C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi 24 agosto 1927 Posam&znu Itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo Stane za celo leto 15 L » j» pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Mwarmzt $i 63 V Gorici, v sredo 24. civ gust a 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se piačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta St. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. 'Vlctdiki zlatonwsniku. Katoliško ljudstvo na Goriškem slavi ie dni izredno slavje. V petek poteče 50 let, kar je prevzvišeni knez in nadškof goriški dr. Fran* čišck Sedej prvič stopil k altarju Gospodovemu in pel novo mušo. Petdeset let duhovniškega življenja, pot stoletjti žrtev, dela za sUivo bo* /.jo, prepletenega z bridkimi trnji trpljenja! Okoli častitljivega na: slednika apostolov v goriski de/.eli se zgrinja vse verno ljudstvo in mu prinaša v dar otroško zaupanje, trdno zvestobo in vroče molitve. Bog je slavljenca postavil na visoko in imenitno mesto, nalozil mu je iežko breme v težkih časih. Vdano in pogumno je vladika nosil pred ljudstvom sveti kriz in ni omagal nikoli in je vodil svoje ljudstvo k Bogu, svojemu edinemu Gospo= darju. Danes se bodo zbrali v nadiiko; fij'skem dvorcu zasiopniki sloven? skih katoliških organizacij, da izro; čijo prevzvisenemu zlatomašniku čestitke in prisrčna voščila. Saj je slavljenec bit iisti, ki je dajal že v mladih letih mnogo pobude za ka; toliško sochüno de!o in je pozneje / nadpastirskega sedeza nudil vsem panogam katoliškega gibanja obilo pomoči. Njegova velika želja je bila, du bi krr.čanska načela zniü; gala tudi v javnosti. Zato se je krepko zavzel za dober tisk, zivo priporočul širjenje katoliškega ča* sopisja, zato je uradno ustanovil in potrdil bratovščino »Goriško Mo* horjcvo družbo«. Za vse to in drugo j blagoslovljeno delo ponesejo zat stopniki katoliskih organizacij zla? iomašniku toplo in spostljivo za; hvalo v imenu desettisočev sloven; skih katoličanov, ki so uživali in uživajo sadove tega dela. S posebnim ponosom in veseljem bodo pozdravile slavljenca naše Gore, saj je zlatomašnik planinski sin. V gorski kmečki hiši se je rot dil, iz Ijudstva je vzrastel, v krščan* skem domu ga je vrla mati vzgajala — da bo služil Bogu in vernemu Ijudstvu. Kuko veličasten zgled je častitljivi slavljenec slovenskim družinum! Naj bi se zagledale vanj in naj bi hrepenele, da vzgoje Cen kvi in Ijudstvu dobrih duhovnikov! Kako bogato in veliko se razgrinja pred očmi slovenskih dijakov sve* čenisko zivljenje zlatomašnika * nndškoja! Naj bi ia zgled v mnogih mladih, idealnih srcih obudil željo, da tudi oni stopijo nekoč na svetlo, z rožami in trnjem posuto pot sve^ čeniškega zvanja. Veličastna se dvign postava zhu fcmaünika - vladike nad goriško \ deželo. Mož, čigar čelo opleta ne* viden irnjev venec, ki je zvest slu- j žabnik božji in vojvoda vernih J trum, stoji pred svojim ljudstvom \ in ga blagoslavlja. Mi pa in vse ka* totiško Ijudsivo, trdno sklenjeni okrog njega, prosimo nebo, naj nam ga ohrani, naj mu da lepo zarjo večerno in slavo neizmerno. Kaj se gods po svetu? Prcjsn ji tcden so vsi večji cvrop* ski časopisi priobčevali kratke ve- sti, ki so javl jalc, da sta jui»oslovan; ski kralj Alcksandcr in bol.i*arski krulj Boris istočasno potovala v Nemčijo. Bistroumni časnikarji so scvcda takoj uganili, da sc bosta mlada krajja scstala. Potem so vest o sestanku zanikali in zopet priob? čili. Videti je bilo, da jc vest napnu vila nanje in na javno mnenje sploh velik vtis. Zakaj to? Saj vendar ni nič čudne<4a, ako se dva mlada kra= Ija dveh sosednih slovanskih držav ! v inozcmstvu sluča.jno srečata in I pozdravita. Oglcjmo si stvar malo j natančneje. Pogled v preteklost. Sedan in Bolgarija in njena sose* da prcdvojna Srbija sta takorekoč državna dvojčka. Stari l.judje se go= tovo šc dobro spominjajo vojne v Bosni in Hercej^ovini. Prav tista mirovna konierenca, namreč kon- qres v Berlinu 1878., ki jc bivšo Ävstrijo pooblastil, da zasede in upravlja omcnjcni dve turški deže^ li, je tudi priznala in potrdila Bol* ^arijo in Srbijo kot dvc samosto.jni kneževini. Prej sta bili obedve pod turškim jarmom. Clovek bi sodil, da se bosta ti dve novi državi, ki sta skupaj uživali trplienjc in vesel.j€, izvrstno razu* meli. To sc pa ni zjjodilo. Znameni? ti nemški modrijan Nietzsche (Ni- ce), ki L>a \ ülavnem nc moremo odobravati, ker je bil brezveree, ki pa je v nekaterih zadevah imcl iz- redno bister polled, je rekel tehtne besedc: »Moj bližnji ni moj sosed, temvee sosedov soscd, tako pravi^ jo vsi narodi.« S tcmi besedami je nataneno oznaeil etične smernice, ki vodijo narode, odkar so v polb tiki cjpustili kršeanska načela. S so* sedovim sosedom sem prijatclj, ker imava malo ali nie skupnej4a, svo? jemu najbližjemu sosedu ne privo* ščim ničesar. Tako je bilo tudi z Boli*ari.jo in Srbijo po berlinskem konßresu. Kaj kmalu je med njima prišlo do jzrazitih nasprotij in celo do vojne. Ko so jeseni 1. 