Državna politika. ,„ v naši državi. Zmanjšanje plaž državnim nastavljeneem je sklenjena stvar. Znižali bodo po 5 do 20% in sicer tri mesece. Vsak mesec bodo na ta način dobili 50 milijonov dinarjev, slnipno torej 150 milijonov dinarjev, kar bo le za prvo silo in pomoc poplavljencem. V radikalni stranki je vedno yečji nered. V Beograd je prišel Aca Stanojevič, ki je nekako »vremenski prerok« za razmere v radikalni stranki. V resnici je ta človek le agent za Pašiča, in kadar je nevarnost za Pašičevo politiko, pa pride, da »zlima« razpadajočo radikalno stranko. Kajti občinske volitve, ki se bodo dne 15. avgusta vršile po Srbiji in Črnigori, bodo nekaka sodba, ali še drži radikalno nasilje, ali pa če že more ljudstvo samo odločati svojo usodo. . Radikali in radičevci. Neislkrenost in Bvijačnost enih kot djrugih jih je združila na skupno delo. Neiskrenost je pa tudi vzrok, da ta RR ne drži in da se vedno bolj pojavljajo znaki, da bo ta zveza propadla. V tej kampanji so posebno radičevci veliko izgubili. Radikali so jim izvabili dr. Nikiča in še osem poslancev. Radičevci bi morali seveda delovati na to, da dr. Nikič, odpadnik, ne bo dalje ministroval poleg dragih radičevskih mmistrov. Radič je že tudi vse poslcusil, da dr. Nikiča izrine iz vlade. Radikali pa dr. Nilkiča držijo samo zato, da znižajo vpliv in ugled Radičeve stranke. In kadar bo Radič izgubil sv^jo »moč«, ga bodo radikali vrgli iz vlade. Za vsak slučaj si zato radikali že iščejo nove zaveznike. Pribičevič in Žerjav bi padla na trebuh pred nje, da bi ju le vzeli, a ne (bo nič. Pač pa se vršijo pogajanja med radikali in davidovičevci. ri i naj bi stopili v sedanjo vlado. Radičevci bi naj odstopili nekaj ministrskih stolčkov in s tem seveda tudi nekaj svojega vpliva, ker potem vlada ne bo več odvisna od radičevskih glasov. Najlepši mir vlada v nar. skupščini kraljevine SHS. Kajti sej ni, dasi bi bilo ob času, ko je domovino zadela lolika nesreča poplave, pričakovati, da se bo vršilo tud! zborovanje v narodni skupščini. A RR vlada je bolj varna, če ni nič sej. — Tudi noben odbor ne deluje in nima sej. Tako vse delo v parlamentu počiva. Trgovska pogodba z Madžarsko je podpisana. S tem so uredili tudi obmejni promet, da bo več reda na madžarski meji, kot ga je bi-lo dozdaj. Pričakovati je, da se bodo odnošaji med obema dr-žavama, vsaj kar se prometa tiče, po tej pogodbi zboljšali. V DRUG"IH DRŽAVAH. Franeoska republika doživlja najtežje čase, kar jih je dozdaj po vojni imela. V preteklem tednu je padla prejšnja vlada. Socijalisti so nato sestavili novo vlado s Heriotom na čelu. A ta nova vlada sploh ni vladala, ker je talkoj dobila nezaupnico in je morala odstopiti. Zdaj je sestavil vlado Poincare. Kako in kako dolgo bo ta vlada zsdržaJa. se še ne ve. Naši prijateljski odnošaji z Italijo se vedno bolj kažejo. Preganjanje duhovnikov in vse slovenske inteligence, zapiranje poštenih mož, preganjanje vseh, ki si upajo povedati ali pokazati, da so še Slovenci — to so res prijateljski odnošaji. Zdaj pa pripravlja Italija še nekaj posebnega proti Slovencem. Zaoeli so razpuščati naša slovenska prosvetna društva, češ, da itak ima slovenska mladina na: razpolago — italijanska fašistovska društva. Seveda mi Slovenci v drzavi SHS čutimo, da tako postopanje z našimi rojaki na Goriškem nikakor ne more tvoriti podlage prijateljseknra odnošaju med obema državama. Želeti je le,. da bi naši vodilni politični krogi (posebno še zunanji minister dr. Ninčič) pokazal, da se ne bo kar tako pustilo zatirati slovenskega naroda v Italiji. Rudarska stavka v Augliji. Morda gre ta velikanski gospodarski boj h koncu. Zmagali so y njem delodajalci, lastnilki rudnikov. Zmagala je prav-eaprav sila, ker je med 'štrajkujocimi nastalo veliko pomanikanje. Glad je ta velika sila. Delavcev se priglasuje na tisoce vsaki dan na delo. Kulturni boj y Mehiki. Dne 1. avgusta t. 1. stopi v Mehiki v Srednji Ameriki y veljavo protikatoliška postava, s katero se izpostavi katoliška Cerkev preganjanju, kakor v prvih krščanskih časih. Ker se bojijo izgredov in uporov, je Vsa vojska pripravljena y bojni opreroi. Kako pa dela vlada, kaže to-le poročilo: Ministrski predsedniik Calles je prepovedal vsak verski pouk v šoli. Nadškofa v mestu Mehiki in nekega škofa iz province je Cales ukazal aretirati in zapreti, češ, da sta ljudstvo navajala k neizpolnjevanju veri in katoliški Cerkvi sovražnih predsednlkovih odredb. Navajala sta ljudstvo k temu, da slniša izvrševanje novih odredb, ki stopijo s 1. avgustom v veljavo, prepreciti, oziroma onemogočiti in prisiliti vlado, da jih i-z premeni. Če bo treba, je predsednik zagrozil, bodo vojašlke čete pomagale, da se bo novi zakon o brezyerskem šolstvn do pičice izvrsil. Nekatere katoliške šole bodo sku šale čimveč svojega premoženja rešiti s tem, da se izselijo in izven mehikanskih mej nadaljujeio pouk za svoje užence. Predsednik Calles sicer demantira vesti, da bode \o~ jaštvo nastopilo proti katoliškim staršem, če bodo branili svojo versko svobodo v zasebnih šolah, toda e druge stra- mi se Baneeljivo poroča, da je vlada izdala upravnim obla»tem ukaa, da je odredbe novega zakona izrpeljati do piko ¦atančno, in da naj oblasti poskrbijo za izpopolnitev krafevnih veurnostnih organov, če se je bati kakih demonstracij, bojkota ali nemirav. Posamezna vojaška poveljstva so dobila ukaz, kam morajo razposlati patrule. — Tako dalec si upajo liberalne stranke tam, kjer imajo enkrat moc v svojih rokah. Tudi pri nas ne bo nič drugaee, ako bi protiverske stranke dobile vso politično moč v svoje roke. In naj še tafco pravijo, da vera nima s politiko ničesar opraviti, vemo, da govorijo le zato tako, da ne bi bilo nikogar, ki bi vero v javnem življenju branil, da bi jo lahko tudi pri nas aatirali kot v Mehiki. To liberalno početje v Mehiki je m vse katolicane važen nauk: Branimo sv. vero in tijene pravice v javnem življenju, dokler je čas in brezverske ler protiverske stranke še niso dosegle vseh moci nad nami.