JULIJ KONTLER:
Do Dolnje Lendave.
do je najvišji gospod?
— Bog! Okrajni glavar! Kralj! — bi odgovoril vsak po svoje. Seveda, Bog je najvišji gospod, to vem in verujem danes; bili so pa čaisi, ko sem mislil, da je najvišji gospod kolodvorski vratar v Čakovcu.
To vam je bil mož na svojem mestu! Nizek in debel je bil, v gosposko sukno oblečen, visokemu dimniku podobna mu je bila službena čepica in kar celo kepo srebrnih zvezdic je nosil na vratu. Toda če je zapel: »PeMau ... FriUdau ... Prasa^gerhof!« takrat je vse zavr« šelo na peronu. Sicer dobro vzgojeni ljudje so se tako daleč spozabili po tem petju, da so si kar s pestjo napravljali pot do izhoda, a on, moj gospod vratar, je le stal, nepremičen kakor iz kamena izkle* san kip.
Danes je drugi mož vratar v Čakovcu, ki ne poje tako lepo. Ne* kam zaspano se glasi: »Ptuj... Pragersko... Maribor!« Čemu se sra* mujemo? Pettau — je grdo. Pragersko, Ptuj, Maribor — to je naše!
Toda vlakovodja je dal znamenje, zaškripljejo kolesa, in že se peljemo tja gori proti severni meji. Mursko Središče je zadnja pastaja v Medjumurju. Tam pogoltne kar ves vlak železnemu zmaju podoben most; vse škriplje, poka in ropoče okrog nas, dokler drdramo v želez« nem žrelu, Mura pa, mejna reka Prekmurja, z umazanožoltimi valovi hiti pod nami v naročje bistre Drave.
—  Deževalo je, pravi kmet, doma na Goričanskem in prav zado* voljen ogleduje z raztopljeno ilovico pobarvano vodo.
—  Pravijo, se oglasi neki mlad gospodič —   da je veliko zlata v Muri.
—  Nekaj laških družin je res poizkusilo svojo srečo... čakajmo, kdaj pa? — premišlja stari kraet iz Beltinc. Da, pred vojno je bilo!
129
Toda prazna je bila mošnja, ko so prišli, in prazna je ostala tudi     , potem.
—  Torej ni zlata v Muri? — povprašuje prejšnji gospodič.
—  Je, več zlata je v Muri, kakor bi mislili, ampak ona ga ne izda.
—  Tako je bilo namreč, ko je Bog ustvaril švet. Sedel je na naj* višjem vrhu Triglava. Zlatim in srebrnim metuljem podobni angelci so letali okrog njegovega prestola, pred njim so pa ležale ustvarjene reči, tudi neznansko velik kotel, poln čistega, raztopljenega zlata.
In Bog  je rekel:   »Oljke,
------------------------------------------------1  vaše   mesto  je  tam   doli  ob
morju, bodite kras slovenske
zemlje in v veliko korist do*
jtaMgm-                                      i^^3   brim Ijudem!« Medvedu je pa
^^K^~" ¦A^^B^&Z* -&*L '*0MŠ^^Eil   re^-e^: »Medved, ti se skriješ
^^Kjj^B^^^BBKfi^MJ^^^^H  v Kočevski gozd, živi srečno
HH^^^^^^P^^^^^^^^^^^^H  in   zadovoljno!«    Medved   bi
^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^H  rajši   šel   kam   na   Štajersko,
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H  ker je tam več čebel, zato se
^^^^^¦^mm^^^m^^H  je   nerodno   ganil z mesta  in
prevrnil je kotel, ki je bil —
Dolnja Lendava od vzhodnih goric.          kakor sem že povedal — poln
raztopljenega zlata.
Kakor zlato morje se je razlil dragoceni zaklad, zemlja pa, ta vedno žejna stvar božja, je to morje skrila v svoje naročje po tajnih poteh pod sedem gor in sedem dolin, dokler se ni oglasil Goispod:
—  Zlato nazaj!
In glej, prikazal se je daleč, daleč od Triglava tenek curek čistega zlata. In teklo je to zlato po dolinicah in dolinah vedno najprej in se širilo, kakor da zlatemu toku ne bi hotelo biti kraja in konca. Le kadar so se vtopile prve zlate kaplje v bistri vodi Drave, se je oglasil zopet Bog.