1885. prebi* valci bol^arskc pokrajine Vzhodne j Rumclijc, ki jo je berlinski kongres pustil pod turško nadoblastjo, po* zvali bol.qarske.ija kralja Aleksan* dra, naj prevzame vlado tudi v tej pokra.jini, in jc bol.qarski kralj to ponudbo sprcjcl, se je Srbiji zdelo, da ute.qnc povcčana Bolqarija ško* dovati njenim drzavnim koristim in zato je napovedala Bolqariji vojno. Bolqari pa so Srbe prema* «ali. S to vojno je bilo razmerje med obema državama skaljeno. Na obeh straneh so se sicer javljali jjlasovi za skupno delo in zbližanje, a vedno brez uspeha. Vrhu tcqa je übe državi loeila pripadnost k raz* ličnim državnim skupinam v Evro- pi. "Ako je bila Bolqarija na strani Rusijc in njenih zaveznikov, je Sr* bija podpirala avstrijsko in ncmško balkansko politiko. Ko so se v za* üctku teqa stoletja Srbi skreßali z Avstrijci, so sc ulo.qc zamenjalc. Srbi so si skušali pridobiti prijatelj* stvo Rusije, Bolqari so se približali Avstriji. Leto 1912. je prineslo velik preo* brat. IJstanovila sc je Balkanska zveza, ki so jo tvorile Srbija, Bol* qarija, Crna qora in Greija. Ost zveze je bila namerjena proti Tur- eiji, ki je svoje kršeanske podlož* nike neusmil jeno stiskala in tlačila. Ustanovitvi zvezc je sledila prva balkanska vojna. Pri razdclitvi ples na sc Bol.qari in Srbi niso mo.qli sporazumeti. Jabolko prenira pa je bila Macedonija. Seqli so k orožju in zaeeli dru.qo balkansko vojno. liol.qari so Srbe napadli, bili pa so poraženi in v mirovni poqodbi v Bukareštu (10. avßusta 1913.) so mo? rali priznati sporno macedonsko ozemlje Srbiji. Bolqarski narodni ponos je radi takih udarcev hudo trpel. Prepad med obema državama pa se je poqlobil v svetovni vojni, kjer so Bolqari stopili v zvezo z nasprot- niki Srbije. Izid svetovne vojne jih je zopet potlačil in jim zaßrenil so* sešeino. Yeeni predmet prepira, t. j. Macedonija, pa jc ostala v srb* skih rokah. Po svetovni vojni. Kazumljivo jc, da razmerje med državama s tako preteklostjo ni mo^lo biti Bo# ve kako sijajno. Ümenimo samo dejstvo, da se jc bol^arski kralj Boris na svoji prvi poti v inozemstvo po vojni v veli* ktm loku o.qnil ju.qoslovanskih tal. Sicer zaznamujemo nekatcre do* qodke v novojnem političncm živ* ljenju obeh držav, ki so dopuščale sklepanje, da se razmerc boljšajo. V Bolgariji n. pr. epizodo Stambo* linskc.qa, v Ju.qoslaviji pa mo.qocne manifestacije nekaterih političnih strank v prilo.q Bolqarom. Spomni* mo se samo na leto 1920.^ ko je vo* ditelj hrvaških kmetov Stefan Ka* die izjavil, da nc bo odnehal, dokler ne bodo v Jugoslaviji združeni vsi južnoslovanski narodi. Radieevo vetrnjastvo in stališče radikalne strankc do Pašičeve smrti pa sta izkljueevala vsako resnejšo misel in dclo za zbližanje. Ko pa je Pašič umrl in ko je Jußoslavija neke.qa lepc^a dnc opazila, da je na Balka- nu osamljena, jc začela resno mi* sliti na Bol.qarijo in na koristi, ki bi jih njeno zavezništvo prineslo. Da sedaj ne ^rc več samo za bese* de, dokazujc potovanje, ki qa je Jr. Korošec napravil letošnjo po* mlad — menda po uradnem naro* eilu — v Sofijo. Dr. Korošec je o tej poti napisal v julijski številki Socialne misli« poročilo, ki pa sc omejuje na popis vtisov, ki so mu ostali pri opazovanju qospodarske* Ua in kulturne.ua stanja bol.qarskega naroda. Da pa obisk ni bil brez po^- litičnih posledic, kažejo .qovoricc o sestanku med mladima kraljema. Ako bo sedan je prizadevanjc obeh držav rodilo uspeh, bodo mo* rale tudi dru^c balkanske državc svojo politiko primerno preokre* niti, kajti odkritosreno sporazum* Ijenje med Bol.qarijo in Ju.qoslavijo bo stalno jamstvo za politieno rav* notežje in za mir na Balkanu. Dunajski list »Neue Freie Presse« celo poroea, da se jc scstanka ude* ležil tudi bivši romunski prcstolo- naslednik Karol, ki sedaj sicer ni* ma doma nobenej^a vnliva, ki pa ga uteqne dobiti. Razmere na Balkanu se. kakor vi* dimo, utrjujejo. To je dejstvo, ki ,Ua mora vsakdo pozdraviti, kajti Bal« kan je bil dozdaj oqnjisee mnoüih velikih sporov. Sedaj pa, ko se zdi, da bodo skušali razmere urediti na podlaqi načela pravičnosti in brat- skc ljubezni, nas navdaja upanjc, da miroljubna strcmljenja balkan* skih držav ne bodo ostala brez vpli* va na dru^o evropsko javnost, ki bo videla, da se edino na podla^i kr« ščanskih načel da doscei splošni in veeni mir med narodi. Okno v svet. Vatikan in Čehoslovaška. Diplomatski odnošaji med Vati* kanom in Čchoslovaško, ki so bili pred par lcti radi udeležbe echoslo* vaškc vlade pri husitskih slavnostih j^rekinjeni, se bodo v kratkem ob* novili. Papež bo menda imenoval za svojeqa nuncija v Praqi msqr. Faiduttija, ki je sedaj pri zastop* stvu sv. stolice v Kovnu. Kongres narodnih manjšin v Ženevi. V ponedeljek 22. avqusta sc je v Ženevi otvoril trctji konqres ev* ropskih narodnih majšin. Zastopa? nih je 35 narodnomanjšinskih sku* pin, ki predstavljajo 40 milijonov ljudi. Konqresu predsedujc dr. Wil< fan. Zborovanja sc udeležuje tudi naš poslanec dr. Bescdnjak. Na* tančneje bomo še poročali. Dr. Korošec govori o zunanji politiki. Na volilnem shodu Slov. ljudske stranke v Ptuju dne 21. avqusta je dr. Korošec rekel med dru.qim sic* '! dcec: »Nasa stranka je od vscqa za* i eetka imela svojo toeno določe* no zunanje*politieno smcr prijatclj* stva z vsemi sosedi. Ta črta ni nacnkrat prodrla, toda danes že lahko rečemo, da je zma^ala. Da* nes je naša zunanja politika taka, kakor si jo slovenski narod želi. Letos je zastopnik Slov. ljudske stranke odšel v Budimpešto, kjer se jc začela nova politiena smcr. Isti zastopnik je odšel tudi v Sofijo, kjer je delal na to, da se pozabi, kar jc bilo in da se zaene nova do- ba medsebojnih pravilnih odno* šajev. Scstanek naseqa kralja z bokjar* skim kraljem Borisom jc dokazal, da jc ta politika dobra. In naša do* movina je na ta način zavarovana. Začcla se je sprcminjati vsa naša zunanja politika. Naš minister zu- nanjih zadev, ki jc qotovo ena naj = bolj bistrih qlav, gleda, da navežc prijateljskc stike z Nemčijo, ki da* nes ni vce nikaka militaristiena dr* žava, ampak velika qospodarska si* la. Najbolj pa dela dr. Marinkovic na to, da okrepi prijatcljstvo s Francijo, ki je danes najmočncjša ; država v Evropi. Upam, da bomo i kmalu videli, da je dr. Marinkovic j dosegel popoln uspeh.