DANES SE BO V CEUU KONČAL Kongres slovenskih sindikatov \ #.. V-J — -'trn ■H Danes popoldne se bo v Celju končal 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na dvodnevnem kongresu so delegatom predložili kongresne dokumente, ki so bili pred tem v najširši javni razpravi in v kateri je sodelovalo nad 400 tisoč slovenskih delavcev, kar predstavlja 70 odstotkov sindikalnega članstva. Včeraj dopoldne se je plenarno zasedanje 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije začelo ob 9. uri v Celju v dvorani kina Union ob Titovem trgu. Po izvolitvi kongresnih organov in sprejemu poslovnika je predsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov Janez Barborič prebral referat 7,Naloge sindikatov o uresničevanju vodilne vloge sindikatov". Zlasti je spregovoril o značilnostih družbenoekonomskih, političnih in socialnih dogajanj v naši družbi ter v sindikalni organizaciji. Družbenoekonomske odnose, ki so še posebej pomembni za sindikate, je utemeljil in povzel politične rezultate javne razprave o kongresih dokumentih. V svojem referatu pa je predsednik Janez Barborič spregovoril * še o mestu, vlogi, odgovornosti in organiziranosti sindikatov v današnjih razmerah. Kongres je včeraj popoldne nadaljeval delo v štirih komisijah - komisiji za nadaljni razvoj samoupravljanja, komisiji za dohodek in njegovo delitev, komisiji za družbeni standard in socialno varnost ter komisiji za organiziranost in razvoj sindikatov. Zvečer pa so se udeleženci sešli na tovariškem srečanju v Narodnem domu. Danes je kongres nadaljeval razpravo in sklepanje o kongresnih sklepih. Popoldne pa so delegati poslušali poročilo in sprejemali statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov v socialistični republiki Sloveniji. Na tem plenarnem zasedanju so tudi izvolili republiško delegacijo za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in člane novega republiškega sindikalnega sveta ter nadzornega odbora. Predvidevajo, da se bo konpes končal danes zvečer ob 18. uri. Takoj za tem pa bosta konstutativni seji novega republiškega sveta in nadzornega odbora. S kongresa bo podrobneje in obširneje poročal naš novinar Stane Vovk. Njegove prispevke bomo objavili v izdaji prihodnji teden. L. N. 8. novembra 1974 leto X št. 43 (252) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks t PHHHM V avli osnovne šole Gustav Šilih" v Velenju o prihodnji četrtek, 14. ovembra, zbor občanov Etajevne skupnosti Kono-o. Na zboru, ki se ga bo ot gost udeležil tudi se-retar izvršnega komiteja redsedstva centralnega »miteja Zveze komuni-ov Slovenije, Franc Šele, bodo med drugim ivorili tudi o kra-skupnosti kot celo-temeljni celici naše »upravne družbe, o tovanju razvoja kra-skupnosti in občine leta 1980 in v tej zve-še o krajevni skupnosti družbeno ekonom-i odnosu. Kot gostje se bodo delovnih ljudi kra-skupnosti Konovo :žili tudi predstavni-krajevne skupnosti ne na Koroškem, »r pa bo snemala ljubimka televizija za odda->„Mi med seboj". ' : - Noše bralce opozarjamo, de, banio v ijritiodr.ji izdali Našeqr: časa v posebni prilogi ob|ovi» "f-ti v občini Velenje. Ne za vrzite te priloge, kp r fcnmo občani in delovni ljudje razpravljal« ■/ " , v krajevnih skupnostih in temeljnih orga:St9<:ijah združenega deia. Uredništvo Hi ' AKTUALNA NOVICA • Kongresni delegati - gostje Velenja Velenje, 7. novembra. Predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov iz vseh slovenskih občin, ki so tudi delegati VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, so se včeraj, po uvodnem delu kongresa v Celju, napotili v Velenje. Popoldne so obiskali Tovarno gospodinjske opreme „Gorenje". Ogledali so si več tovarn „Gorenja", sestali pa so se še s predstavniki samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in vodstva velenjskega „Gorenja". GOSPODINJSKI STROJI »GORENJE« - z lepotno napako ali - tovarniško popravljeni z garancijo Zato pa izdatno cenejši NAPRODAJ TUDI V NA DOBRNI SE JE KONČAL SEMINAR ZA SEKRETARJE OBČINSKIH KOMITEJEV ZK_ France Popit med seminaristi Na Dobrni se je prejšnji teden končal desetdnevni seminar za sekretarje občinskih komitejev ZK Slovenije celjskega, brežiškega in trbovljskega območja, ki ga je organiziral izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije. Na seminarju so sekretarji razpravljali o idejni, akcijski in organizacijski krepitvi zveze komunistov, metodah političnega delovanja, sporazumevanju o dohodku in osebnih dohodkih, nalogah na področju kulture in šolstva, samoupravnem organiziranju delavcev v TOZD ter še o nekaterih drugih področjih delovanja zveze komunistov. France Popit odgovarja