LASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBUANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 29. LJUBLJANA, 15. APRILA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA POROČILO K PREDLOGU PRORAČUNA ZA LETO 1955 Predlog proračuna je bil objavljen v »Glasniku« v torek, dne 5. aprila 1955 NA 61. SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV JE POROČAL ODBORNIK ALOJZ MATELIČ, PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PRORAČUN MLO Predlog proračuna MLO za leto 1955 znaša v celoti 2.336,800.000 dinarjev, to je za 221,829.000 din toanj, kakor je znašala izvršitev v letu 1954, ter za 47,000.000 toanj kakor je znašal odobreni Proračun za leito 1954. Sestava Predloga proračuna je odvisna od dohdkov iz družbenega plati ater je celotna sestava dohodkov in izdatkov proračuna le odraz osnovnih postavk družbe- 1. Dohodki lz gospodarstva 2. Dohodki od prebivalstva 3. Dohodki uradov in ustanov L Ostali dohodki 8. Presežek* dohod. 1« pret. leta nega plana. Kakšni so pogoji, oziroma inštrumenti družbenega plana za leto 1955, je bilo že podrobno objavljeno in se zato pri tem ne bom zadrževal. Prešel bi na samo kratko obrazložitev dohodkov, predvsem pa Izdatkov. Primerjava posameznih vrst dohodkov po predlogu proračuna z izvršitvijo v letu 1954. Izvršitev 1954 1.953,216.000 271,473.000 25.850.000 39.182.000 268,908.000 Predlog 1955 1.630,330.000 550.320.000 45,500.000 110.650.000 Skupaj 2.558,629.00« 2.336,800.000 Sama struktura dohodkov kale, da družbeni plan za 1. 1955 hi mogel iz gospodarstva odmeriti proračunu istih dohodkov kot v letu 1954. Ker nam je imobilizacija sredstev preprečilo tudi ostvaritev proračunske-Ra presežka dohodkov nad izdatki, smo prišli v situacijo, da *i moramo za tekoče izdatke izposojati sredstva pri denarnih Svodih, česar nam v letu 1954 m bilo treba, po drugi strani Da ne moremo kriti vseh po- treb, ki bi jih bilo nujno p trebno Izvršiti v letu 1955. Bežen pregled predlaganih izdatkov pokaže, da smo se morali zaradi nižjih dohodkov odpovedati prav Investicijam, ki bi bile za razvoj mesta In za vzdrževanje dosedanjega standarda prebivalstva neobhodno potrebne. Primerjava posameznih vrst Izdatkov po predlogu proračuna za leto 1955 z Izvršitvijo v letu 1951 Izvršitev Predlog — manj 1954 1955 !+ več L Dotacije Gospod amtvu 226,199.000 38.797.000 ~ 187,402.000 *• Negospodarertce investicije 830,146.000 472,325.000 — 357,821.000 * Prosveta in kultura 571,105.000 530,503.000 — 40,602.000 •• Socialna zaščita 331,142.000 246,321.000 — 85,821.000 "■ Zdravstvena zaščita 54,441.000 71,470.000 ■+; 17,029.000 " Državna uprava in . komunal, dejavnost 510,846.000 654,831.000 v 143,985.000 J* Dotacije 3,000.000 179,344.000 + 176,344.000 8- Proračunska rezerva 31,750.000 134,189.000 v 102,439.000 Skupaj . . 2.558,629.000 2.336.800.00» — 221,829.000 ^ letnega poročila komisije | je bil izločen iz proračuna, ker *® Proračun MLO je razvidno, j® so bile investicije že v letu *8$t Izvršene. Predlog proraču-r* leto 1955 pa predvideva Z? negospodarske investicije Se milijonov manj kakor je f?®&»la izvršitev v letu 1954. , zr°k tako nizkim investicijam j® v splošni tendenci, da se in-e*ticije v letu 1955 čimbolj Julijo, ker sicer pritisk inve-tor jev i obsežnimi sredstvi Povzroča dvig cen In padec moči dinarja. Kljub ve-im potrebam v šolstvu, zdrav-lt'ru in komunali so bile tove-tav1*6 zreclucirane na minimum, da ae nadaljujejo za* vJu dola> 1(1 ne bl m°8,a hrez 81Vcje škode počakati do na-dhjega leta. Del Investicij pa imajo nekatere investicije v letu 1955 predvideno kritje v posebnih skladih n. pr. za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, izgradnja trafo-postaj, vodovodnega omrežja in dograditev vodovodnih naprav, melioracija hi pogozdi te v goličav itd. Dotacije gospodarstvu so predvidene le za kmetlj*a posestva v znesku 20 milijonov dinarjev ter za kritje izgube ECŽ 16.797.000 dinarjev. Prosvetna ln kulturna dejavnost ima po pregledu plan za leto 1955 sicer znižan za 40 milijonov dinarjev, vendar pa moramo k tem izdatkom prištevati še dotacije finančno samostojnim zavodom prosvete in kul- ture v znesku 104 milijone din, ki so predvidene letos posebej v dotacijah, ter 42 milijonov dinarjev subvencij za družbene organizacije. S temi postavkami vred se stvarno zvišajo izdatki za prosveto in kulturo na 676,500.000 din, kar znaša povečanje proti Izvršitvi v letu 1954 za 15%, komisija za proračun MLO tu omenja, da je že med letom opozarjala, da so nekateri izdatki razmeroma visoki, tako n. pr. šolanje težko vzgojljdvih otrok v zavodu Janeza Levca, znatni izdatki za podpore dijakom v šolskem ledu 1954-55 in podobno. Prav tako se povečajo Izdatki za socialno zaščito za 20,676.000 dinarjev na skupno 267 milijonov dinarjev. Ti Izdatki so v absolutnem znesku še vedno nižji, kakor izvršitev v letu 1954, ker v letu 1955 v celoti Izpadejo izdatid za domove onemoglih, ki so prešli s I. julijem 1954 na samostojno finansiranje. Nadalje se znižajo izdatki v mladinskem domu Malčl Beličeve in Domu Titove mladine, ki sta prešla s 1. aprilom 1955 na samostojno finansiranje. Izdatki socialne zaščite so se znižali tudi zaradi zmanjšanja subvencij lz proračuna za razne dijaške domove, internate, vrtce itd. Znaten Je porast Izdatkov zdravstvene zaščite, če upoštevamo. da sta prešla Dečji dom in Materinski dom na samostojno finansiranje in se še kljub thmu tl izdatki zvišajo za 31%. Komisija za proračun MLO je prav Izdatke zdravstva obravnavala večkrat že v preteklem letu na svojih sejah, ker smatra, da so nekateri Izdatki razmeroma zelo visoki: n. pr. oskrbni stroški