« Trgovska poßodba med Nemčijo in Francijo. V sredo dnc 17. avgusta so za* stopniki nemškc in francoske vlade v Parizu podpisali trqovsko poqod* bo med obema državama. To je zelo važen doqodek v razvoju raz* merja med Ncmčijo in Francijo. Po.qodba jc obc strani preccj za* dovoljila. Palestina itali.janska? Anqleski Iisti pišejo, da se vršijo po.qajanja med Italijo in Anqlijo, ki stremi jo za tern, da bo Zveza na* rodov dala pokrovitcljstvo nad Sveto deželo ltaliji. To pokrovitelj* st\o izvršuje scdaj Anqlija. Stran 2. »GORI5KA STRA2A« DNEVNE VESTI. Praznovanje nadškofove zlate maše v Gorici. V petek 26. avgusta bo nadškof goriški ob desetih daroval pontifi* kalno sv. mašo v cerkvi na Trav? niku. Tc sv. maše se bo udeležila vsa svetna in redovna duhovščina, škofje, ki spadajo v gorisko nad? skofijo in tudi vse državne oblasti. Duhovščina se bo zbrala v semes niški kapcli. Ob pol desetih bo šla v sprcvodu iz nadškofijske palace v cerkcv. Prevzvišcni bo korakal pod baldahinom. — Po sv. maši se bo duhovščina poklonila svojemu nadpastirju. Duhovščina svojemu nadpastirju. Avgustova številka »Zbornika svečenikov sv. Pavla« je izšla kot slavnostna številka in je posveče? na v celoti visokemu zlatomašniku — prevzvišcnemu knezu in nadško? fu drjvi Frančišku Sedeju. Na pr? vem mestu prinaša prisrčno po« zdravno pescm M. Elizabeta, kare? ro danes ponatiskujemo. Prof. dr. Jos. Mantuani, znani umetnostni zgodovinar razpravlja o zlatomaš? niku drju Sedeju »kot kulturnem činitelju v svoji nadškofiji«. P. Hu? golin Sattner, starosta naših glas? benikov, govori o: »Knezu in nad? škofu drju Fr. Sedeju in cerkveni glasbi« in objavlja prav zanimive osebne spomine. Goritiensis se je poglobil v zlatomašnikove pastir? ske liste in nam na njih temelju ori? še slavljeneeva programna naeela in njegovo globoko osebnost. Des kan Alojzij Novak nam je s krep? kimi pctezami oertal prevzvišcnega profesorja in znanstvenika. Stiški opat dr. Kostelec nam podaje živo sliko o nasem vladiki kot beguncu. V Stieni na Dolenjskem je naš pre? vzvišeni nadpastir bival namreč od 9. nov. 1915. do 14. marca 1918. v begunstvu in si je pridobil nc sarao v lamošnjem samostanu, temveč tudi v vsej okoliei izredno spošto? vanje in ljubezen. Stanko Stanič poudarja v zaključnem članku skrb in trud, ki ga je imel visoki slavlje? nee z vzgojo duhovskega naraščaja. Ponosna stavba deškega semenišča v ulici Dreossi je najzgovornejši in najmogočnejši spomenik njegove? ga življenjskega dela. Zadnja stran zelo zanimive slavnostne številke prinaša sliko nadškofove rojstne hiše v Cerknem in navaja imena peterih sorodnikov ? duhovnikov, katere je skupno z nadpastirjem poklonil našemu ljudstvu ta zdra? vi in blagoslovljeni slovenski dom. Osebna vest. Bivši goriški deželni glavar in vodja katoliških Furlanov msgr. dr. Faidutti, ki se po vojni ni več vrnil v svojo domovino, bo najbržc imcnovan za apostolskega nuncija v Pragi. Tako vsai poroeajo časo? pisi. Pet duhovnikov konfiniranih. Prctekli teden je izredna komi* sija za varstvo države v Vidmu sklenila konfinirati pet duhovnikov, dva kanonika (eden eastni) in tri župnike, za dobo od enega do štirih let. Vzrok konfinacije jc sovražno vcdenje nasproti režimu in proti? državna propaganda. Omenjeni du? hovniki so vložili prizive. Po po? sredovanju apostolskega vizitator? ja, škofa iz Trevisa, so jih oblastva pustila na svobodo, doklcr ne bodo prizivi rešeni. Mcd tern stanujejo v nadškofijski palači v Vidmu in se ne morcjo oddaljiti. Romanje na Sv. Višarje. Kdor se želi vdeležiti romanja na sv. Višarje, naj se zglasi pri podpi? sanem ali pa na sv. Gori pri preč. g. patru Sofronu do 7. septembra. Odhod 14. septembra ob osmi uri na Kornju pri g. Droeu in od kolon v Solkanu. — Ap. M., Via Molino 9. Učiteljski izpiti. V torek dne 23. t. m. se je vršil v Gorici pismeni izpit iz italijanšči? nc za vse one slovenske učitelje, ki še nimajo izpita iz italijanskega je? zika. Izpita se je udeležilo 42 uči? teljev in učiteljic. Zastopani so bili večinoma starejši letniki, med nji? mi več veteranov z nad 30 službeni? mi lcti. Bilo je prav zanimivo gle? dati te že osivele šolnike, ko so se zbirali in pripravljali za ta nepri? čakovani »študentovski« nastop. Ko smo jih srečali po izpitu so bili ve? sele volje in prepričani, da so dobro odrezali. Njihovih izpitov pa še ni konec. f'akajo jih še ustmeni, ki se bodo vršili v Trstu 27., 29., 30. in 31. t. m. Pozvani so k njim po sku? pinah in bo vsak opravil v enem dnevu. Želimo prav iskrcno, da bi jim tudi v Trstu bila sreča mila. V vabilih, s katerimi so bili nekateri pozvani k tern izpitom, je reeeno, da so to zadnji tozadevni izpiti in bodo oni, ki se jih niso udeležili ali ki jih ne bodo izdelali, odpuščeni iz službe. Mussolini in letalski klub. Italijanski letalski klub je sprožil misel, naj bi vsaka pokrajina zbrala denar za eno lctalo in ga poklonila kr. vojski. Ministrski prcdsednik Mussolini je pred par dnevi poslal predsedniku letalskega kluba pismo, v katerem pravi, da ga izredno ve* seli, da se javnost tako zanima za nuprcdovanjc vojnega zraencga brodovja. da pa more nabiranje de^ narja za letala dovoliti samo pod sledeeimi pogoji: 1. Podpisovanje mora biti res ljudsko, to se pravi, darovani zne* ski morajo biti zelo nizki. 