na vprašanja seminari-stov. Seminaristi so Obiskali tudi več temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in šol. V Velenju so se pogovarjali z ožjim političnim aktivom o družbenem planiranju, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje pa so se sešli s člani tovarniške konference ZK, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predstavniki samoupravnih organov in vodstvom organizacije združenega dela. (Predzadnji dan se je seminarja na Dobrni udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit in odgovarjal na vprašanja o prihodnjih nalogah zveze komunistov in nekaterih aktualnih dogajanjih doma in v svetu. Med drugim je dejal, da bodo komunisti tudi v prihodnje posvečali vso pozornost proizvodno in politično ekonomskim vprašanjem. Obenem je poudaril, da bo treba to področje še bolj približati neposrednim proizvajalcem. VELENJE, 7. NOVEMBER (ln) - Občinska konferenca socialistične zveze je pripravila enodnevni seminar za razširjeni sestav izvršnega odbora. Udeleženci so se podrobno seznanili s potekom bližnjih volitev delegacij v samoupravne interesne skupnosti. Podrobno pa so razdelili tudi naloge članov izvršnega odbora pri organizaciji in izvedbi volitev v posameznih krajevnih skupnostih. Poleg priprav na volitve pa so člani izvršnega odbora SZDL in drugi udeleženci seminarja razpravljali še o predlogu statuta organizacije socialistične zveze Slovenije. k V vsakem novem družbenem koraku moramo iskati protislovja, kajti protislovja se spreminjajo v vzgibe, ki vedno znova poganjajo družbo naprej. Vedeti moramo, da ni vsak korak, vsak vzpon v revolucionarnem gibanju socialističnega samoupravljanja samo enostavno nadaljevanje prejšnjega koraka. V resnično revolucionarnih gibanjih se nenehno porajajo in spopadajo protislovja. Odtod tudi zapletenost boja za ure- Komentar ledna bodo še dolgo motili klice novega. Ponekod bodo celo prevladovali ali še prevladujejo. Ljudje, ki so se navadili, da družbene odnose poenostavljajo, obstajajo zmedeni pred zapletenostjo teh novih odnosov. V središču vseh spreminjanj pa je. delovni človek in občan. Delamo svojo zgodo- SEL sničevanje načel socialističnega samoupravljanja, odtod tudi zapletenost boja za enotnost naših pogledov in stališč. Družbeni odnosi, ki smo jih zapisali v novo ustavo, v programske in akcijske do-kumentp Zveze komunistov, se uveljavljajo s težavo. Sledovi prejšnjega načina življenja, starega načina umovanja vino, v okoliščinah, ki smo jih neposredno sprejeli, ki so dane in prevzete. Izvajamo nov svetovnozgodovinski prizor, ko dograjujemo samoupravne odnose, ki smo jih programsko ustavo. zapisali v To so naše družbene silnice. V skupnem loncu pa kipijo uspehi in zmote, uresničevanje načel in zoprvanje, ostanki minulosti in klice prihodnosti. Zapisana načela se tkejo v sedanjik v številčno močnih organizacijah združenega dela, kakor tudi v zemeljepisno obrobni krajevni skupnosti, ki se včasih — še vsa družbeno jecljava -otresa spon občinskega dik-tata, namesto njega pa gradi delegatski most med uresničevanji in željami. Vozlišče našega skupnega življenja poznamo. Prav v njegovem središču mora biti informacija — sel, ki nas obvešča o vsem našem samoupravnem bivanju, ki kritično opozarja — v službi ljudi — na zmote in odpore. Kcoinetno krojena statistika informacija „sedeče" politike se mora enkrat za vselej umakniti zapisu, ki se napaja v življenju organizacije združenega dela in navidezno jecljavi krajevni skupnosti ..). Biti mora razumljiv, prepričljiv - koristen za praktično uporabo v vsakdanjiku. Informacije, ki jih prinaša, so namreč samo element, ki prispeva k odločanju delovnih ljudi in občanov o naši skupni usodi. MILAN MEDEN VELEBLAGOVNICI Ninama V VELENJU USPEŠEN OBISK PREDSEDNIKA TITA - Iz uradnega obiska na Danskem se je vrnil predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Dolgoletno prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Dansko je znova dobilo potrdilo z uspešnim obiskom predsednika Tita, ki ga je tja povabila kraljica Margareta II. Namen štiridnevnega obiska je bil povsem izpolnjen Na političnih pogovorih, ki so bili na najvišjem nivoju, so se pogovorili o nadaljnjem poglobljenem sodelovanju. Obe deželi pa se bosta še nadalje prizadevali, da bi vladalo soglasje med deželami v Evropi, sodelovanje v ZN, kakor tudi da bi se izboljšali odnosi in pomoč deželam v razvoju. Predsednik Tito je bil prvi vodja iz socialističnih dežel, ki je uradno obiskal Dansko. ENOTE JLA POMAČAJO SPRAVLJATI LETINO - Deževje, ki je bilo neizprosno v septembru in oktobru, ni povzročilo samo velikih poplav