324
Listek.
njegovega napeva z divjostjo, ki nam grmi hkrati iz orkestra, izražajočega v nasprotju s peto -besedo grozo situvacije. Iz celega orkestralnega aparata in tudi iz najzamota-nejših   polifonskih   stavkov seva jasnost in doni mogočnost,  ki nam prešinja duh  in    čut.
Največja zasluga za proizvedeiije gre neumornemu zborovodji, gosp. Mateju Hn-badu. S trdno voljo uvaja le-ta na koncertni oder svetovno priznana dela in neustrašeno premaga tudi najtežje ovire. Korekturo, ki si jo je dovolil pri št. 16. s tem, da je pridelil od baritonove arije sopranistinji, oziroma tenoristu one dele, katerim so dekličine, oziroma ženinove besede za podlago, je odobravati, ker je ta prememba samo delu v korist. Orkestralni in zborovni del se je zvršil z navdušenjem in v vsakem oziru točno ter markantno. Izmed solistov omenjamo v prvi vrsti sopranistinjo Franjo Vrhunčevo. Nadarjena za dramatiške akcente, nam je podala dekličino vlogo z ono priprostostjo, ki je prikupljiva in ki svedoči o idealnem vznosu resne umetnice. Za baladni ton bari-tonovega solista je bil gosp. Bela Sluhec srečno izbran ; njegov glas je poln in metalskega zvoka. Gosp. Anton Razinger se je odlikoval v tenorovi vlogi vnovič kot proslavljeni čutapolni deklamator. ,,Glasbena Matica" sme uvrstiti svoj zadnji koncert v vsakem oziru med najboljše produkcije, s katerimi se je doslej odičila; uspeh bodi njej in nam v vzpodbudo,  da napredujemo še  bolj in bolj.                                                         —oe—.
Dr. Vatroslav Oblak je že zopet objavil dva učena spisa in sicer: i.) Ilprnioci. k^ktb 6TWtrapcKaTa rpaMaTHKa (sep. odt. iz bolg. Sboruika za narodni umotvorenija, nauka i knižina XI a), vel 8°, 65. Tu se razpravljajo nekatera zamotana vprašanja bolg. glasoslovja, posebno mnogostoletni razvitek nosnih samoglasnikov. Pri tem je uporabil učeni naš rojak tudi nekoliko svojega dijalektičnega gradiva, nabranega v Macedoniji. — 2.) Einige Capitel aus der bulgarischen Grammatik. To je naslov prve polovice razprave v Jagičevem zborniku Archiv fiir slav. Phil., XVII., 129 —185. Najvažnejše je tu poglavje o  bolgar.  e,  ker je zvezi s  stslov.  vprašanjem.
Južnoslovanski časopisi in knjige. Uredništvo je prejelo razen nekaterih številk že   objavljeuih časopisov  še te-le:
Staro hrvatska prosvjeta. Glasilo hrvats k og stari nars k og društva u K n i n u , urednik Frano Radie' učitelj u Korčuli, izlazi četiri puta na godinu, predbrojba iznosi 8 k runa, koja se šal je upraviteljstvu družtva u Knin. Upraviteljstvo pozivlje na naročbo s temi besedami: ,,Tko je Hrvat, neka to sada činom zasvjedoči; dokaz hrvatskog patrijotizma budi razmjer podpore za hrvatske spomenike!" Koliko uspeha bodo imele te besede, ne vemo, ali zahteva se preveč žrtev za publikacije stvari, ki so učenjakom večinoma že znane. Vrhu tega je v Dalmaciji tudi še drugo podobno društvo ,,Bihač", ki si je postavilo isti smoter, kakor starejše kninsko društvo. Tudi nahajamo med sotruduiki same diletante na arheološkem polju in nobenega akademiški izobraženega starinoslovca. Zdi se nam, da hoče ,,Prosvjeta" tekmovati z listom ^BulIetUno di storia e archeologia Dalmata," katerega ureja že toliko let izkušen in priznan arheolog, ravnatelj Franjo Bulic Še ta list, ki prav rad prinaša vsako razpravo o hrvaških starinah (hrvaški ali italijanski) nima preveč naročnikov in izhaja le z deželno podporo. Čemu torej sile cepiti? — ,,Prosvjeta" prinaša sledeče razprave: ,,Tegurij cerkve sv. Marije u Biskupiji kod Knina" (s podobo), sp. F. Radič; ,,Topografičke črtice o starohrvatskim županijama u Dalmaciji", sp. pokojni Fra Stipe Zlatovič (dobra razprava); ,,Starinski šibenički kodeks" (s podobo), sp otac Ivan Barbič; ,,Ulomak pilastra iz VI. ili VII. vieka", po Evansu sp. Radič; „0 stečeima (grobnih kamenih), piše Petar pop Kaer (s podobo); „Hrvatska biskupska crkva sv. Marije u Biskupiji i crkva sv. Bartula na kapitulu kod Knina" (otac L. Marun ?); ,,Starobo-sanski nadpisi'', priobčuje Vuletic-Vukasovič (učitelj);   ,.Dalmacija i arbanaški jezik", sp.