2. Podpisovanje mora biti popol* noma prostovoljno. 3. Ako pa je kaka pokrajina v težkih gmotnih razmerah, naj sc podpisovanje sploh opusti. Razpuščena društva. Varnostna oblast je v zadnjem easu razpustila še sledeča društva, ki so velanjena v »Zvezi prosvetnih društev« v Gorici: društvo v Vrtoj^ bi, Volčjidragi, na Klancu, v Kozi? ni?Herpclju, v Renčah in Ženski krožek v Tolminu. Poleg tega je bilo razpuščeno tudi društvo v Kredu, ki jc bilo vclanje- no v »Prosvetni zvezi«. Tržaški prefekt je razpustil tudi »Športno udruženje« v Trstu in vse njegove clanice, ki jih je enajst, ker ni velanjeno v italjanskem pa- rodnem olimpijskem odboru in ker deluje v nasprotju z narodnim re? dom. Vse premožcnjc Sportne'ga udriiženja je zaplcnjeno. »Novice« drugič posvarjene. Odgovorni urednik tržaškega te* dnika »Novice« Janko Runtič je prejel odlok, s katerim ga je trža^ ški prefekt letos drugič posvaril. Odlok vsebujc tudi določbo, da sle* di svarilu ueinek 2. in 3. paragrafa tiskovncga zakona. Ta dva paragra? fa pravita, da mora list menjati od? govornega urednika, ako je bil v enem letu dvakrat posvarjen. »No? vice« bodo torej morale zaprositi za priznanje novega odgovornega urednika. To postopanje se utegnc zavleči, zato je verjetno, da »Novi^ ce« nekaj časa ne bodo izhajale. Žalostno sporočilo. Iz Vergato pri Holonji smo pre? jeli sledeče žalostno pismo: Z ža? lostnim srcem moramo javiti, da je naš tovariš korporal Pirec Karel iz Vojščice pri Komnu dne 11. t. m. ob 1. uri popoldne vtonil, ko se je šel kopat v reko, ki teče skozi Ver? gato tik železnice, ki pelje v Firen* ze. (O pretresljivem dogodku smo že kratko pisali v »Straži« v dopisu iz Vojšeice. Op. ur.) Kaflo se je šel kopat z nekim novincem iz Forli. Ko dospeta do brega, se pripravita, da gresta v vodo. Novinec začne p-rvi bresti hladilne valove, pri tern pa zdrsne in je v hipu pod vodo. Ko Pirec to vidi, priskoči, da bi ga re* šil. Toda smrt je hotela imeti svojo žrtev. Oba nesrečna mladeniča, od katcrih je cden znal plavati, drugi pa ne, sta našla smrt v hladnem va? Iovju. Za nesrečo smo zvedeli šele po 20. minutah, ko so nas doma? čini poklicali na pomoč. Bilo pa je že prepozno. Tudi zdravnik ki je prihitel na lice mesta, ni mogel več rešiti mladih življenj. Ves polk ža? luje za dragim Karlotom, ki bi bil za 30 dni prost 17 mesečne vojaške službe in bi se bil spet vrnil v svojo ljubljeno domačo vas. Dragi Karlo! Spavaj mirno v hladnem grobu da? leč od rodne grude in večna luč naj Ti sveti! Brda govorijo. Kakor povsod, tako se tudi v Br? dih sliši stokanje o slabi časih, o težkem življenju. In mnogo naših fantov in mož, da še celo deklet, je zapustilo domačijo in šlo s trebu? horn za kruhom. Tisti, ki smo ostali doma, pa tuhtamo kako bi se prila? godili novi'm časom. Naš čas zah? teva od nas umnega in varenega kmetovanja in da se varujemo za? pravljivega plesnega norenja. Mno? go fantov je že prišlo do tega spo? znanja. Dejstvo, da se prireditelji briskih plesov, katere podpihujejo najvcč oštirji, tako kislo drže, je sad tega spoznanja. Zadnje case so se vršili plesi v Kojskem, Ko? zani, v Plešivcm, v Cerovem, Šte? verjanü, Vipolžah itd. ki so se kla? verno obnesli, kajti briski fantje so se začeli bojevati z uma svetlim mečem, eeš: Kaj mi bo tisto ska? kanje, in pa še tako drago, in to na račun oštirja: piš'me v uho pies! V neki vasi so imeli fantje pies po »pomoti«. Zato so plaeali vsaki 100 lire, pa še ves teden so zapravili s pripeljavo in odpeljavo brjarjev. In to ni ravno po ceni »sport«. Ni čuda, če jih vržc pies iz ravnotežja in jamejo preklinjati na tak način, da nas je sram in strah zapisati! Zato prosimo odločilne činitclje pri plesnih dovoljenjih, naj ne da? jajo mladini povoda k zapravljanju ljudskega denarja. Novi predstojnik postojnske jame. Za predstojnika postojnske jame je imenovan senator Rava. DIJAŠKI ZAVOD »ALOJZIJEVIŠCE« V GORICI. Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoča, da bo v prihodnjem sol? skem letu 1927.=28. sprejel v zavod proti plačilu: 1. učence, ki so z dobrim uspe? horn dovršili IV. razred ljudske so? le in ki bi se želeli pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred katere? koli srednje sole z italijanskim uč- nim jezikom (gimnazije, realke, u? čiteljišča in komplementarne sole). Tudi prihodnje šolsko leto bomo v ta namen otvorili v zavodu priprav? nico, oziroma V. razred ljudske so? le, v katerem se bodo še posebej gojili oni predmcti, ki pridejo v po* štev pri ne lahkem sprejemnem iz? pitu. Eksternistov v notranjo pri? pravnico ne sprejemamo. 2. Sprejeli bomo tudi gotovo šte? vilo vzornih lanskoletnih dijakov, ki bi radi obiskovali tukajšnje jav? ne srednje sole. Prošnji za sprejem v zavod je treba priložiti slcdeče listine: 1. krstni list (kolkovan); 2. zadnje šolsko spričcvalo; 3. spričevalo o cepljenju koz (na nckolkovanem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o nraynem vedenju prosilca. Bivši gojenci naj vložijo samo prošnjo brez prilog. Prošnje je tre? ba poslati do 5. septembra t. 1. na naslov: Odbor »Alojzijevišča«, Go« rizia, Via Ponte Isonzo 3. Ustna pojasnila daje Vodstvo zavoda vsak dan od 9.—11. dopol? dne, izvzemši nedelje in praznike. Nova grška vlada. V Grčiji so imeli zadnje dni mi? nistrsko krizo. Resil jo je stari Zai? mis, ki je sestavil vlado na zelo ši? roki podlagi, v kateri so zastopane skoro vse stranke. Letalska tekma v Švici. 