za dojenčke v Dečjem domu znašajo po sedanjem stanju mesečno nad 25.000 dinarjev. Da bi vsaj delno razbremenili proračun MLO, je Svet za zdravstvo MLO predlagal Mestnemu ljudskemu odboru, da je ta dom preosnoval v zavod z lastnim finansiranjem. Osnovni problem v tem domu pa še vedno čaka na rešitev, to je na znižanje stroškov na posameznega dojenčka. Vsiljuje se domneva, da posamezni Sveti še vedno premalo vršijo finančne analize svojih ustanov in se zadovoljujejo z vzgojnimi, zdravstvenimi in socialnimi uspehi, ne glede na žrtve, ki jih v posameznih primerih daje. skupnost za dosego določenih ciljev. K postavki 80,000.000 dinarjev za vzpostavitev komun pripominjam, da ta znesek ne predstavlja neko povečanje administracije, marveč Je potrebno urediti prostore za novo formirane komune. Komuni Šiška ln Krim sta ostali brez osnovnih prostorov, zato bosta postavili provi-zorije, k! bodo kasneje služili za otroški vrtec in razne zdravstvene ustanove, ki so potrebne v obeh komunah. Delno bo znesek uporabljen za preured"ev prostorov in dopolnitev inventarja. Postavka 42 milijonov dinarjev, ki je namenjena za subvencije družbenim organizacijam, Glasnik Izdatki za volitve Rente ln odkupi Katastrske izmere Arondacija kmetijskih je vnešena v enaki višini, kakor v letu 1954 ter je le izločena la sestava Sveta za prosveto MLO, kjer so bile te subvencije predvidene v preteklem letu. MLO bo te subvenc'le dodelil v celoti okrajnemu odboru SZDL, ki bo sam subvencioniral posamezne družbene organizacije, s čemer bo dobil tudi materialni vpliv na družbene organizacije, Sam administrativni del proračuna, to so izdatki za prosveto, socialno zaščito, zdravstvo ter državno upravo, so bili v letu 1954 izvršeni v znesku 1 milijardo 500 milijonov, za leto 1955 pa je predlog 1 milijarda 825 milijonov din, kar pomeni povečanje za 325 milijonov dinarjev. To pa izvira predvsem iz novih in prenešenih nalog, ki jih v letu 1955 prevzema Mestni ljudski odbor Ljubljana v svoje breme, ln sicer tako, kakor Je razvidno lz Glasnika dne 5. aprila na strani 127: 6.500.000 4.000. 000 1.500.000 14,000.000 3.000. 000 po sestev Prenos iz republiškega prora iona: Mestni zapori, godba in dom LM Stroški komisije za urbanizem Stroški numeracije mesta Stroški triangulacije Odplačilo mestnega posojila Subvencija Jakopičevemu paviljonu Subvencija pionirski knji žnici Subvencija Slovenski ma tiči Asanacije in pertusia akcija Povečanje Izdatkov v Otroškem dispanz. Povečanje Izdatkov Dispanzerja za žene Povečanje Izdatkov patronažne službe Povečanje dejavnosti AntiTBC dispanz. Plačila oskrbnin v .tujih vzgoj. zavodih Prekvalifikacija invalidov Nove šolske mlečne kuhi nje Poveč. kapacitete v Domu onemoglih na Bokalcih Vzpostavitev komun 67,000.000 9.000. 000 1.300.000 6.000. 000 5.000. 000 11,500.000 1.700.000 1.000. 000 1.400.000 5.000. 000 4.600.000 3.000. 000 4.000. 000 9.000. 000 1.500.000 6.000. 000 1.800.000 80,000.000 Pri skromnosti prod toženega predloga proračuna Je bilo že marsikatero nesorazmerje v proračunu odpravljeno, vendar pa bo potrebna skrajna varčnost pri trošenju teh sredstev. Komisija za proračun MLO je za dosego tega cilja proučila celotni predlog proračuna in predlagala nekaterim Svetom znižanje izdatkov, da bl oskrbeli člmveč sredstev za investicije. Sveti so pobude komisije POROČILO KOMISIJE ZA VPIS MESTNEGA POSOJILA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE o žrebanju obveznic mestnega posojila dne 11. aprila 1955 v Ljubljani Obveznice, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami, so amortizirane 01, 38, 63, 72, 81. Skupno je bilo Izžrebanih 7709 obveznic v skupni vrednosti 3,854.500 din. Lastniki naj predložijo obveznice zaradi izplačila Mestni hranilnici ljubljanski od L maja 1955 dalje. za proračun MLO z razumevanjem sprejeli In je bilo ne skupnem sestanku doseženo še '.nižanje za preko 30 milijonov dinarjev. Tako se je n, pr. pri izdatkih Sveta za zdravstva MLO znižala postavka za stroške fluorografiranja za 7 milijonov dinarjev, ker je fluoro-grafiranje preventivno zdravstvena akcija, za katero mora prispevati tudi Zavod za socialno zavarovanje, ki bo imel od izvedene akcije največjo finančno korist Delno so se znižali tudi Izdatki ustanov splošne zdravstvene ustanove, to je za Otroški dispanzer, Dispanzer zg žene ter za patronažno službo za skupno 5 milijonov din, ki naj jih prav tako vsaj delno prevzame v svoje breme Zavod za socialno zavarovanje, ker predstavlja znesek 12 milijonov dinarjev le majhen del izdatkov, ki jih proračun MLO daje za splošno preventivno službo, dasl je pretežen del prebivalstva Ljubljane socialno zavarovan. BIRO ZA POSREDOVANJE DELA Likvidatura Je Izplačala v letu 1954 nu oskrbninah 6,912.396 din za OD In porodnlne ................................ 3,030.985 din za prevozne in selitvene stroške .................. 44.256 din Skupaj ... 