na nekaterih predelih Jugoslavije, ampak je onemogočilo tudi spravilo pridelkov s polj, vinogradov in sadovnjakov. Na premočena polja kmetovalci ne morejo s potrebno mehanizacijo, zato morajo sladkorno repo in koruzo obirati ročno. Kmetovalcem iz poplavljenih predelov so prvi priskočili na pomoč vojaki, za njimi mladinci, med nedeljskim počitkom pa tudi delavci mnogih podjetij. Njihova pomoč je izredne pomembnosti, ker bi drugače pridelki segnili. ifccissr*? „ŽETVA" ASTRAHANSKEGA KRZNA - Astrahansko krzno je vedno bilo zelo cenjeno in iskano. Na tržjšču ga je premalo, čeprav njegova cena vrtoglavo raste. To drago krzno proizvajajo v Sovjetski zvezi in ga izvažajo širom sveta. Največja tovarna je v Bukhari v Uzbekistanu. Nekatere faze predelave astrahanskega krzna so še vedno ostale takšne kot pred mnogimi stoletji in jih ne smejo posodobiti, ker bi škodovali njegovi kakovosti. Kožice še vedno sušijo položene na zemlji (fotografija). ■ ■ : ZADNjE DNI PO SVETU... mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm pa ne pomeni sploh nikakr šne težave. Tudi tu smo, tako kot pr energiji ali surovinah, priči velike razdeljenosti, velikeg; prepada med razvitimi in ne razvitimi. Ta prepad je če dalje globlji in če ne bom< kaj uredili, lahko to nevarni ogrozi prihodnje sožitje me< narodi sveta. V delu zasedanja konfe renče sodeluje tudi jugoslo vanska delegacija, prvi go vornik pa je bil ameriški zu nanji minister dr. Henry Kis singer. • KORISTEN OBISK KISSINGERJA V BEOGRADU Ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger je znova opravil enega svojih samosvojih podvigov ko je med samo sedemurnim obiskom v Jugoslaviji imel nič manj kot šest ur razgovorov z jugoslovanskimi voditelji — najprej z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem in nato s predsednikom zveznega izvršnega sveta Djemalom Bijedičem, da bi na koncu -izmenjal mnenja še s predsednikom republike pred kosilom in nadaljeval s pogovori tudi med kosilom samim. Obe strani sta v teh pogovorih potrdili zainteresiranost za nadaljevanje dobrih odnosov, pri čemer so Združene države Amerike znova poudarile svoje prepričanje, da mora Jugoslavija ostati suverena, neodvisna in neuvrščena. Eden izmed sklepov obiska in razgovorov je tudi pobuda, naj bi poslej učinkoviteje skrbeli za medsebojno izmenjavo informacij o teko- čih svetovnih dogajanjih, ob tem pa poglobili stike tudi na gospodarskem, kulturnem in nekaterih drugih področjih. Pri pregledu kriznih področjih sta se obe strani dalj časa zadržali zlasti ob Cipru in Bližnjem vzhodu. Glede slednjega je bil dr. Henry Kissinger izrazit pesimist zaradi nedavnega sklepa arabskih voditeljev v Rabatu, da potrdijo Palestinski osvobodilni organizaciji izključno pravico nastopati v imenu Palestincev. Po mnenju Kis-singerja bo to zelo zapletlo pogajanja in podaljšalo pot do pravičnega miru na tem področju. Kot je znano - in na tem temelji tudi ameriško prepričanje o črnogledosti — se Izrael nikakor ni pripravljen pogajati s Palestinci, marveč zgolj z Jordanci, Sirci in Egipčani - in sicer ..vsakim posebej, na pa z vsemi skupaj. Obe strani sta sicer pogovore, ki so potekali v izredno odkritem in prisrčnem vzdušju, ocenili kot zelo uspešne, pri čemer je še posebej pomembno, da je bilo opaziti v ameriškem stališču nov pozitiven pristop k politiki neuvrščenosti, ki doslej v očeh Washingtona ni imela kake posebne cene in velja- ve. • SVETOVNA KONFERENCA 0 PREHRANI V Rimu se je medtem začela svetovna konferenca o prehrani, na kateri skušajo ugledna imena politike in znanosti odgovoriti na vse bolj zahtevno vprašanje kako zagotoviti za človeštvo dovolj hrane. Dejstvo je namreč, da je ljudi na tem planetu vse več, proizvodnja hrane pa tega povečanja ne dohaja, zaradi česar je brez ustrezne prehrane več kot 400 milijonov ljudi. Toda hrane je, v celoti vzeto, morda celo dovolj, le razdelitev te prepotrebne dobrine je tako hudo neenakomerna, da ustvarja v nekaterih deželah skorajda nerešljive probleme, v drugih • SPREJETA RESOLUCIJA NEUVRŠČENIH Politika neuvrščenosti ji dobila novo pomembno pri znanje, ko so v generali! skupščini izglasovali predioj skupine neuvrščenih držav med njimi tudi Jugoslavije po katerem mora ostati Ci per svoboden, neodvisen ii neuvrščen. To načelo bo kajpak seda treba uresničiti v praksi, kai pa bo bistveno težja naloga A v vsakem primeru je izid glasovanja v generalni skup ščini Združenih narodov po membna afirmacija ne uvrščenosti. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ S DOVOLJENJA - Voznica dovoljenja bodo spremenila svoj videz. Namesto treh bodo imela samo dva dela, narejena pa bodo iz precej kvalitetnejšega materiala, ki naj onemogoči ponarejanje. Poleg tega bodo precej odpornejša, da bi lahko ostala nepoškodovana tudi pri morebitnem trčenju. Po vsebini, formatu in barvi se dovoljenja ne bodo veliko razlikovala od sedanjih. Ker je za izdelavo približno dveh milijonov vozniških dovoljenj, (toliko občanov ima trenutno ta dokument v naši državi) treba precej časa bodo nova vozniška dovoljenja začeli izdajati od junija prihodnjega leta, vsa sedanja vozniška dovoljenja pa bodo zamenjana najkasneje do konca leta 1980. PREMOŽENJE - Celjska komisija za ugotavljanje izvora premoženja zagotovo sodi med najbolj delovne in najbolj uspešne v naši republiki. Že podatek, da seje doslej sestala na 42. sejah, je močno zgovoren, še bolj pa to, da se komisija sestaja enkrat tedensko. V času svojega obstoja je uvedla 27 posebnih postopkov. V teh primerih gre za razlike od 50.000 do 750.000 dinarjev med vrednostjo premoženja in potrošenimi sredstvi na eni strani, ter obdavčenimi dohodki na drugi strani. Med občani, ki so v postopku je 13 obrtnikov, 13 občanov, ki so v rednem delovnem razmerju, eden pa je kmet. Zanimivo je, da v nobenem primeru za uvedbo posebnega postopka ni bil predlagatelj občan ali krajevna skupnost, družbenopolitična organizacija ali občinska komisija za družbeno nadzorstvo. Največ predlogov je prišlo z davčne uprave. PROGA - Ocene o stopnji izkoriščenosti železniških prog kažejo, da proga Ljubljana — Jesenice kljub obnovi zgornjega ustroja, avtomatizaciji obratovanja in elektrifikaciji ne bi mogla v naslednjih letih prevzeti pričakovanega prevoznega dela. Zato je nujno, da na tem odseku zgradijo še drugi tir. Ta naloga je le ena, ki je med drugim zapisana v smernicah za izdelavo programov dolgoročnega razvoja železnic Slovenije in- Istre in o katerem bodo te dni razpravljali delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. > DINAR - Na medban-čnem sestanku je bil spremenjen tečaj dinarja do konvertibilnih valut, in sicer tako, da so te valute za približno 7 odstotkov dražje. Ta poseg .IN DOMOVINI Narodne banke Jugoslavije je bil nujen zato, daje lahko banka uskladila ponudbo in povpraševanje na našem deviznem trgu. V zadnjih me: secih je bilo namreč povpraševanje vedno večje kot ponudba, saj je gospodarstvo hotelo vse več deviz, da bi plačalo povečan uvoz, ponudba pa je bila majhna zaradi manjšega uvoza. KORUZA - Severovzhodna Slovenija naj bi pridelala več koruze, slakorne pese in oljnih križnic predvsem na novih melioriranih površinah. O tem so se posvetovali predstavniki družbenega kmetijstva, kmetijskega poslovnega združenja in Kmetijskega instituta Slovenije na Višji agronomski šoli v Mariboru. Iz ZDA bodo prevzeli celotno tehnologijo za najsodobnejše in najdonosnejše pridelovanje koruze z vso potrebno mehanizacijo hibride pa bi yporabili domače. MESO - Kaže, da je bila situacija v mesnicah po Jugoslaviji res že precej pereča in da je bilo treba za kupce, ki zaidejo vanje, nekaj uki niti ter jih ..zaščititi" pri postopki tega ali onega posle nega. Izšel je namn pravilnik, kakršnega v Juj slavij i doslej sploh še ni bi njegov bistven namen pa zaščita potrošnika ... Zvezni pravilnik o kovosti mesa, klavne živil perutnine in divjadi je prii v Sloveniji veljati pred nel dnevi, potrošniki pa bo odslej za svoj denar res dol vali tisto kategorijo mesa, jo bodo tudi dejansko hoi imeti. Doslej se je nami večkrat dogajalo, da je pec namesto boljšega k( mesa, ki gaje hotel dobiti ga je bil tudi pripravljen čati, dobil od mesarja sla ga in bil pri tem seveda pogosto denarno oškodov NAROČNINA - Tisko svet pri republiški konfera SZDL je obravnaval pred RTV Ljubljana o povečanju ročnine, ki so ga že prej post proučitev občinskim konfei cam SZDL. Po tem predlog« katerem bosta razpravljala pi sedsedstvo in izvršni komite publiške konference SZDL, h radijska naročnina povečala sedanjih 13 na 25 dinarjev, vizijska pa od 42 na 75 dina mesečno. Kolikšna pa naj bil dejanska podražitev, bodo stransko proučili vsi prist družbenopolitični dejavniki! publiki. llllllillllllllllllllllllllllllllll Aktualno Komunisti o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja Komisija za idejnopolitična vprašanja prosvete, znanosti in kulture ter za idejno politično usposabljanje komunistov pri komiteju občinske konference ZKS Velenje je pripravila analizo uresničevanja stališč centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ter nadaljne naloge na tem področju v občini Velenje. Analizo je komisija predložila v razpravo občinski konferenci ZK, člani pa so o njej spregovorili na