20. avgusta se je vršila mednarod? na letalska tekma v Švici. Letalci so morali obkrožiti švicarskc Alpe. Tckme se je udeležilo sedem letal? cev. Izid je bil siedeči: prvi je bil Svicar Bertsch, drugi Jugoslovan Gradičnik, tretji Holandec Schott, četrti Jugoslovan Rajevič, peti Švi? car Burhardt, šesti Čeh Davus, scdmi Italijan Baldi. PRISTNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI »ZADRUŽNI ŽGANJEKU* HI« V DORNBERGU. Gospodarstvo. 0 znižanju daubov in pristojbin. V »Goriški Straži« smo že poro? čali o sklepu ministrskega sveta, da se znižajo nekateri davki in razne pristojbine. Uradni list »Gazzetta Ufficiale« je razglasil v soboto dne 20. avgusta tudi tozadevni odlok. Zemljiški in hišni davek. Za 1. 1927—28, 1928—29, 1929—30 se znižata državni zemljiški (impo? sta sui terreni) in davek na stavbe (imposta sui fabbricati) za 25%. 25% odbije za vse davkoplačeval? ce, ki se nahajajo že v seznamu davkoplačevalcev, davčna izterje? valnica sama. Deželne in občinske doklade se bodo pobirale v isti vi? šini ko do danes. Znižanje zemljiškega in davka na stavbe je veljavno od 1. julija 1927 dalje. Cc je kdo že plačal ta dva davka za avgust in nadalnje zneske, naj zahteva, da se mu raz? lika povrnc. Nave davčne določbe o najemnins skih siuvbiih. Čitateljem je znano, da so morali hišni posestniki znižati najemnino na podlagi odloka ? zakona od 16. junija 1927 St. 948. Tako se je zgo? dilo, da je sedaj dejanski dohodek od hiše manjši ko obdačljivi doho? dek; ki je označen v seznamu dav? koplačevalcev. V vseh teh slučajih mora hišni posestnik vložiti do 31. decembra 1927 na pristojno davkarijo pros? njo, da se mu obdačljivi dohodek primerno zniža. Znižani dohodek je merodajen od 1. julija 1927 da* lje. Prošnji za znižanje obdačljive? ga dohodka mora hišni posestnik priložiti: 1. najemninsko pogodbo, ki je bila vcljavna takrat, ko se je najemnina znižala po predpisih imenovancga odloka o znižanju najemnin; 2. izjavo najemnika, da mu je gospodar znižal najemnino v smislu predpisov zakona o zniža? nju najemnin ali pa predmetno razsodbo okrajnega sodnika (pre? torja). Če ni najemninske pogodbe, zadostuje tudi izjava, ki naj jo podpišcta gospodar in najemnik, da plačuje najemnik javljeno najem? nino. Davkarija lahko zahteva, da podasta to izjavo gospodar in na? jemnik pod prisego, Znižiinjc /.emljiškodohodninskega davka. Od 1. julija 1927 dalje se zniža zemljiško-dohodninski davek (im? posta sui redditi agrari) za 50%. Tozadevne 50% odbitke izvršijo davčne iztirjevalnice za vse davko? plačevalcc, ki so že zapisani v se? znamih (ruoli). To so najvažncjše določbe nove? ga davčnega zakona. O manj važ? nih določbah bomo poročali v »Go? riški Straži« pozneje. Priloga »Goriške Straže« št. 63 «GORISKA STRA2A« Stran 3 Nadpastirju - zlatomatšriiku. Hvalimo slavne može in naše očete v njih rodu. — Veliko slav: nega je Gospod v svojem veličastvu po njih naredil od začeika... Vsi ti so doscgli slavo v rodovih svojega ljudstva in že v svojih dneh so jih slavili. (Eccl. 41, 1.) Življenja pot. ( V naši nadškofiji obhajamo izre* den dogodek, saj gre po ccli dežcli glas: naš nadškot obhaja zlato sv. mašo. Naš knez in nadškof sc je rodil v Cerknem 1. 1854. in jc zdaj star 73 let. Latinske šole je obiskoval v Gorici in po dokoneanem bogoslov? ju jc bil posveecn v duhovnika dnc 26. avgusta 1877 in bo v petek rav= no 50 let, odkar je bil povzdignjen za mašnika Gospodovega. Služboval je v začetku kot kaplan eno leto v domači vasi; pot2m ga je pa poslal nadškof Andre j Gob mayer na Dunaj, kjer je postal dok* tor sv. pisma. Ko se je vrnil z Du- naja, je bil takoj imenovan za pro- fesorja v velikem semcnišču, kjer je pouoeval zgodovino in hebrejski jezik ter je razlagal sv. pismo sta- rega zakona. Da je bil strokovnjak v svojih predmetih, nam kažejo uče* ne razprave v uradnem skotijsk^m listu in v leposlovnem listu >Domu in Svetu«. Po nekaterih letih je bil zopet poklican na Dunaj za vodjo v zavodu »Augustineum«, kjer so študirali mladi duhovniki za doktor? je bogoslovja. Leta 1898. ga je pa poklical kardinal 9 nadškof Missia za stolnega kanonika nazaj v Gori* co. Kot stolni kanonik je opravljal tudi službo stolnega župnika in de* kana za Gorico in okolico. 8 let za- tern je bil povzdignjen na nadsko- tovsko stolico goriško. V svoji skromnosti in ponižnosti se ie bra? nil te visoke in odgovorne službe, a videe, da je to želja sv. oeeta pape* ža, se je udal v božjo voljo. S svetim strahom je nastopil svojo nadpastirsko službo ali zau- pajoe na božjo pomoč je šel takoj na delo. Nepozabni naš S. Gregor* čič mu je takrat zapel: Mož eel na svojem mestu bodi, preprost, visok zaseda sedež naj! Mo/, pravi vedno v časti bo povsodi, ne siol možu, mož siolu da sijaj. V svojih pastirskih listih se kaže povsod kot skrben oee svoje cede, vedno in vedno priporoea eednosti in obsoja greh; priporoea krščan- ska društva, eerkvene družbe in bratovščine, še posebej priporoea stars'em krščansko vzgojo otrok. V preprieanju, da bo uspelo delo za zveličanje le tcdaj, ako se bo zbirala okrog njega pobožna in po* žrtvovalna duhovščina, kliče svoje duhovnike pred tabernakelj, kjer naj crpajo moe in srenost. Priporo- ča jim družbo eastilcev presv. R. T., duhovsko apostolsko zvezo itd. A tudi vcrnike je že 1. 1911. pozval, da naj se zbirajo v vsaki župniji po en dan v letu pred presv. Evhari* stijo. Lepo so uspeli 1. 