9,992.637 din tem Je le težko izvajati, ker podjetja ne razpolagajo z lažjimi delovnimi mesti in bi bilo treba tam nameščene žene odpustiti. Odpustiti bi bilo treba večje število žen, ki bi še povečale že itak visoko število brezposelnih. Podjetja bi se sicer zelo rada znebila šibke delovne sile in bi pozdravila vsak mestih tako, da je vodstvom podjetij naročila, da v bodoče tozadevni ukrep MI D. MID je rešila problem zaposlitve žena na težkih delovnih mestih z določilom, da podjetja za zdravju škodljiva in težka delovna mesta ne smejo' sprejemati novih žena, tam zaposlene pa postopoma premeščati na razna druga delovna mesta. Nekatere žene pa same želijo na težja delovna mesta, ker tam več zaslužijo, čeprav sl s tem kvarijo zdravje. Pri izvajanju nalog se MID poslužuje tudi propagandnih sredstev. Tako so bili predvajani v nekaterih večjih podjetjih filmi o zaščiti pred delovnimi nezgodami. MID dosledno zahteva, da so v podjetjih na vidnih mestih, zlasti pa še na nevarnih delovnih mestih zabeležene preventivne parole in plakati. V obliki plakata je bil | izdan tudi Izvleček iz splošnega pravilnika o varnosti pri delu, ki ga morajo podjetja obvezno razobesiti. Imel 11 rednih sej In 1 izredno sejo, na katerih je obravnaval vso problematiko Iz področja posredovanja dela, v 93 primerih pa je reševal pritožbe na drugi instanci. Proti sklepu uprav, odbora na drugi instanci je bilo vloženih 19 upravnih sporov. V 17 primerih je bil pritožbeni zahtevek zavrnjen, v 2 primerih pa je bilo tožnikom ugodeno. Biro je v letu 1954 obravnaval 401 prošnjo za priznanje oskrbnine ob začasni nezaposlenosti. Oskrbnina se je priznala v 266 primerih. 135 primerov pa je bilo negativno rešenih. Komisija za proračun MLC je mnenja, da je predlog proračuna v okviru možposti, ki jo dopuščajo dohodki, sestavljen Znamo je, da so po predpisih Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih finančno samostojni zavodi tisti za vodi, ki opravljajo javno službo in s svojo delavnostjo dosegajo dohodke, s katerimi lahko krijejo v celoti ali delno svoje izdatke, in ki so ustanovljeni kot finančno samostojni zavodi ali po so za take razglašeni z odločbo pristojnega državnega organa. Kot javna služba je v smislu te uredbe mišljena komunalna, znanstvena, kulturna, prosvetna, zdravstvena ali socialna delavnost in pa delavnost, ki je namen za dovolitev splošnih potreb prebivalstva ali zboljšanje posameznih u-pravnih ali gospodarskih panog. Večji problemi pa so s •troji, ki so nabavljeni v domačih tovarnah, ki strojev ne zaščitijo, jih je pa zelo težko tehnično preurediti. Izdati bi bilo potrebne predpise, ki bi določali, da morajo biti vsi stroji ln načrti za njih izdelavo pregledani v pogledu varnosti pri delu, šele nato pa bi se smeli serijsko Izdelovati. Nekatera Podjetja so take stroje z velikimi težavami In finančnimi žrtvami sama predelala in tehnično opremila. Osebna zaščitna sredstva so v glavnem na razpolago, vendar Jih delavci neradi uporabljajo. Nekatera doma Izdelana osebna zaščitna sredstva po ugotovitvah MID niso primerna za uporabo. Uvožena zaščitna sredstva pa so zaradi previsokega uvoznega faktorja često predraga za nabavo. V letu 1954 je imela MID precejšnje težave z voditelji podjetij in sindikalnimi organizacijami zaradi nabave delovnih oblek. Po veljavnih predpisih so namreč na račun materialnih stroškov podjetja nabavljala le zaščitne delovne obleke in druga zaščitna sredstva, navadne delovne obleke pa so smela nabavljati Izključno le v breme plačnega sklada podjetja. Podjetja so zahtevala naj MID Izda pismene naloge za nabavo navadnih delovnih oblek, ki naj bi se nabavile pod firmo »zaščitnih sredstev«, kar seveda MID ni storila. Izvedla pa je Izredne preglede v podjetjih In določila delovna mesta, kjer je potrebno dati zaposlenim zaščitne obleke, za vsa ostala delovna mesta pa je svetovala podjetjem naj nabavijo obleke lz plačnega fonda. Ker nekatera podjetja tega niso hotela storiti, so se prčd delovnim kolektivom odgovorni voditelji podjetja izgovarjali na MID, češ, da jim je ta preprečila nabavo delovnih oblek. Zato so realno in priporoča Mestnemu ljudskemu odboru, da ga osvoji kot predlog za diskusijo na zborih volivcev. Ker Imajo po uredbi pravico ustanavljati finančno samostojne zavode tudi ljudski odbori, obveščamo javnost, da je Mestni ljudski odbor v Ljubljani doslej izdali odločbe, s katerimi so bili proglašeni za finančno samostojne zavode: Uprava nepremičnin v Ljubljani, Pogrebni zavod »Žale«, Mestni vodovod. Javna razsvetljava, Javno kopališče, Mestna kanalizacija. Mestna vrtnarija. Snaga. Uprava cest MI.O, številni študentski domovi, dijaški ter vajenski domovi. domovi nižjih industrijskih šol. otroški vrtci, dijaške kuhinje in učne delavnice. Nadalje so bili proglašeni za finančno samostojne zavode: Dom starih In onemoglih v organi MID v nekaterih primerih osebno pojasnili celo zadevo prizadetim delovnim kolektivom. V letu 1954 je MID rešila 1.268 pritožb zaradi kršenja delovno pravnih predpisov, v 402 primerih pa je posredovala pri Podjetjih. Največ primerov posredovanj je bilo glede nezakonitih odpovedi delovnega razmerja in zaradi tega, ker podjetja niso hotela dajati članom kolektiva rednega letnega plačanega dopusta. Zelo dosti je bilo tudi pritožb glede delitve dobička. Precej je bilo tudi primerov odpovedi nosečim ženam, zlasti gospodinjskim pomočnicam v zasebnem sektorju. Dostikrat so delodajalci kršili pozitivne predpise tudi glede odpovednih rokov glede časa odpovedi, pravnega pouka, o možnosti pritožbe, pristanka OSS ali prijavljanja Biroja za posredovanje dela. MID rešuje le sporne primere, ki predstavljajo kršitev obstoječih predpisov, primernost, oziroma neprimernost odpovedi delovnih razmerij pa rešuje Mestna abritraža za odločanje o odpovedih. Predpisi o prepovedi nočnega dela za noseče žene in dojenčke matere se v glavnem v redu izvajajo. Bilo pa je nekaj posredovanj glede zaposlitve nedo-letnikov pri nočnem delu in glede rednega tedenskega počitka. V letu 1954 je bilo precej kršitev uredbe o vajencih in sicer obojestranskih. Vsi predlogi za razvezo učnih pogodb, ki so bili sporni, so se obravnavali pri MID. Razveljavljenih je bilo 193 učnih pogodb, čestokrat pa je bilo doseženo tudi soglasje ali sporazum med prizadetimi. MID je zasledila tudi nekaj primerov izkoriščanja vajencev od strani zasebnih