seji ta lorek popoldne. Čeprav je bila konferenca naravnana in usmerjena na idejno plat izobraževanja in vzgoje, so bili zvečine prisotni organizacijski in Binotni oroblemi šolstva, izobraževanja odraslih in vzgoje najmlajših. Temu načinu razpravljanja dejansko tudi ne smemo nasprotovati. Ce bomo v naši skupnosti rešili te sicer še vedno prisotne težave, potem bodo ljudje, ki delajo na tem področju tudi lahko učni in vzgojni proces bolj idejno usmerili. To pa še ne pomeni, da komunisti o idejnosti ne bi smeli govoriti, sklepati ter jo usmerjati v skladu z marksistično miselnostjo. Na konferenci komunistov v Velenju je bilo povedanih več tehtnih misli in predlogov. Pa tudi zaključki, ki so jih sprejeli, nakazujejo mnoge rešitve. Zelo pomembno velja omeniti, da so člani občinske konference ZKS Velenje opozorili na probleme in tudi povedali smer po kateri je potrebno kreniti naprej. Povedali so, da vseh želja in načrtov še ne bo mogoče takoj uresničiti. Nekatere stvari na področju idejne usmerjenosti vzgoje in izobraževanja bo potrebno še vedno storiti na naglico, ker terja rešitev daljši razvoj. Ravno zaradi tega pa bodo v občini Velenje poiskali oblike in rešili najnujnejše. Naj opozorimo, daje v velenjski občini zdaj 17 tisoč zaposlenih, kar predstavlja dobro polovico prebivalcev v Šaleški dolini. S tem v zvezi smo na konferenci slišali predlog, da bi lahko v Velenju v vsakem stanovanjskem bloku našli že sedaj primerne prostore, jih preuredili in namenili za otro&o varstvo. V vzgojno varstvenih zavodih je v tej občini zajetih le 20 odstotkov otrok starih od 2. do 7. leta. Zato je čista demagogija v tem pri- meru govoriti o družbeno usmerjeni šolski vzgoji, zlasti zavoljo tega, če up vamo pri tej dejavnosti socialno va značaj. Kljub vsem slabostim pa so na zadnji ko renči občinske organizacije zveze komuni v Velenju ugotovili, da nikakor niso zanei jali usmerjenega izobraževanja. Zdaj se'ra uresničuje zamisel o močnem združer središču tega izobraževanja. Rešili pa so sk povsem šolski prostor in je stanje zadovolji Zato je tudi pomembna osrednja ugotovi konference velenjskih komunistov, da je bi občini napravljen napredek v vsebinski, idc in organizacijski preobrazbi vzgojne in iznevni red: 1. izvolitev komisije za verifikacijo pob lastil za zbor ženega dela in zbor krajevnih skupnosti; 2. izvolitev overovateljev zapisnika za skupno sejo vseh h zborov; 3. ugotovitev sklepčnosti na osnovi poročil komisij za ve-fikacijo pooblastil; 4. odobritev zapisnika 3. skupne seje vseh treh zborov z ne 24. 9. 1974; 5. odobritev zapisnika 2. seje zbora krajevnih skupnosti m ružbeno-političnega zbora z dne 3. 10. 1974; 6. odobritev zapisnika svečane seje vseh treh zborov z dne 10. 1974; 7. obravnava poročila o izvršitvi sklepov 3. skupne seje seh treh zborov z dne 24. 9. 1974; 8. obravnava poročila o izvršitvi sklepov 2. seje zbora kra-vnili skupnosti in družbeno-političnega zbora z dne 3. 10. ?74; 9. obravnava in sklepanje o predlogih odlokov: a) o zazidalnem načrtu za šolski center Šalek, b) o zazidalnem načrtu zazidave nad Stanetovo cesto v elenju, ic) o zazidalnem načrtu zazidave Šalek — Bevče (II. faza, ire II/a), d) o zazidalnem načrtu Šoštanj- desni breg in e) o zazidalnem načrtu centra Šmartno ob Paki; 10. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o potrditvi [jučnega računa o izvršitvi proračuna občine Velenje za o 1973; 11. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o ustano-i občinske straže; 12. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o načinu avljanja tistega dela denarja iz solidarnostnega sklada pri upščini občine Velenje, ki se zbira od odplačil odobrenih ditov in drugih virov za reševanje stanovanjskih proble-V borcev NOV in za adaptacijo stanovanj, predvsem kme-- borcev 1NOV; 13. družbe:ni dogovor o uresničevanju dolgoročnega pro-' a razvoja kmetijstva v SRS za obdobje 1974 - 1980; 14. obravnavanje in sklepanje o podpisu družbenega dogo-o štipendiranju; 15. obravnavanje in sklepanje o podpisu družbenega dogo-a o uresničevanju dolgoročnega programa kmetijstva v 16. razno ^Gradivo, ki se bo obravnavalo na 4. skupni seji vseh treh ♦ »rov, je v celoti objavljeno v biltenu št. 2. Do seje bomo pripravili še programe dela vseh treh zborov jih predložili zborom v obravnavo Vse delegacije prosim, da pošljejo na sejo svoje delegate. Predsednik Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE IZDELAL SMERNICE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA Kako potreben je za usmerjanje gospodarske in negospodarske dejavnosti razvojni načrt do leta 1980 kažejo izdelane smernice