1923. tudi evharistieni shodi v Logu, v Kom« nu, Tolminu itd. Koliko je storil za zboljšanje cer* kvenega pctja, ve najbolje tisti, ki jc poslušal petje po cerkvah pred 30 ali 40 leti. »Jeklen značaj, dolžnosti spolnovanje, najvišja, prava dika je moža,M. pred in med vojno, kakor tudi po vojni; splošna želja ljudstva je, da bi višja šolska oblast čimpreje rtšila občino njegove navzočnosti. Fojana. V nedeljo 28. avgusta ob 3. uri po« poldan se bo v Fojani igrala ljudska drama »Lovski tat«. Ostali spored je zelo bogat. Zbor FojanasMedana bo izvajal več pevskih točk in med odmori bo sviral biljanski orkester. Po veselici prosta zabava in šaljiva pošta. Kakor lani na »Miklovo Za^ lo«, tako tudi letos k prireditvi v Fojano! Miren. Na praznik vnebovzetja D. M. smo imeli lepo uspelo zaključno slovesnost tridnevnih duhovnih vaj za dekleta. Duhovne vaje je vodil škofijski voditelj g. Cigoj. Zajcm* ljivim govorom so sledila z očivid? nim zadovoljstvom dekleta, pa tudi žene in moški, četudi so trajali delj nego običajno. lidcleženci so v obilnem številu pristopili k mizi Gospodovi. Na praznik popoldne so se zbrale Marijine družbe iz so^ sednih vasi in Gorice pod vods stvom gg. voditeljev z zastavami in so prisostvovale slovesnemu spre* jemu novink in družbenic. Bog bla* goslovi delo in trud vseh! — V to* rek ob 6.30 zjutraj so se vile skozi vas prošnje ? procesije za dež ver* nikov iz Vogerskega, Gradišča, Rene, Bilj, Vrtojbe, Sovodenj k ža? lostni Materi božji na Grad. Že pri mostu nas je zajel močan naliv, ki nas je spremljal gori do Marijinega svctišča, kamor smo dospeli pre? močeni. Cerkev je bila na enkrat polna prosilcev. Molitvc in petje so se menjavalc kakor ob slovesnih ccrkvenih shodih; zunaj pa je lilo kakor za stavo; mnogi si niso upali do svetišča in so se ustavili v vasi. Številne* so bile sv. spovedi in obhajila; sv. mašo je dar oval g. de* kan iz Rene. Tolmin. K prazniku vnebovzetja je prire? dila naša dekliška Marijina družba tridnevne duhovne vaje. Vodil jih je misijonar4azarist velee. g. dr. Zdešar z mirenskega gradu. Nje* gova resna in globoka beseda je privabila veliko deklet tudi izven Marijine družbe tako, da se je po? božnost razvila v neke vrste ljud* ski misijon. Na dan so bila po tri premišljevanja in pri vseh je bila udeležba nepričakovano velika. Na vnebovzetje je bilo sprejetih v Ma= rijino družbo 16 novih druzbenic. — Žc dvakrat je napravila toča v naši okolici občutno škodo. V pe? tek popoldne — dne 19. t. m. — je huda vihra v več vaseh polomila veliko sadncga drevja in tudi na koruzi je napravila veliko škodo. Žabnice. Dne 31. julija je obhajal naš do? mačin preč. g. dr. Lambert Ehrlich 25 letni jubilej svojega mašništva. Ehrlichova rodbina je najodlicnejo ša in najveejega spoštovanja vred^ na v Žabnicah. Poleg tega, da je se* danji gospodar obč. načelnik naše in ukovške občine, jc dala ta dru? žina katoliški Cerkvi dva zglcdna, pobožna, učena in mnogozaslužna duhovnika: drja Martina Ehrlicha, nckdanjega varuha avstrijskega go? stišča v Jeruzalemu in sedanjega prošta v Tinjah na Koroškem, ter jubilanta drja Lamberta, ki je pro? fesor bogoslovja v Ljubljani. Sre? brna sv. maša je privabila v Žabnice mnogo vernikov iz sosednih vasi. Le Ovčani so bili bolj redki, ker so ta dan ravno obhajali svoj vsakoletni žegen, ali bolje povedano: pies. K slovesnosti so prišli vsi dlihovniki Kanalske doline. Zbrali so se tudi vsi slavljenčevi rodni bratje, 7 po številu, in 2 sestri, ki jih je življe? nje razkropilo daleč okrog. Pri slo? vesni sv. maši so vsi ti pobožno pri? stopili k sv. obhajilu. Pridružilo se jim je še, več domačinov in Mar. družba iz Ukev. V cerkvenem go* voru je preč. g. srebrnomašnik s to? plimi besedami slikal dostojanstvo in srečo katoliškega - duhovnika. Svojc vneto duhovniško srec je po? kazal zlasti s priporočilom, naj bi verniki v spomin na ta srebrni ju? bilej v cerkvi prispcvali za podporo kakemu domačemu dečku, ki bi se poslal v Gorico, da se tain izuči za duhovnika. Največ je prispeval on sam. Njegovi ožji sorodniki so pa popoldne v spomin na ta dan zbrali večjo svofo za odkup poganskih otrok. Pri sv. maši je izborno pre? peval žabniški cerkveni pevski /bor pod veščim vodstvom prizna* nega organista g. Tomaža Holmerja in njegove hčerke Micke. O ,gosp. 1 lolmarju bodi tudi omenjeno, da je zato priliko zložil in uglasbil po« sebni pesmi o Žabnicah z Višarsko Marijo in o »naši mili domovini: Kanalski dolini.« G. jubilantu že? limo, da bi ga Bog ohranil še mno? go let zdravega in eilega v korist svoji Cerkvi in v ponos naše fare. — Da mi pa ne bo kdo očital, da vse le hvalim, mo'ram še grajati, kar je graje vrednega. Nekateri naši mla? deniči se pri krščanskem nauku v šoli, kot se vidi, še toliko niso na* učili, da kristjani k sv. maši ne ho?, dijo S€ hladit, ampak Boga častit. Ves čas službe božje so sedeli, se pogovarjali in se hladili pred cer? kvijo pod zidom. Mar bi ostali do? ma v senci za hišo! Bi jih nič več ne stalo, bi imeli en greh (slabega zgle? da) manj na duši in bi vsaj vedeli, da niso bili pri sv. maši. Tako pa še sebe varajo misleč, da so bili, ko v resnici niso bili. Marija Snežnica pod Osternikom. Na bistriški planini ob italijan? sko ? avstrijski meji se nahaja pod Osternikom (2083 m) v višini 1751 m cerkvica D. M. Snežnice. Lani je bila nanovo popravljena in blago? slovljena. Dasi v ital. državi nad ukovško pianino spada pod župnijo Ziljka Bistrica v Avstriji. Letos je bil pri tej planinski cerkvici v ne? deljo 7. avgusta cerkven shod. Zbralo se je več ljudstva, ponajveč