—  Murica, hčerka moja, je rekel, tvoja pot bodi ona zlata straga. Pokrij s svojo hladno vodo oni zlati zaklad in ne izroči ga prej ljudem, dokler vsak Slovan ob tvoji obali ne bo ljubil svojega brata — Slo* vana!
Tako je bilo in zato so morali Lahi s prazno mošnjo proč.
Severna obala Mure je že Prekmurje. Lepa rodna ravnica je to, okrašena z bogatim poljem in s cvetočimi travniki. Daleč od želez« niške proge se vidi tu in tam kakšna hišica, skrita med belo oblečene košate akacije.
—  Čudno je, kako malo hiš stoji na tej blagoslovljeni zemlji....
130
Zopet se oglasi moj Beltinčan.
—  Vi ne veste tega, gospod, kako je in zakaj je, toda če hočete, vam že povem.
— Povsod, kamor vam le seže s tega voza oko, je bil eden gospod v nebesih in eden na zemlji. Zemeljskemu gospodu so rekli: lendavski knez. Le njemu je zelenela tukaj trava, njemu rodilo polje, celo dolgo« uhi zajci so tudi na njegovo željo prišli v Iovisko torbo. Ta blažena zemlja je le gospodu rodila, a pila je znoj naših obrazov. Na tej zemlji ni bilo mesta za tople kmetiške domove, tega ni dovolil oni stari grad na griču...
Vsi smo se ozrli proti gradu, ki še danes kakor kragulj na plenu čepi tam gori na grajskem griču, obdan na treh straneh z višjimi griči, polnimi rodnih trt in cvetoeih marelic.
—  Celo v noči nismo imeli miru zaradi tega grada. Na čelno steno je dal pritrditi mogočni gospodar  dve  svetilnici,  da bi tudi ponoči videl in vedel vse, kaj se godi severno od Mure.
—  In črno Marijo je dal naslikati med svetilnicami, da bi se v molitev izpremenil vsak grenak vzdihljaj, ki se je rodil v srcu ubožnih tlačanov... je dostavil mož upornega obraza.
Jaz tega ne verujem, saj pravijo, da so veliki gospodje tudi po< božni ljudje.
—  Dolnja Lendava! Dolnja Lendava!
V črno oblečena dama stoji na peronu in nekaj vojakov. Tudi v črno oblečena deklica pozdravi staro gospo. Madžarski govorita.
—   Je   to   Madžarka,   me
vpraša moj   radovedni mladi   ^^^^---------------------¦-----------------ij
sopotnik,  ki še nič ne  ve o   HpfgSb^                  A
—  Povejte mi, me nadle«   *iitt^k> n ]   f? ff r^t'     S                •( guje    nadalje,    kakšni   so   ti      ^rtM^ir            " '"^^Sll                 ffl Madžari? Veliko jih je? Res,     JlHl|mi i^^V* " 'il™^-"            mk
viji? Tako je kar teklo iz nje*      Šrmk.V^tl^ffjrl        '^^Sm
ga vprašanje za vprašanjem.    -^"^^ ¦' ^ftii' ^*                      .     l^
Po cesti, podobni visokes
mu nasipui, sva šla proti me«                         Glavna ulica.
stu, ki je kakšnih  1000 m od
kolodvora. Cesta je obrobljena z visokim drevjem in ne manjka na njej najobilnejšega pridelka prekmurske zemlje — blata.
131
Potok Lendava je že za nama, Pesečni šanec in Kobiljski potok hitita vzporedno z nj"o, vsi trije so polni rjavožolte ilovice. Res, dobro je povedal Goričanec: tudi v njegovi hriboviti ožji domovini je deže« valo včeraj.
Stari časi, ko pristni Lendavčan ni bil nič vesel, če je tako pobar* vana voda hitela pod mestom. Močno deževje ali hitro tajanje snega je bila prava nesreča za kmeta in gospode v okolici niesta. Ozke in plitve struge potokov niso zmagale s prostorom, nastala je povodenj. Umazanožolti valovi so hiteli proti Muri in le na visoko napravljena cesta je vezala meščane z ostalim — suhim svetom. Seveda, žito v snopju, seno v kozelcih, divjaeina in vse je šlo takrat k nič, ostalo je le žolto blato po travnikih — gnojilo, ki ga je naprala voda na Gori« čanskem. Danes je povodenj skoro neznana reč, odkar so kanalizirane struge, toda bujno zelenih travnikov tudi ni. Sedaj Goričanci bogate.
Pri tvornici dežnikov je najgloblje blato, nekaj stopinj naprej se pa že začenja lepo asfaltiran hodnik, ki nas ne zapusti do treh koncev mesta.