delodajalcev. Vsi primeri so bili odstopljeni sodniku za prekrške, nekateri pa tudi publicirani. Precej je bilo tudi ne- Bokalcih, Prehodni dom starih is onemoglih v Ljubljani, Dom nepokretnih v Gornji Radgoni, Dom starih in onemoglih v Jelšingradu, Hotel Bcllevuc v Ljubljani, Revizijsko - tehnični zavod v Ljubljani, Kemični inštitut »Borisa Kidriča« in inštitut za turbinske stroje v Ljubljani, Uprava tržišč MLO, Mestna klavnica, Mestno gledališče. Mestno lutkovno gledališče, Sola za time! no obrt Ljubljanski festival, Pionirska knjižnica in Jakopičev paviljon. Za finančno samostojne zavode so bile proglašene tudi Dečje jasli v Ljubljani Dom Titove mladine v Ljubljani, Dom Malči Beličeve v Ljubljani in Javna tehtnica v Ljubljani. Vsi ti finančno samostojni zavodi so pravne osebe in so registrirani pri ljudskem odboru, na katerega območju i-ma zavod svoj sedež. Vsak zavod ima tudi svoja pravila, ki vsebujejo določbe o organizaciji zavoda, o njegovih nalogah in o načinu njegovega poslovanja. Ta vsota je bila Izplačana Iz proračuna Zavoda za socialno zavarovanje LRS in OZSZ Ljubljana. Poleg pa je bilo za prehrano začasno nezaposlenih oseb v letu 1954 izdanih blokov v vrednosti 67.865 din in sicer Iz proračuna MLO. Biro je v letu 1954 Izdal 650 bolniških listov začasno nezaposlenim osebam, potrdila o priznanju delovnega staža za čas Med začasno nezaposlenimi, ki jim Je v letu 1954 preskrbel zaposlitev Biro je tudi 200 invalidov in bolnih. V letu 1954 je Biro za posredovanje dela imel 10 konferenc s 550 podjetji In ustanovami skupno z Inšpekcijo dela. Na teh konferencah so se obravnavala razna vprašanja in področja delovnih odnosov, zlasti o nezaposlenosti pa 980 osebam. V letu 1954 so podjetja, ustanove in privatniki v 3.651 primerih odpovedali delovno razmerje, in sicer: 1648 moškim osebam in 2083 ženskim osebam. Urad je imel v teku leta okoli 46.000 osebnih intervencij strank. V letu 1954 je bilo v zvezi z zaposli)evanjem delovne sile pri Biroju opravljeno sledeče delo: zaposlitvi žena in mladine, ker je to eno najbolj perečih vprašanj. V teku je tudi anketa o starostni strukturi zaposlenih delavcev in uslužbencev. V letu 1954 je Biro posvečal □osebno pozornost utrditvi zvez * podjetji in ustanovami, da bi teh" č'm iasnetto sliko rvV.reb (Nadaljevanje na str. 143) OLO LJUBLJANA OKOLICA SKLEP Na podlagi 2. odstavka 15-člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 27. in 28. člena uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 (Uradni list FLRJ, štev. 57 — 678 _ 54) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XXIV. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. marca 1955 sprejel SKLEP o imenovanju posebne komisije za dajanje oziroma zavra-Čanje pritrditev k zaključnim računom majhnih podjetij ‘n obrtov 1 V komisijo za dajanje oziroma zavračanje pritrditev k za- , ključnim računom majhnih podjetij se imenujejo: Jakob Zanoškar, Količevo št. 11, p. Domžale Lovro Majcen, Ihan — Prelog, p. Domžale Anton Zdešar. Vnanje gorice, p. Brezovica Anton Umek. Preserje 47 Franc Mavsar, Smarca 167 Franc Pelan, Na klancu 29 Vrhnika Janez Čerin. Dol pri Borovnici Anton Dobravc, »Sora« Medvode Anton Jurečič, Ljubljana — Trata Marijan Kaliman, Kemična tovarna, Domžale Stane Fele, »Elma« — Črnuče Karel Parcer, direktor NB 610 2 Komisija daje oziroma zavrača pritrditve k zaključnih* računom tistih podjetij, pr* katerih celotni dohodek P° ootrjemem zaključnem računu za leto 1954 ne presega 20 milijonov din, obračunski plačilni sklad pa ne 3,500.000 dinarjev. K zaključnim računom vseh drugih podjetij daje ozi-tuna zavrača pritrditve zbor proizvajalcev OLO. 3 Komisija začne delati takoj-Predsednik okrajnega ljudskega odbori*1 Miha Berčič l. r. OBJAVA Okrajna volilna komisija Ljubljana okolica po ugotovitvi volilnih Izidov pri nadomestnih volitvah v občinski ljudski odbor Stične, ki so bile dne 27. marca 1955 v 6. volilni enoti objavlja volilne izide: V volilni enoti štev. 6, ki )* volila enega odbornika so bi'1 kandidati: Zimnnčič Franca Franc, obrtnik, Malo Hudo; Škufca Ignaca Alojz, kroje*' Stranska vas ob Višnjici; .. Jak o< Franca Franc, m«1 kmet, Malo Hudo; . Škufca Jožeta Stane, kmečjf delavec, Stranska vas ob Vi»' njlcl. Kandidat Zupančič Franc J dobil 46 glasov. Kandidat Škufca Alojz j« <,tr bil 34 glasov. Kandidat Jakoš Franc je dobil 27 glasov. . Kandidat Škufca Stane je “ bil 30 glasov. v Za odbornika le IzvoHen 1. volilni enoti Zupančič Fran f obrtnik. Malo Hudo. Namestnik predsednik” . , okraine vnlltoe komisu Jože Podboj, 1- r- Seznam GOSPODARSKIH USTANOV S SAMOSTOJNIM FINANSIRANJEM, KI SO BILE PROGLAŠENE ZA FINANČNO SAMOSTOJNE ZAVODE POROČILO 0 DELU SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO MLO LJUBLJANA V LETU 1954 NADALJEVANJE IZ 23. ŠTEV. »GLASNIKA« pravilnega zaposlovanja žena in mladine pri zdravju škodljivih in težkih delih. Predpise o Do 1. januarja 1955 je bil Biro za posredovanje dela organizacijska enota Tajništva za socialno varstvo. S tem dnem pa je postal po sklepu 51. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev samostojna proračunska ustanova in Je bil s tem izločen Iz sestava Tajništva, ki pa je zadržalo nadzorstvo nad njegovim delom. Biro za posredovanje dela ima svoj upravni odbor, ki je druga Instanca v pritožbenih zadevah. Poleg tega vodi politiko Biroja in rešuje načelno važne probleme. V letu 1954 je na dan 31. XII. 1953 je ostalo nezaposlenih m t ftk. v letu 1954 iskalo zaposlitve 247 5566 1546 10286 1793 15852 v letu 1954 poslanih na delo 4796 6140 10936 uradno se odjavilo 799 4437 5236 Stanje nezaposlenih na nad 31. dec. 1954 218 1255 1473 »glasnik. (Nadaljevanje s strani 142) delovni sili. Prav tem zve-zam dolguje Biro zahvalo, da k mogel tekom celega leta zaposliti tako visoko Število oseb. Posebno pozornost je Biro povečal zaposlitvi borcev in aktivistov NOB, ki jih je tekom leto zaposlil preko 500. Biroju se je posrečilo v glavna' zaposliti vso moralno in Vzgojno ogroženo mladino, zla- sti če 25 deklet, ki so zašle no razna kriva pota. To se je Biroju posrečilo kljub temu, da so se podjetja im ustanove krčevito branile zaposliti tako mladino z izgovorom, da jih ne marajo sprejeti v kolektiv, ker bi bil s tem ogrožen njihov ugled. Na dam 31. dec. 1954 nezaposlene osebe se razdelijo po delovnem stažu in spolu, kot sledi: m 22 ^be, ki Se niso bile v del. razmerju 22 "•obe, ki so že bile v del. razmerju ln ki nimajo delovnega staža od 1 do 10 let vseb od io do 30 delovnega staža je ž 353 m ž 86 650 83 203 ek. 375 ek. 736 288 ^ pravkar prikazani tabeli ais° zajeti vajenci. Osebam z visokim delovnim ‘to£em, to so zlasti moški, ki so "bili iz zaporov in Iščejo žalitve, je zaposlitev zelo tež-0 najti, ker se jih zaradi slabe 'Oteklosti podjetja branijo, so Pa tudi zaradi starosti fizično ‘‘bkejši za delo. kvalifikaciji so začasno ^»Poslene osebe: Skupaj 214 1209 1423 m 1 sle. nekvalificirani 4 846 850 kvalificirani 64 126 190 polkvalificiranl — 69 59 . Skupaj 68 1031 1099 Uslužbenci: strokovni 31 28 59 nižji strokovni 47 110 157 pomožni 69 40 109 Skupaj 147 178 325 Od skupnega števila začasno vz&posienih je invalidov im 235 in sicer 85 moških in 150 tenak. Splošna socialna struktura začasno nezaposlenih pa Je naslednja: samski poročeni vdovci ločeni Skupaj__________vseg. v m ž m ž m ,*** Otrok 76 674 34 147 1 . * Otrokom — 72 32 120 1 . • otrokom 1 8 38 104 — ,3 »trocl — — 14 25 — ’ otroci — 19 8 — 5 otroci — — 4 5 — i m ž m ž 10 i 19 112 850 962 12 13 a 17 35 222 257 6 14 i 7 40 133 173 6 3 — 1 14 29 43 6 2 — — e 11 20 — — — — 4 5 9 — Skupaj 77 756 135 412 2 43 4 44 218 1255 1473 50 Strokovna struktura začasno Vt'aPoslenih oseb je taka, da Iz ,/t teh nezaposlenih ni mogo-h kriti vseh obstoječih potreb. 1^‘^njkuje zlasti strokovnih ,t u«bencev, predvsem dobrih V^ioplsk, stenogratk in knjigo-^kin). pri delavkah primanj- kuje tkalk, pletilj, bolničark, pri delavcih pa: strugarjev, kleparjev, ključavničarjev, zidarjev, avtoličarjev itd. V letu 1954 je Biro za posredovanje dela Izdal 33.799 delavskih knjižic, oziroma zamenjal stare delovne knjižice z novimi. SOCIALNI ZAVODI tl ji Gečjc jasli. Na področju Ij^ Ljubljane so bile v letu Id, klini dečje jasli s skupno Ig^Sljivostjo 280 otrok. V letu b8 80 bile te jasli povprečno betone s 970/*. Povprečna me-oskrbnina za 1 otroka v ^ znašala 4744 din, z |»e^.nivi plačami zdravstvenega ^Ja’ ki je plačano iz prora-• Pa znašajo mesečni oskrb-Vgrt>Sld na otroka 7.137 din. »bg,1 *o prispevali mesečno na IfyKa Povprečno 2.358 din ali °d vsote, ki odpade ns •o Slt° ^vzdrževanje. Oskrbnino Piočevall po enotni t-din ‘ lestvici, in sicer: ^kr+,12,000 na otroka, ki je v itjn °d 6. do 15. ure; Hm,2'5?0 na otroka, ki je v k* °d 6. do 18. ure In prej- 4lh -1 osi ih tudi večerjo; ‘ 3-000 na otroka, ki je v 'Mik “•uu° na otroka, . V*? *udi ponoči. *1« * Jhsli so v letu 1954 pre- 1. r1 MLO naslednje dotacije: %v 8 vzdrževalnlno in dopol-l 'nventarja din 4,934.000; ta plače zdravstvenemu K|,u dln 7,823.895. ,Hi„, ‘"rej din 12,757.895. 9 otre^ka In materialna oskr-I bfčVii bj,a> razen manjših * le Vr108**. zadovoljiva. Slab-('bk vlla zdravs,tvena zaščita Vetkrat so se pojavljale X4inalezljiVe otroške bolezni, J* moral otrok v bteno in je zaradi tega tr- pela zasedba doma. Tako so bile matere takih otrok preobremenjene, ker so morale imeti doma otroka, po obstoječih predpisih pa smejo zaposlene matere zaradi nege otroka ostati doma največ do 7 dni, otrok pa v tem času po navadi še ni zdrav. Z izpadem oskrbnine v tem času pa seveda nastaja škoda tudi v jaslih samih. V nekaterih jaslih imamo otroke že nad 4 leta stare. S temi otroki je treba delati predvsem vzgojno, v Jaslih pa nimamo vzgojnega kadra. Otroški vrtci pa jih zaradi prenapolnjenosti ne morejo sprejeti. Nepopolna analiza socialnih razmer otrok, ki so v Dečjlh jaslih, je pokazala, da je 34»/e otrok v jaslih le zaradi tega, ker doma nimajo urejenih stanovanjskih razmer, B. Mladinski domovi. Oba mladinska domova sta bila v letu 1954 v celoti vzdrževana Iz proračuna, za kar je bilo porabljenih skupno 16,856.635 din. Skupna zmogljivost obeh domov znaša 170 otrok, povprečna dejanska zasedba obeh domov pa je bila 65»/». Vzrok temu je bilo prestopno oddajanje otrok v rejo. Mesečna povprečna oskrbnina znaša na otroka din 13.692. Starši, so prispevali k oskrbnini s svojimi prispevki le 25“/*. Splošna oskrba otrok v domovih je bila v redu. Tudi učni uspeh otrok je bil zadovoljiv, saj je 98 •/• otrok V obeh domovih Imelo dober učni uspeh. Prav posebno je to razveseljivo za tiste otroke, ki so btll oddani v dom zaradi zanemarjenosti v družini in so imeli pred oddajo zelo slabe uspehe. Potrebno bi bilo z otroki še več Individualnega vzgojnega dela, kar pa zaradi velikega števila otrok nt mogoče. Zaradi tega Je Tajništvo za socialno varstvo ob koncu šolskega leta 1953/54 pričelo predšolske otroke razmeščati v družine, in sicer prestopoma. Nekaj otrok pa Je bito zopet vrnjenih staršem, po predhodnem saniranju družinskih razmer. S tem je. Tajništvo pridobilo 1 dom, v katerem bodo v prihodnje nameščeni teže vzgojljivt mladinci v starosti od 12 do 17 let, katerih starši ne morejo sami vzgajati in pa taki mladinci, ki so fe zapadli vplivu slabe družbe in jih je