Ziljanov, preccj letoviščarjev, ki se zraeijo na bistriški planini, ne? kaj ukovških planincev in par tu? ristov, ki smo bili namenjeni na Osternik. Sv. mašo in govor je imel g. Lambert Ehrlich iz Žabnic. Lep jc cerkven shod v taki višini! Kdor ga ni sam doživel, si ga težko pred? stavlja. Čisti planinski zrak in tihi gorski mir, kako to upliva blago? dejno na človeka! Vse je bilo ve? selo, židane volje. Ni čuda, da so fantje dali jeka svoji navdušenosti z vriskanjem in glasnim petjem. Odmevalo je daileč naokrog. Vse to je napravilo name najlepši vtis. Le nekaj mi ga je skvarilo. Med slovenskimi pesmimi — nemških niscm razumel — je bilo več, preveč takih, ki se kar nič niso skladale s prazničnostjo tega dne. Cisti gor? ski zrak, sveti dan posvečcn snežno? v ' čisti Devici, pa umazane klanfar? ske pesmi, kako naj gre to skupaj! Naši stari so imeli navado rcči: Če teče iz ust gnojnica, je to znamenje- da sc zbira v sreu gnoj. Ali je res tako žalostno z našo mladino? Ne vcm, so li to peli fantje s tostran ali z onstran državne meje. A sko« da je teh naših fantov! Škoda, da nimajo pravih voditeljev, ki bi se zanje zavzeli in jih obračali kvišku k plcmenitejšim vzorom. Turisi. Spodnja Idrija. (Cerkveno zegnanje.) Zadnji čas smo se od »fare« bolj poredkoma oglašali v »Gor. Straži«. Evo torej zopet prifarskih novic: Dne \5. avgusta smo kar naj bolj slovesno obhajali praznik Marijine? ga vnebovzetja. Ta dan je pri nas žegnanje. Lepo in jasno jutro je privabilo nepričakovano veliko šte? vilo romarjev in drugih vernikov \z bližnjc in daljne okolicc kakor do zdaj še nobeno povojno leto. Na vseh potih, vodecih v Spodnjo Idri? jo, si 7.0, zgodaj zjutraj videl trume vernikov ? romarjev, ki so peš in na vozeh hiteli, da počastijo Mater božjo na »Sivi skali«, kakor so v prejšnjih easih rekli malemu holmcu, na katerem sedaj cerkev stoji. To je starodavna Marijina božja pot, le žal, da je bila v zadnjih letih zelo opuščena. Znak, da je tudi tu zavladal novodobni duh verske brezbrižnosti. Stari naši oeetje in matere nam vedo dosti povedati, kako zelo je bila ta božja pot v nek? dan jih letih obis'kovana. Ljudstvo je rado prihajalo k Materi Mariji prosit jo pomoči v raznih svojih težavah in potröbah, duševnih iln telesnih. Le želeti je, da bi se tudi v bodoče tako poživilo romanje k Mariji na »Sivi skali«. Pritrkavanjc zvonov nas je va* bilo, ko smo se bližali vasi. Cerkev nas je pozdravljala, ponosno odeta v novo streho, ki jo je pred krat? kirn dobila. Znotraj tako krasno s cvctlicami, smrečjem, venci ter pre? progami okrašcna, da si oearan zrl, zlasti glavni altar Mar. vnebo? vzetja. Prijeten duh cvetlic tc je omamljal, da si se nehote zatopil v pobožno molitev, kljub temu, da se je krog tebe trio vernikov. Cer? kev je bila nabito polna. Mnogo vernikov pa je moralo ostati zunaj. Cast gosp. župncmu upravitelju in faranom, ki se tako požrtvoval? no trudijo za lepoto hiše božje. V vznesenih besedah je g. župni upravitelj zbrani množici vernikov proslavljal Marijo pomočnico kri* stjanov. Vsikdar naj se ji pripo* ročamo, pomagala nam bo v bo? doče, kakor nam je dozdaj, ako smo jo prav in resno pomoči pro? sili. Po končani pridigi je bilo da? rovanje za novo cerkveno streho. ki je bila res že skrajno potrebna. Darovanja so se domala vsi verni? ki vdeležili. Nato se je vršila slo? vesna sv. maša, ki jo je daroval č. g. župni upravitelj Lud. Likar. Omeniti moram še cerkveni pev? ski zbor, ki je s krasnim izvaja* njemj Mar. pesmi in latinske Kemp- terjeve sv. maše, dasi je precej tež? žka, zelo povzdignil cerkveno slo? vesnost. Na sejmu sv. Roka 16. avgusta pa so bile radi nastalega dežja sa* mo tri glave goveje živine. Torej. ta dan pri nas ni bilo dosti kupčije- Pospravljajo in obnavljajo se tudi hiše in razna pota, ki so bile močno prizadete vsled lanske je* senske povodnji. Le neštevilnih usadov, ki se vidijo po vseh tukaj? šnjih bregovih, niti eas ne bo mogel več popolnoma zaceliti. Povsod tožijo radi silne suše. Ista jc tudi pri nas; posebno fižol je občutno pritisnila. No, hvala Bogu, tudi blagodejni dež smo zadnje dni dobili v dovoljni meri! Stran 6. »GORISKA STKAŽA« Koledarček. 28. av^. nedelja, Avguštin, šk.; 29. avg. poncdcljek, Objilavljcs njc Janeza krntnika; 30. av^. torek, Feliks, m.; 31. avg. sreda. Rajko, sp.; 1. sept. četrtck, Egidij, op.; 2. sept, petek, Stefan, kr.; 3. sept, sobota, Doroteja, m. Log pri Sv. Luciji. Iz naše vasi menda še ni bilo no* benetfa dopisa. Zato sem se jaz na? menil nekaj napisati. Najprcj par bescd o naši mlckarni, ki zelo do? bro uspcva pod vodstvom g. Frat* nika. Izdelujemo maslo, ki se sedaj prodaja zelo po ccni ali vseeno smo zadovoljni, saj pravi prc^ovor: »Bodi z malim zadovoljen«. Pijančevanjc je zelo razpaseno med nekaterimi fanti, ki ne marajo nie, samo, da imajo za pi? jačo. Fantje, vzemite rajši knjigo ali časopis v roke. Dobro bi bilo, ako bi ustanovili društvo. Fantje in dekleta, to vam dajem v pre* mislek! Naša cesta ki pelje iz naše vasi proti Drobočniku ; Sv. Luciji, je podobna grapi. Prosimo odpomoči. Pridelek je tukaj zelo pičel. Po- toleen od toče, ki je bila okoli sv. Janeza Krstnika, se je začel sušiti. Suša pri nas ni pritisnila; je pa triča potolkla. Vsako leto je le slaba le? tina. Ajda, upamo, da bo lepa, če ne pride kaj čez njo. Toče in hu* dega vremena reši nas, o Gospod! idrijske novice. Rudavskim vpokojencem v Idriji, ki so bili vpoknjeni po 1. juliju /92.3. Naprošeno po posebni deputaeiji vpokojencev iz Idrije, je tajništvo K. D. Z. posredovalo pri pristoj* nein uradu, da bi se končno rešilo vprašanje povišanja pokojnine za vpokojencc po 1. juliju 1923. v smi* slu čl. 24 kr. odloka od 31. 