za oblikovanje prostora v občini Velenje in prikaz naložb, ki jih je izdelal velenjski zavod za.urbanizem. Skupščina občine Velenje je ustanovila zavod za urbanizem in mu poverila mnoge naloge. Zavod je zadolžen, da smoterno načrtuje uporabo razpoložljivega prostora in skladno z načrtom usmerja stanovanjsko gradnjo ter druge objekte splošnega namena. Zavoljo tega bo zavod za urbanizem izdelal urbanistični načrt ter z njim predvidel pokrajinski prostorski razvoj občine Velenje za nadaljnjih nekaj let. Zavodove naloge pa so še širše. V smernicah za oblikovanje prostora občine Velenje do leta 1980 - izdelal ga je zavod za urbanizem — smo med drugim prebrali „Zaradi enotnejše politike investicijskih vlaganj posameznih interesnih skupnostih (mišljene so samoupravne interesne skupnosti izobraževanja, kulture, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva, op. pisca) bo podpisan družbeni dogovor v katerem bo opredeljena vloga podpisnikov — samoupravnih interesnih skupnosti, občine, banke in zavoda za urbanizem. Takšna organiziranost je pogoj za uspešnejše reševanje stanovanjskih problemov in pocenitev stanovanjske gradnje, obenem pa je potrebno reševati skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in drugih družbenih služb. V ta skupni sistem je nujno pritegniti organizacijo za projektiranje, kar je že nakazal izvršni svet skupščine občine Velenje, ki je sprejel nalogo, da se združita zavod za urbanizem in projektivni biro Velenje. Zaradi tega, da ne bi prišlo do brezsmiselne razporeditve strokovnjakov v samoupravnih interesnih skupnostih je pri zavodu za urbanizem urejena služba priprave dela in- investitorskih poslov, ki opravlja vsa dela v zvezi z ureditvijo gradnje investicijskih objektov, od lokacijske dokumentacije, gradbenega dovoljenja, izbire projekta in najugodnejšega izvajalca pa tja do nadzora nad gradnjo objekta ter končne Stabilizacijska prizadevanja av smo o pomembnosti zadnje seje Predsedstva Centralnega Zveze komunistov Jugoslavije že pisali v eni prejšnjih ;,.Aktualno'1, pa ne bo odveč, če se znova povrnemo k skle- i stališčem, sprejetim na zadnjih sejah Predsedstev Centralne-aiteja Zveze komunistov Jugoslavije in Centralnega komiteja s komunistov Slovenije. meznikov, posebčj še vpdilnih delavcev, za uresničevanje politike stabilizacije. nega dvoma ni, da bi v vseh organizacijah Zve-lunistov takoj, in to kar podrobno, obravnavati zadnjih sej Predsedstev ih komitejev Zveze ko- iv Jugoslavije in Zveze tov Slovenije, oceniti v posameznih sredinah sjeti kar najbolj po-akcijske programe za itev posameznih nalog, io pa določiti odgo-nosilce in roke za uvelja-log. Na nujnost takoj-:ije opozarjajo tudi razna zadnjih predkon-članskih sestankih v nih organizacijah sindika-na predkongresnih konfe-l Zveze sindikatov, »spredju morajo biti stabi-ska prizadevanja. Za izva-stabdizacijskih programov programov varčevanja bi orali zavzemati na vseh in na vseh ravneh, udarili člani Zveze sin-na prekomgresnih člankih. Ob tem bi mora-e opredeliti moralno no odgovornost posa- V vseh organizacijskih oblikah Zveze komunistov moramo ugotoviti vzroke za kasnitve pri uresničevanju ustavnih načel. Videti je treba, zakaj temeljne organizacije združenega dela še niso ustanovljene povsod tam, kjer so za to dane možnosti, nadalje, zakaj temeljne organizacije združenega dela še nimajo vseh pravic in dolžnosti, pa tudi zakaj so v nekaterih sredinah ohranili stare samoupravne odnose. Ob tem kaže poudariti, da so na nedavni predkongresni konferenci Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje poudarili, da je treba pri poglabljanju samoupravljanja nameniti več pozornosti nadaljnjemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju zakonitosti in dogovarjanju v združenem delu. Boriti seje treba proti samo formalni poti pri sprejemanju raznih odločitev. Nekatere temeljne organizacije združenega dela so se sicer konstituirale tako, kot določa zakon o konstituiranju in vpisu v sodni register, vendar v temeljnih organizacijah še zmeraj niso izdelali in sprejeli samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in druge. Jasno je, daje uresničevanje '.tstavnih določil tudi pogoj za uresničevanje sprejete ekonomske politike in politike stabilizacije. Zato ne kaže na noben način odlašati z uresničevanjem sklepov in stališč Predsedstev Centralnih komitejev Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. Kakršna koli zakasnitev že utegne povzročiti neprijetne posledice. Bolj kot kdajkoli doslej je treba zdaj spodbujati delo organov samoupravnega delavskega nadzora ter zagotoviti kar največjo javnost