Prišla sva do hiše, ki o njej pripovedujejo stari meščani jako zanis mivo smešnico.
Živel je v Dolnji Lendavi, tako sem slišal pavestico jaz, žid, silno bogat in še bolj skop mož. Odkod je prišel, nihče ne ve, le to se zna, da si je tekom nekaj let nabral kar cele vreče cekinav. Imel je pa tudi prijatelja, ki mu je zaupal vse svoje imetje, celo cekinov polno vrečo tudi. Kaj mislite, kdo je bil ta prijatelj? No, ne človek, gospod Švarc človeku ne bi zaupal; opico, čedno, majhno živalco, je imel za pri* jatelja. Pred to opico je štel svoj denar, z njo je spal in se veselil v eni izbi in če se mu je slabo godilo, tudi jokal je njen stari gospodar. Nekega dne, pač po končani nedeljiski maši, so kar trumoina hiteli kmetje iz okolice domov, kar zagledajo opico, ki je na oknu sedela in štela cekine kakor njen gospod.
Ljudje so obstali pred hišo in zaprli cesto, da ni nihče mogel ne naprej in ne nazaj... Takrat »e je zgodilo, da je neki paglavec kamen zalučal v opico, ona pa kar s celo pestjo cekinov v radovedneže. Ljudje so lučali kamenje, opica cekine... In tako je šlo do zadnjega cekina.
Na obeh straneh glavne in, lahko bi rekli, edine ulice so lepe hiše, tu in tam pravcate palače. Da, veliko bogastva je nakopičil Madžar v Dolnji Lendavi. Imeli so pa tudi svojega nezvetstega pri« jatelja: sovraštvo do vsega, kar ni madžarsko, in le*ta nam je vrgel vse nabrano bogastvo v naročje, ko se je prikazal v mestu prvi vojak velikega kralja Petra!
132
O katoliški cerkvi pravijo, da je sezidana v Kocljevih čaisih, in o gradu, ki stoji za cerkvijo, obdan z deli nekdaj mogočnega obzidja, da je videl krvoločne janičarje in slišal vnebovpijoč jok ujetih krist* janov Slovanov.
Na vzhodni strani cerkve je majhen drevored, nasad košatih divjih kostanjev. Skozi ta drevored pridemo na cesto, ki drži gori na vrh Sv. Trojice. Pot je precej strma, zato poistojimo nad župnijo. Odtod se vidi velik del mesta. Tam zahodno oib cerkvi je slovenska meščanskai šola, slovenska in madžarska državna osnovna šola in v isti smeri enako visoko z nami je stari lendavski grad.
Pobočje grajskega hriba je obraslo z akacijami. Zazdi se nam, kakor da bi na vrhu dreves čepela ogromna stavba. Dve svetilnici na čelnem zidu in na zid naslikano črno Marijo tudi dobro vidimo. Naši vojaki so nastanjeni sedaj v gradu, menda vsak dan hodijo pred vhodom Hadikovega rova in ne vedo, da je ta rov rešil neštetokrat življenje domovini vdanih vojakov.
Nad župiiiščem se začno prve gorice. Vse je lepo urejeno, vin« carija ob vincariji, orjaki orehi in kostanji, vitke marelice in drugo mlado sadno drevje nas spremlja in pozdravlja spotoma tja gori do kapele sv. Trojice na vrhu ravno tako imenovanega hribčka.
Moj  sopotnik bi si rajši
ogledal kapelico in slišal na«   g--------^^^—------~~f
daljevanje povesti o Hadiku,   pi^^,            a^^K
jaz  pa  pravim,   naj   si  prej    ||$^L»     .1                  "Sžl&šdM
ogleda   ono hišico,   od dežja ¦ - ^mj^Ž^^ I _^_  , aH^^^M^B
oprano in objedeno od burje.   ^^^Bj^^\"^^^^       ,
V tej hišici je preprosto žu   J^^^^E^k '^ .»Ufn^^fk             __
vel svoje stare dni Slovenec,   ^^^^Bftg^4         ^^'^i^flP^
učitelj Janez Murkovič. Vpra*   ^^^^HH^^^            '''^¦^^jfm
šaj  Madžare   daleč   naokrog,   J^^^Sgpr^^ r^... A^L.          ^lHfe
če li vedo, kdo je bil ta Slo*   Wp^^'              ^Ž^iJfcM^
venec? Ne dobiš človeka, ki
mu   ne  bi  bU   znan   in   ki   ga                Vzhodni konec glavne ulice.
tudi ne bi spostoval. Tihi in
topli so bili oni majniški večeri, kadar je ofo cerkvi zapel moški zbor
ali je svirala godba, okrog njih mladi in stari, pred godci in tudi pred
pevci  je   stal  on, vedno prijazen  mož  velikan,  naš  rojak,  učitelj
Murkovič.