treba odstraniti iz običajnega okolja. Otroci od 4 do 12 let pa bodo v prihodnje nameščeni v drugem domu. Dom za starejšo moško mladino predstavlja enega prvih ukrepov za preventivno reševanje mladinskih socialnih problemov. Težave p>a že nastajajo, ker ni na razpolago ustrezajočega učnega kadra. C. Domovi starih ln onemoglih. MLO Ljubljana Ima 4 domove starih ln onemoglih, 2 v Ljubljani ln 2 na Štajerskem. Oba ljubljanska domova sta stalno stoodstotno zasedena, oba zunanja pa 90-odstotno. Stari In onemogli Ljubljančani se vedno bolj upirajo oditi v zunanje domove, dasi bi bili potrebni domske zaščite. — Skupna zmogljivost obeh domov je 518 postelj. Ker so s 1. aprilom 1954 svi štirje domovi prešli na samostojno finansiranje, je bilo na novo določeno, kakšne oskrbne stroške bodo morati plačati v prihodnje, bodisi sami ali drugi zavezanci, če niso sami plačila zmožni. Ob koncu leta 1954 Je znašala mesečna oskrbnina v posameznih domovih: Dom na Poljanski cesti 16 5.900 din. Dom na Bokalcah 6.400 din, Dom v Šmarju pri Jelšah 5.900 din, .Dom v Gornji Radgoni 6.000 din. Na račun oskrbnin so oskrbovanci plačati sami v letu 1954 14,280.000 din, iz proračuna MLO pa Je bito na račun oskrbnin izplačanih 25,399.000 din. Iz proračunskih Investicij MLO je bito na račun doma na Bokalcah, ki je še v gradnji, izplačano 42,611.381 din za investicijske potrebe, za oba štajerska domova pa 1,196.418 din. V pričujočem poročilu prikazuje Svet za socialno varstvo MLO Ljubljane najvažnejša vprašanja, ki jih Je reševal v preteklem letu. Podatki, ki so vsebovani v poročilu, naj služijo za čim boljše razumevanje obširne problematike In kol podlaga za čim plodnejše razpravljanje na skupščini mestnih odbornikov, ki naj pripomore Svetu v njegovem stremljenju, da bi se problemi s področja socialnega varstva reševali v pvihodnlih letih Se z večjim uspehom. PREGLED 0 POTROŠNJI KREDITOV V LETU 1954 Izdatki Plan za leto 1954 Izvršeno v letu 1954 Realizacija V */• Svet za socialno varstvo l Funkcionalni izdatki , • » • 93,597.000 91,842.000 98,12 Invalidski dom Osebni izdatki . . . . « « 765.400 765.327 99,99 Operativni izdatki . • i • » 344.000 343.923 99,97 Funkcionalni izdatki . i * » 1,292.300 628.008 48,59 Skupaj . • • • 2,401.700 1,737.258 72,33 Dom onemoglih Ljubljana Osebni Izdatki ...... 1,530.000 1,529.718 09,98 Operativni izdatki . . • « • 672.200 676.956 100,70 Funkcionalni izdatki . • « « 1,956.000 1,955.791 99,98 Skupaj . • « • 4,158.200 4,162.465 100,10 Dom onemoglih Jelšlngrad Osebni izdatki ...... 920.200 920.141 99,99 Operativni izdatki . . e « • 516.200 516.139 99,98 Funkcionalni izdatki . « s « 1,601.300 1,601.294 99,99 Skupaj . « e e 3,037.700 3,037.574 99,99 Dom onemoglih Gornja Radgona 1,799.200 1,799.137 69,99 Operativni izdatki . . s • • 1,191.500 1,191.422 99,99 Funkcionalni izdatki . . i « 2,750.800 2,750.535 99,99 Skupaj . . « e 5.741.500 5,741.094 99,99 Dom onemoglih Bokale« Osebni izdatki ...... 1,353500 1,353.461 99,99 Operativni izdatki . . i « » 1,031.400 1,031.329 99,99 Funkcionalni izdatki . • • • 1,651.200 1,651.125 99.99 Skupaj . • • • 4,036.100 4,035.915 99,99 Dečje jasli, Kersnikova uL Osebni Izdatki ...... 1,585.000 1,561.139 98,49 Dečje jasli, Lepodvorska aL Osebni izdatki ...... 1,710.000 1,894.843 104,98 Dečje jasli, Puharjeva ul. Osebni izdatki 1,488.000 1,508.580 101,38 Dečje Jasli, Resljeva cesta Osebni Izdatki 2,913.488 2,959.333 101,57 Dom Titove mladine Moste Osebni izdatki 3,090.000 3,209.758 103,07 Operativni izdatki . . • . . 1,400.000 1,391.058 69,36 Funkcionalni Izdatki . « • * 5.440.000 5,434.174 99,89 Skupaj . « • • 9,930.000 10,034.990 101,05 Dom Malči Beličeve, VI6 Osebni izdatki ...... 2,942.000 2,984.323 101,43 Operativni izdatki . • • * • 1,045.000 1,044.867 99,98 Funkcionalni izdatki . . « « 4.119.000 4,116.489 99,93 Skupaj . . e e 8,106.000 8,145.670 100,48 Drž. uprava — Svet Osebni izdatki ....«» 7,142.005 4,927.108 96,99 Funkcionalni izdatki . . • 4 250.000 108.384 43,35 Skupaj ...» 7,392.005 7,035.492 97.74 Biro ta posredovanje de la Oseb/ii izdatki 2,065.000 1,892035 91,62 Operativni izdatki 1,390.000 1,043.019 75,03 Funkcionalni izdatki . . • « 240.000 107.447 44,76 Skupaj ... . 3,695.000 8,042.501 82,30 Skupaj plan za leto 1954 din 149,791.693 Izvršeno v letu 1954 din 1 46,638.863 Investitor: Svet za soc. varstvo Tok Letni plan Izvršitev % Op. št. Naziv objekta kredita 1954 plana 1954 reallz. l. Nadaljevanje novogradnje IL trakta Bokalce 53,097.000 42,611.331 80,25 2. Dom Titove mladine Moste - naprava vrtne ograje 521.420 521.240 99,35 3. Dom Malči Beličeve - popra- vila 280.000 280.000 100 4. Dečje jasli Resljeva c. 10 — ureditev sušilnice, dokončanje vrta 2,015.000 1,983.229 98,42 5. Biro za posredovanje dela — pleskarska dela ln oprema 700.000 629.292 89,89 6. Dom onemoglih Gor. Radgona nabava peči 670.000 243.102 30,29 7. Dom onemoglih s Jelšlngrad« « adaptacija doma in nabava ko- žolca 954.000 9S3.256 99.90 Skupaj: 58,237.420 47,221.500 81,03 / GLASNIK« Seznam O KATEGORIZACIJI OBRTNIH PODJETIJ IN DELAVNIC PRILOGA K PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA LETO 1955, OBJAVLJENEM V »GLASNIKU« ŠTEV. 24 Priloga k pregledu družbenega plana za leto 1955. (Objavljen v »Glasniku« št. 24). SEZNAM O kategorizaciji obrtnih podjetij In delavnic a) Obrtni obrati, ki plačujejo V letu 1955 obrestno mero od osnovnih sredstev v višini 2%: 1. Kleparstvo in vodovodno instalacijsko podjetje Knezova 28. 2. Splošno kleparstvo in Insta-, lacijako podjetje, Poljansk. nasip 40. 3. »Labod«, Poljanski nasip 6 4. »Vulkan«, Zaloška cesta 20 5. »Pleskar«, Stožice 47. 