njihovega dela. Na vseh ravneh pa je treba spremljati uresničevanje sprejetih razvojnih načrtov in pripravljati nove. Znova pa moramo preveriti vse naložbe in usmeriti našo prihodnjo akcijo, kar zadeva investicijsko politiko v smeri, kot jo je začrtalo Predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. izročitve. To pa je tudi vzrok, da je bil ustanovljen razširjeni zavod za urbanizem v velenjski občini. S svojo dejavnostjo je ta zavod dolžan usmerjati vso navedeno izgradnjo v skladu s smernicami občinskega družbenega načrta." O organizaciji in vlogi zavoda za urbanizem Velenje v družbenem planu do leta 1980 in koordinaciji z organizacijami posebnega družbenega pomena so podrobno razpravljali na nedavnem zavodovem svetu. Vloga tega sveta je brez dvoma zelo pomembna. Izvršni svet skupščine občine Velenje je v svet zavoda za urbanizem imenoval Avgusta Jeriha (predsednik), za člane pa Franja Kljuna, Mirka Bizjaka, Miha Krofla, Iva Goro-granca, Ivana Štajneija, Miha Uranjeka, Iztoka Lužnika, Nestla Žganka, Janeza Pelka, Rudija Hudovernika in Franca Pečovnika. Najprej so na seji zavodovega sveta spregovorili o njegovi vlogi pri izvrševanju srednjeročnega družbenega načrta velenjske občine do leta 1980. Predsednik sveta Avgust Jeriha je omenil, da se zavod ne sme zapreti, pač pa mora imeti dejansko družbeno funkcijo. Zato je ustanovljen tudi zavodov svet. Ta pa verjetno ne bo več potreben, ko bo načrtovano delo usmerjeno. Zanimiva in vzpodbudna je ugotovitev članov zavodovega sveta, da je družbeni plan do leta 1980 takšen, ki ga zmore gospodarstvo velenjske občine. Srednjeročni razvojni načrt je sad dogovora občanov in družbenopolitičnih organizacij. Zavoljo tega je naloga zavodovega sveta, da usklajuje njegovo, izvrševanje. Stalno pa mora biti povezan z gospodarstvom in organizacijami posebnega družbenega pomena. Omenili smo, da je zavod za urbanizem že pripravil smernice za oblikovanje prostora do leta 1980 in tudi planiral koliko denarja bo potrebnega za naložbe. Naj zapišemo samo osnovne številke. V planu do leta 1980 je ocenjena možnost gospodarskega in družbenega razvoja. Predvideno je, da bo za materialna vlaganja v osnovna sredstva in zaloge potrebno blizu 6 milijard, od tega 5 milijard in 206 milijonov dinarjev za naložbe v osnovna sredstva. Gospodarstvo bo porabilo 3 milijarde 682 milijonov, negospodarstvo pa milijardo in 525 milijonov dinarjev. To je brez " dvoma precej denarja. Člani zavodovega sveta so o tem še posebej razpravljali. Menili so, da je potrebna največja organiziranost ter tolikšna sredstva smoterno trositi in zgraditi čim več objektov. Svet zavoda se zaveda, da s tem denarjem ne more razpolagati zgolj malo število ljudi zaposlenih v zavodu za urbanizem. Sodelovati morajo vsi občani in delovni ljudje in to takrat ko načrtujejo v občini Velenje razvojne načrte, važno pa je, da tudi spremljajo njihove izvršitve. Član sveta Ivan Atelšek je dejal, da je potrebno pri trošenju denarja povsem razrhejiti naloge in odgovornosti, ker bodo v občini le tako imqli pregled nad stroški. Zato je potrebna obrazložitev za vsako temeljno organizacijo združenega dela kolikšne vrednosti je program. Te morajo vedeti koliko, denarja dajo in zakaj je potrošen. Člani zavodovega sveta pa so na prvi seji sprejeli pomembne zaključke. Zavzeli so se za javnost dela in podprli predlog predsednika občinske skupščine Nestla Žganka, da morajo vsi plani in drugi podatki priti pred ljudi. Le na ta način bodo načrtovalci in izvajalci dosegli sodelovanje občanov. Svet zavoda je sklenil, da bo delal enotno in zelo kontrolirano, ker želi dobiti podporo in zaupanje. Smernice, ki jih je izdelal zavod za urbanizem bodo predložili občinski skupščini. Potrdijo pa jih naj tudi temeljne organizacije združenega dela. Poleg teh sklepov pa so sprejeli še nekatere, iti zadevajo uspešno delo in poslovanje pred nedavnim ustanovljenega zavoda za urbanizem Velenje. LJ. NARAKS NA OSNOVNIH ŠOLAH KAREL DEST0VNVK KAJUH IN GUSTAV ŠILIH USTANOVILI PRVI PIONIRSKI HRANILNICI V ŠALEŠKI POLIM_ TUDI ŠOLARJI VARČUJEJO... Na pobudo Ljubljanske banke-podružnica Velenje so na osnovnih šolah Gustav Šilih Velenje in Karel Destovnik Kajuh Šoštanj ustanovili prvi pionirski hranilnici v velenjski občini. Na Ljubljanski banki so nam povedali, da so takšne hranilnice začeli po Sloveniji ustanavljati že pred leti z željo, da bi se mladi že takrat, ko so v šolskih klopeh, navadili varčevati in ceniti denar. Torej imajo takšne pionirske hranilnice predvsem vzgojni pomen. Ker je pionirska hranilnica na Kajuhovi šoli nekoliko ..močnejša" kot na šoli Gustav Šilih