Verno je služil Madžarom za svoj ubogi kruhek, a zdi se mi: v pokoju ga je nekaj peklo v srcu. Tam pri kapelici si je sezidal
133
skromno hišico in tam je živel, obdan od božje prirode in v krogu svojih ljubih Slovencev.
— Kako pa, saj je Lendava madžarsko mesto?                                     I
Da, bilo je, a gorice so imele slovenske domove v naročju. Mad* žar gospod v tlakovanem mestu, prekmurski Slovenec med hribi, na hribu... Brat, tako je bilo in tako bo, če ne bomo vedeli, da je v slogi moč!
Hadikova kapelica je prav majhna, obdana z nagrobnimi spome« niki. V tej kapelici spi svoje večno spanje vojni junak, strah Turkov, grof Hadik.
Sedaj se obrneva proti jugu. Kakor na zemljevidu se vijejo bele ceste in poti, tu in tam vidiva od solnčnih žarkov pozlačeno vodo Mure, svetlomoder trak naše Lendave, kakor temno krpo Črni gozd in dalee med drevjem skrite vasi: Selišče, Gaberje, Sv. Martin v Medjumurju, črenšovski zvonik ...
Starci pripovedujejo,  da so bili časi,
'i^PBEPlilMFj*gflMM|     ko  so na mestu današnjih travnikov in
^MHHH      današnjega polja dajali močvimati gozdi
119^^1      zavetišče divjačini in ljudem. Edina nekaj
^aHH     vredna cesta je bila ona čez Dolnjo Len*
'ft\&*«*- ^jmP^      davo proti Murski Soboti in Radgoni in
^^^*3BBBi      ^a ces^a Je zoPet imela svojo zvezo čez
^^tftalM^fljj^^HHl      Muro z Medjumurjem. In pač po tej poti
^^^^Hj^^^^H     so hodile v naše kraje razbojniške turške
^^^^^^^^^^^^^^^Hl      drhali.   V tistih časih   je naš rod branil
^^^^^^^^^^^^^^^¦1     lendavski grad. Šele pozneje se je izpre-
^^^^^^^^^^^^^^^H     menil branitelj v krutega gospodarja.
^^^^^^^^^^^^^^H           Fravijo, da je vednp trdno kljuboval
I^^^^^^^^^^^^^Hj      lendavski grad turški  sili,  in zato  se je
^^^^^^HpPQ|HH     najezil turški  paša, gospod Medjumurja.
^^^^H^l\.    ' &'* '"<^\     Zbral je veliko vojsko in začel se ,je kr«
vavi ples za lendavski grad. NoČ in dan,
Vzhodna stran gradu.         v dežju in ognju so se bojevali vojaki ka*
petana Hadika, toda Turkov je bilo več,
vdrli so v grad. Tam so si pa Hadikovi že prej naredili podzemeljski rov, ki je držal ven med gore v goščavo. Po tej poti so si hoteli rešiti sedaj življenje. Zadnji je bil branilec Hadik; tik pred Turki je skočil v rov, da si reši golo življenje. A Turki za njim. Začela se je divja gonja... Krvoločni Turki s svetlimi meči in pred njimi junak, bra* nilec kristjanov. »Le do vrha hriba mi pomagaj, Bog!« je vzdihnil Hadik, »potem bom rešen...« In res, božja pomoč ga je rešila smrti.
134
I                 — Oni Hadik je torej dal sezidati to kapelico?
r                 — Da. In v njej je tudi pokopan. Blizu 400 let je minilo že od
[           tega, a njegovo truplo je še danes celo.
Iz bližnje vincarije se sliši prijazno vabilo:
— Gospodi, pogledajte nas malo. Čiijem, kak lepo gučijo, Bog vam pojalačaj, lepa reč je zlata ptica, zlata ptica pa vu našem hrami tudi ma mesta...
S starim vinoin in belim kruhom nam postreže domačin. Jemo in pijemo... Mislim, dobro si povedal, moj nekdanji učitelj: »Pridejo še slovanski časi!« Tukaj so!