6. Pleskarstvo - olepšava, Aljaževa 35. 7. »Harmonika«, Titova 35-a. 8. Izdelovanje in popravila harmonik, Pražakova 12. 9. Klobuček, Volfova 3. 10. Krojaštvo Dobrunje, Sostro 11. Ljubljanska krojačnica — Smartinska 15. 12. Šentviška krojačnica, Šentvid 28. 13. Moda, Šentvid 90. 14. »Model«, Igriška 3. 15. Modni salon ta ženska in moška oblačila, Kardeljeva 1. 16. Modno krojaštvo za moške in ženske obleke, Ob Ljub Ijanlcl 21. 17. Šivalnica Polje, 18. Športno in modno krojaštvo Resljeva 1. 19. Sever Živka, Gradišče 2. 30. Selič — Zontar, Cankarjeva 12. 21. Ster Milan, Tavčarjeva 12 22. Dežnikar, Clrll-Metodova 19 23. Čevljarna Sneberje, Sneber-je. 24. Čevljarna Šentvid, Sentvio št. 48. 25. Čevljarna, Tobačna 1. 28. Čevljarska delavnica Moste, Društvena 54. 27. Čevljarstvo Dobrunje, Sostro. 28. Krzno, Mestni trg 6. 29. Naša čevljarna, Komenskega 26. SO. Zmaga, Igriška 3. 31. Brivnica Vevče, Vevče. 32. Brivnica, Pokopališka 4. 83. Brivnica, Trubarjeva 5. 24. Brivsko podjetje, Kidričeva 8. 35. Cvetličarna, Volfova 10. 86. Dimnikarstvo, Kolodvorska št. 6. 87. Fotokamera, Trubarjeva 25-a 38. Foto Slovenija, Cankarjeva 5. 39. Foto Tivoli, Cankarjeva 7. 40. Čevljarska proizvajalna zadruga, Zaloška 10. 41. Čevljarska produktivna zadruga, Rečna ulica 8. 42. Čevljarska produktivna zadruga, Tržna 85. 43. Čilimi, Stari trg 15. b) Obrtni obrali, katerim Je določena obrestna mera od osnovnih sredstev v višini 3%: 1. Opekama Zadvor, Dobrunje. 2. Umetni kamen, Titova 139. 3. Remont Dobrunje,^Dobrunje. 4. Stavbno ln pohištveno mizarstvo, Poljanski nasip 40. 5. Mizar — Šiška, Knezova 28. 6. Mizarstvo Trnovo, Trnovski pristan 20. 7. Mizarstvo, Vižmarje, Sent vid. 8. Jugoretolam, Kidričeva 19. 9. Propaganda, Dalmatinova 4 10. Reklamservls, Čopova 5. 11. Avtomehanika, Titova 35. 12. Avtopopravljalnica, Čelov Ska 95. 13. Gonilka, Njegoševa 15. 14. Puškarsko podjetje »Jelen«, Gosposvetska 12. 15. Kino foto delavnica, Gosposvetska 8. 16. Ključavničarska delavnica. Gregorčičeva 5. 17. Klobučarstvo, Čufarjeva 10 18. Kolarsko kovaška delavnica. Pokopališka 1. 19. »Krim«, mehanična delavnica, Stari trg 11. 20. Mehanična delavnica »Ilirija«. 21. Mehanični servis, Kolodvorska 18. 22. Mehapika, Tržaška 90, 23. Motouniversal, Crtomirova 3. 24. Optika, Trg revolucije 4. 25. Precizna mehanika, Čopova 44. 26. Radio servis, Cankarjeva 3. 27. Tehtnica, Karlovška 2. 28. Galvana, Vižmarje 70. 29. »Ura«, Prešernov trg 1. 30. Cirman Stane, Aljaževa 8. 31. Podržaj Ciril, Trubarjeva 65. •32. Gruenfeld Leopold, Dalmatinova 13. 33. Pičman Lovro, Ilirska 5. 34. Iskra servis. Mestni trg 12. 35. Jugotehnika, Čopova 12. 36. Belak Mihael, Volfova 8. 37. Mihelčič Ivan, Borštnikov trg 1. 38. Potočnik Leopold, Petkov-škovo nabrežje. 19, Kemoprolzvodt — Poljanski nasip 40. 40. Milama Polje, Polje. 11. Gregorinčič Franc, Robičeva 3. 42. Krbavčlč Jakob, Trubarjeva 59. 13. »Kristal«, Titova 14. i. Spectrum, Celovška 51. 15. Strojno mizarstvo ln kolarstvo Dobrunje, Dobrunje. 16. »Učila«, Šentvid 7L 17. Nova knjigoveznica, Zarnikova 6. 48. Salon ženske ln moške mode, Miklošičeva 7. 49. Splošno kleparstvo, Poljanska 75. 50. Tapetništvo ln dekoracija, Trubarjeva 78. 51. Čevljarna, Kolodvorska 12. 52. Vogrinc Franc, Tavčarjeva 3. 53. Adrlja, Resljeva 24. 54. Medenjak, UL Milana Majcna 13. 55. Pekama Ajdovščina, Gosposvetska 7. 56. Pekarna Bežigrad, Črtomirjeva 3. 57. Pekarna Breg, Poljanska 11. 58. Pekama Center, Kotnikova 4.. 59. Pekarna Galjevlca, Dvomi trg 3. 60. Pekarna čče 5. 61. Pekarna št. 11. 62. Pekama Mirje, Gradišče 17. 63. Pekarna Moste, Zaloška 40. 64. Pekarna Polje, Poljanska 19. 65. Pekarna Spodnja Šiška, Medvedova 38. 66. Pekarna Stari Vodmat — Sinartioska 5. 37. Pekarna Šentvid, Šentvid 8. 68. Pekarna Zg. Siska, Titova 69-a. 69. Pekarna Polje, Polje. 70. Slaščičarna Šport, Wolfo-va 10. 71. Grablovic Josip, Nazorjeva 3. 72. Grom Jože, Komenskega. 28 73. Kastelic Alojz, Gradišče 4. 74. Pelicon Adolf, Wolfova 14. 75. Parketar, Trubarjeva 95. 76. Produktivna zadruga parke-tarjev, Kolodvorska 35. 77. Oblačilna produktivna druga, Celovška 72. 78. Čevljarska produktivna druga, Celovška 79. 79. Čevljarska produktivna druga, Prešernova 48. 80. Umetniška zadruga, Kardeljeva 11. Sl. Umetniška zadruga, Kardeljeva 1. 81. Zidar, Kotnikova 16. SZ ZAPISNIKA 26. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE DNE 18. FEBRUARJA 1955 obračunski1 za- za- Gradlšče, Gradl-Ledina, Poljanska Objava 0 JAVNI DRAŽBI Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane, bo dne 19. aprila 1955 razprodal na javni dražbi razno staro pohištvo In razne druge predmete iz inventarja MLO, dalje razne zaplenjene predmete in razne najdene predmete, katerih lastnika ni bilo mogoče ugotoviti. c) Obrtni obrati, katerim je določena obrestna mera od osnovnih sredstev v višini 6%: 1. Elelotromedicina, Kolezijska ŠL 21. 2. Litografija, Bizoviška 1. 3. Prevoz I., Karlovška 19. 4. Prevozništvo II., Ulica Milana Majcena 14. 5. Prevozništvo III., Njegoševa 15. 6. Avtomontaža, Titova 24. 7. Avtoservis, Prešernova 52. 8. Instalacija, Slomškova 4. 9. Rafinerija dragih kovin — Ilirska 8. 10. Soča, Vrazov trg 4. 11. »Udarnik«, Vidovdanska 2. 12. »Elektromehanlka«, Čelov ška 95. 13. »Kamin«, Mala vas 50 — Ježica. 14. Naravni kamen, Kolodvorska 32. 15. Novoplesk, Lepi pot 1. 16. Graditelj, Smartinska 64. 17. Oplesk, Čufarjeva 1. 18. Pleskarstvo 1. maj, Stari trg 3. 19. Pleskarstvo ln aoboellkar-stvo, Šentvid 67. 20. Stavbno podjetje Poljano, Ambrožev trg 1. 21. Stavba Polje, Spodnja Zadobrova 14. 22. Stavbno obrtno podjetje Šiška, Knezova 28. 23. Pavčič Pavel, Zaloška 181. 