3. 1925 in izplačila razlike med kronsko in ürsko valuto. Vprašanje je precej zamotano in se toliko časa rcšuje, ker ni do danes ministrstvo narod? nega gospodarstva še točno odredi? lo. ko'liko nai se pravzaprav dopla* ča vpokojencem. Seznam vseh 150 vpokojencev smo izročili pristoj* nemu uradu. Prepričali smo se, da se nahaja celotna zadcva sedaj v pridnih in vestnih rokah in da je mogoče upati, da bo zadeva v krat* kem času ugodno re.šena. Darovi. Za »Alojzijevišče«: Č. g. Abram, župnik, 15 L. Srčna hvala. NAZNANILO. Podpisani naznanjam, da sem od= prl slabo idočo gostilno v najlcpši ulici V7ia Ascoli št. 20, kjer točim samo pokvarjena vina in kuham surove jedi. Zato se priporočam znancem in prijateljem! Radoved* ncžcv ne maram, ne točne po* strežbe. Andrej Čibej, gostilničar. Na prodaj je nova enonadstrop- na hiša s posestvom vred, ob pro= metni cesti pripravna za obrt. Več izveste v Malih Žabijah št. 241. IšČe se izvežbana kuharica za go? stilno v industrijskem kraju. Po* nudbe na upravo »Goriške Straže«. Glasovirje, harmeonije, orgle itd. sprjema v popravilo v vsakem sta? nju ter jih uglašuje najtočneje in po najnižjih cenah Andrei Pečar, Gorica, Piazza Vittoria 16, drugo dvoriščc. Sirite Ooriško Stražo*4 Posestva v Jugoslaviji na prodaj. Pri nakupu posestev, manjših in večjih, poslužujte se vedno le posredovalnice L. REBOLJ v Kranju, kjer dobite vedna natančno in pošteno navodilo na Vaša vprašanja. Imam na prodaj mnogo ma- ! lib in vecjih posestev, gostilen in dru- gih hiš po zelo primerni ceni. Za od- govor priložite vedno potrebne znamke, j ali tozadevni znesek. Priporoča se L. Rebolj, posredovalnica v Kranju S.H.S V znanje. 15. avgusta 1927 born odprl „Na Governi" novo krojačnico za moške obleke. Sprejemam vsakovrstna naro- čila ter jamčim za točno in dobro po- strežbo. Lah Izidor, krojaški mojster, Rihemberg. ZAHVALA. Povodom bridke izgube ljubljene hčere in sestre KATARINE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nani stali v dneh žalosti ob strani. Fred vsem se zahvaljujemo č. g. župniku za tolažila sv. vere, č. g. kaplanu iz Cerkna za ginljiv govor ob odprtem grobu. Enako g. učitelju in cerkve- nemu zboru za žalostinke. Srčna hvala sorodnikom, sosedom, sovaščanom in vsem za tolažbo v bolezni in za spremstvo k zadnemu počitku. Orehek, 17. avgusta 1927. Žalujoča družina : Mavri. Čebelarji pozor! Oddam v zameno za med en parni topilnik za vosek in 3 nemške trčalnice. Just Ušaj, Gorica. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet jc odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). ZOBOZDRAVNISKI ATELJE ROBERT BERKA Goriest, sedaj Corto Verdi 3$. Liibonttorij otvorjen že leta 1918. Sprcjema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Velika izbera prenosljivih grt» mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih sip in papirja za fotografe; fotogratski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. — Tel. 3-47. Lloyd Sabaudo Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 23. 8. 1927. »Conte Rosso« 9. 9. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno AmerikoE »Conte Verde« 25. 8. 3927. »Tomaso di Savoia« 13. 9. 1927. »Prindpessa Giovanna« 29, 9. 1927. iz Genove v Buenos Ayres v I31/2 dneh. v Avstralijo 1 »Re d' Italia« 27. 9. 1927. Informacije daje in sprejema jtrednaročila na vozne listke ziu stopnik F. Rosich, Goricu, Via Conttivaile st. 4 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31 I. n. .TURIN P^" KILA -^P? Ozdravljenec v Trstu : Bolan sem bil na kili že več let in sem že obupal. Poskusil sem različne pase, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat ZECCHU ki mi je povrnil prejšnje zdravje. čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. Piazza. Anton, Trst, Via Galvani 3. Važno! Vsled tnnogih povpraševanj naznanjamo, da bo dajal ortopedik ZECCHI osebno vsa pojasnila v sledečt/i mestih in dnevih: Gorica: Petek 16. scptvmbra, hotel Angelo d1 Oro. — Tržič: Cetrtek 22. septembra, hotel al Cervo. Odlikovana hamnoseškn delaunica Fronc Podbersig Gorica Via Trieste 17 (znoiraj) je pripravila za vse Svete voliko zalogo nagrobnih kamnov od 80 lir naprej. Spomeniki z izboCeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Obiščite in prepričajte se! tot irstno blags za poročence kskor \m\ viiiks Izbira mos^ga in žsnsfesoa m'^ Blago 8ofiidno! Gene zmernel Bomačo tvpdha ilNTON KOREN nosl. GORICA VIA G. CARDUCCI 4 Velika zaloga stekla, porcelana, čeških šip od L. 12— m2 naprej. Zaloga Weckovih kozarcev za vlaganje sadja in zelenjave, kateri so svetovno znani kot najboljši. Gostilničarjem na posodo kakor mizarjem na šipe poseben popust. BIc\po solidrao. Cene zmerne. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria Stev. 20 PODRUŽNICA Ljubljanske hreditne banhe 9 Boriii Corso Veröl „Trgyovslc! Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka ACQUi MLLALABABDI proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnilk F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Dhi!Š50,(m000 üBUfPBiS LjÜDLjPnH Din. 1C.000.000 PodružnJce in agenclje: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 41/.,n/0. Vloge v telcočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. čekov, devise in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.