24. Lesna galanterija, Smartinska 10. 25. Mizarstvo »Krim«, Linhartova 49. 26. Oprema, Šentvid. 27. Pohištveno mizarstvo, Zavrti 7. 28. »Pohištvo«, Predjamska 32. 29. Šport oprema, Vižmarje 1. 30. Zima, Fužine 133. 31. Dobravc Zoran, Ulica Vide Pregarčeve 5. 32. Vavpetič Jakob, Titova 35. 33. Vetrih Franjo, Titova 17. 34. Novost, Wolfova 1. 35. Kroj, Poljanska 15. 36. Modna oblačila, Titova 35-b. '37. Obrtnik, Masarykova 34. 38. Tapetništvo in dekoracija, Titova 41. 39. Rozman Slava, Gosposka 4. 40. Slikoplesk, Gosposka 16. 41. »Slavica«, Rimska 19. 42. Produktivna zadruga mizarjev, Postojnska 56. 43. Sod a ruk a zadruga Tacen, Tacen. 44. Mizarska zadruga Dravlje, Na Korošice. 45. Oblačilna produktivna za druga, Čopova 7. Sejo je vodil Stane Vogelnik, predsednik zbora proizvajalcev MLO. Zapisnik seje je vodil Vinko Butala, šef upravno-pravnega odseka Tajništva za gospodarstvo MI.O. Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena odbornika Lado Krošelj in Adi Vlachy. Zapisnik 27. seje zbora proizvajalcev je bil soglasno odobren. Seja Je bila sklepčna, ker je bilo od 58 odbornikov navzočih 37. Predlagan Je bil naslednji dnevni red: 1. Razprava o predlogih Sveta za gospodarstvo MLO za instrumente družbenega plana za leto 1955. 2. Razprava in sklepanje o povečanju obračunskega plačilnega sklada za* nekatere gospodarske organizacije. 3. Razprava in sklepanje Čanje celotnega sklada za 5%; i) »Karoserija« — tovarna ic‘ klenih ln avtobusnih karoseru Ljubljana — povečanje celot* nega obračunskega plačilne* sklada za 5% ln to od 1. ja°u' ar j a 1954. Vsi predlogi so bili sogla50 sprejeti. m. Odbornik Albin Blaznik J’ predlagal, da se upošteva Pr‘ tožba gospodarske organizacij »Pleskarstvo in soboslikars* 1. Maj« proti Izdani odločbi odobritvi delovnih mest. namreč za uvrstitev računov dij ln vodij skupin lz II. v I. vrsto. Komisija za odobri tudi P* tev delovnih mest je drugih pleskarskih so za to zaprosila tak pr#1‘ upoštevala. Podjetje »1. mol1 ^ žave zaradi fluktuacije kva Utet- Met®* pritožbi' proti odločbi o odobrit- j ate^aradf bolj ših plač ^ vi delovnih mest gospodarske ) ... privatne službe. i<, organizacije »Pleskarstvo ln so- j miJ<.;ja zato predla,ga, da se P^, dvo^u mStr“n!gaVpoXT»l«- Čevljarska produktivna za s pričetkom ob 8. url. druga Mivka 25, boalikarstvo »1. maj« v Ljubljani. Predsedujoči predlaga, da se kot točka 4. dnevnega reda obravnava »Izvolitev predsednika zbora proizvajalcev MLO«. Tako dopolnjeni dnevni red je bil soglasno sprejet. L Poročilo o predlogih Sveta za gospodarstvo MLO za Instrumente družbenega plana za leto 1955 je podal odbornik Ing. Ivo Klemenčič, predsednik Sveta MLO za gospodarstvo. O poročilu pa so razpravljali odborniki: Lojze Matelič, Bogomir Dragar, Franc Pipan, Lojze Fortuna, Ing. Ivo Klemenčič, Franc Žagar ln republiška poslanca Ivan Curk ter t rane Babnik. Soglasno je bilo sprejeto poročilo ln Istočasno tudi sklep, da Svet za gospodarstvo MLU razpravlja pred sprejetjem družbenega plana o predlogih, ki so bili izneseni v razpravi. IL Odbornik Zdravko Rakušček, član Sveta za gospodarstvo MLO je po obrazložitvi predlagal, da se poveča obračunski plačilni sklad za naslednje gospodarske organizacije: a) »Tekstll-obutev« Ljubljana ■ povečanje celotnega obračunskega Sklada za plače pa 1.35%; b) »Agrotehnika«, povečanje obračunskih plač za 10% od 1. X. 1954 dalje; c) »Gruda« — Export-lmport, povečanje celotnega obračunskega plačilnega sklada za 10%; č) »Kooperativa« Ljubljana — povečanje celotnega obračunskega plačilnega sklada za 10%; d) »Tehnometal« Ljubljana — povečanje sklada za plače za 1.90%; e) »Tegrad« — podjetje za postavljanje, rekonstrukcijo in Investicijsko vzdrževanje TT naprav Ljubljana — povečanje obračunskega plačilnega sklada za 5%; f) podjetje »Ključavničarstvo« — drž. obrtni mojster Ciril Podržaj — povečanje obračunskega sklada za pflače za 5%; g) podjetje »Sllkoplesk« zoj. Ljubljana, Gosposvetska 16 — povečanje obračunskega plačilnega sklada za 5%; h) »Stavbno obrtno podjetje Siska«, Knezova ul. 28 — pove- 1 vi6*1 m n. jetju odobrijo naslednja na mesta: 4 delovna mesta 9 delovnih mest — **" ^te 1 delovno mesto — I*1- iet Predlog je bil soglasno sPrLJ IV‘ Odbornik Stanc Vage, predsednik idbora proizvau ^ je predlagal, da zbor tzvo« j, zasedanje v tekočem letu »V ga predsednika zbora Pr pl jalcev. Pripomnil je, da bi rad ostal še nadalje na , mestu, ker je njegova a precej oddaljena od probi ^ ki se na sejah obravnavajo-leg tega je pa z drugimi cljami preobremenjen. V razpravo so poseg" jjil ntki: Lojze Fortuna, u ,„)> Konstjukovskl, Stane >og in Jože Janežič. ,, tl ' Po stavljenih predlogih mirlaann isr.volldl ZS iptf V »oglasno izvoiljcn za pr ka zbora proizvajalcev 1955 odbornik Zdravko S*011* 1 Dnevni red Je bil IzcrP predsedujoči Je zaključil Predsedujoči: Stane Vogelnik, 1. r. Vodja zap^ , , Vinko Butal*’ Overitelja zapisnika- Lado Krošelj, 1. r-Adi Vlachy, Lf. POZIV NA PLAČILO DRUGE DAv)95l AKONTACIJE ZA LETU Dne 1. aprila 1955 ja ** , v plačilo druga akonrtac«^ hodnlne ln prometnega z.a leto 1955, ki znaša 25 f njega, dokončno od trte davčnega predpisa. g Opozarjamo vse zaseba^r koplačevalce, predvsem . . . . _ „ _,_ cvOD A obrtnike, izvrševalce sV°,Pl poklicev ln lastnike zgr* j, plačajo navedeno akont v roku najkasneje do reC 1955 v smislu 112. tlcn?_j„r o dohodnini. Koliko bi k ^1 H Imenovanih potrebova j/ dilo o plačanih davkih, žan poprej poravnati vse .1 1. aprila 1955 v plačilo davčne obveznosti. 9 Po 15. maju 1955 1^%, \ plačane akontacije Pr terjali z 9% obrestmi 1,1 nlml stroški vred. jgtj Finančna uprav* ,|jr glavnega mesta W