smo se odpravili v Šoštanj. Delo hranilnice vodi svet pionirske hranilnice, njegov predsednik pa je Franc Zajamšek učenec 8. razreda. Povedal je, da hranilnica zdaj še posluje vsak dan od 7. ure do 7.20, v četrtek pa še od 12. do 13. Že v kratkem pa bodo njen poslovalni čas skrajšali in bo odprta le dvakrat na teden. Doslej so pionirji Kajuhove šole privarčevali že okrog 600 tisoč starih dinarjev. Med razredi so najbolj pridni učenci 7.c, ki imajo na hranilni knjižici že 115 tisoč starih dinarjev. Glavna značilnost teh pionirskih hranilnic je v tem, da posamezni učenec ne dobi obresti na vloženi denar, ampak jim banka daje obresti na skupno hranilno vlogo. Denar, ki jim ga bodo prinesle obresti, bodo pionirji porabili za fotokrožek, šolsko športno društvo, morda celo za izlet ali pa ga bodo dali razredu, ki bo med letom najbolj pridno varčeval. hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča In priporoča V preurejenem nočnem baru hotela »Paka« Velenje pester barski spored VLJUDNO VABLJENI! UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNEGA DELAVSKEGA NADZORA V RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU VELENJE Samoupravni nadzor v vseh procesih V temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje je v javni razpravi predlog pravilnika o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole. Pravilnik bodo, kot računajo, sprejeli zbori delavcev do srede decembra letos. UVELJAVITI NEPOSREDNI VPLIV DELOVNIH LJUDI S pravilnikom bodo uredili organiziranost in delovanje samoupravne delavske kontrole in določili njene naloge in pristojnosti, in to z namenom r da uveljavijo neposredni vpliv delovnih ljudi na izvajanje splošnih družbenih predpisov in splošnih aktov delovnih skupnosti ter da uveljavijo družbeno priznana moralna načela pri upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije. Delavska kontrola, kot oigan temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti skupnih služb ter delovne skupnosti delovne organizacije, opravlja samoupravno nadzorstvo celotnega proizvodnega, poslovnega in samoupravnega procesa. V interesu vseh zaposlenih zagotavlja nemoten nadaljnji razvoj socialističnih medsebojnih odnosov, uresničuje delitev po delu, dobro gospodarjenje, razvija poslovno moralo in morailno etične nor- me na podlagi zaupanja in upoštevanja človeka ter osebne odgovornosti. ŠTEVILNE NALOGE ORGANOV SAMOUPRAVNEGA DELAVSKEGA NADZORA Delovne pristojnosti organov delavske kontrole, komisij za samoupravno in notranjo delavsko kontrolo, kot predvideva predlog pravilnika, bodo med drugim tudi te-le. Organi delavske kontrole spremljajo nastajanje in izvajanje normativnih aktov v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni skupnosti skupnih služb in v delovni skupnosti Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje ter opozarjajo na potrebo po njihovih spremembah in dopolnitvah. Izvajajo nadzor nad tem, ali se organom upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb ter delovne organizacije posredujejo vsi sklepi in predlogi, ki so jih sprejele samoupravne delovne skupine. Po potrebi presojajo posamezne akte, pritožbe in odločitve organov temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije oziroma akte vodilnih in drugih pooblaščenih delavcev, ocenjujejo njihovo skladnost s pozitivnimi predpisi in normativnimi akti delovne organizacije. Zlasti presojajo tiste primere, ki se nanašajo na pravice delavcev, kadar ni več možnosti za pritožbe, sodne spore ali za druge podobne primere. Nadalje organi delavske kontrole presojajo, ali se uporabljajo sredstva v temeljni organizaciji združenega dela in delovni organizaciji skladno z nameni, predpisanimi z normativnimi akti in odločitvami ter sprejetimi programi organov upravljanja. NADZOR TUDI NAD IZVRŠEVANJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Organ samoupravne delavske kontrole Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje, ki ga sestavljajo kot delegati predsedniki organov temelj- za zdaj v glavnem nadzorujejo izvajanje sklepov organov samoupravljanja. Najbolj prizadevne komisije so v temeljnih organizacijah združenega dela „Elek-tro strojni obrati" ter „Plastika in zaščitna sredstva" in pa v delovni skupnosti skupnih služb. Največkrat so bila obravnavana vprašanja v zvezi s stanovanjskimi problemi delavcev ter z medsebojnimi odnosi in- razmerji. Ob tem, ko komisije obravnavajo posamezna vprašanja, dajejo tudi konkretne predloge za njihovo rešitev. Komisija samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela „Elektro strojni obrati", na primer, je ob obravnavanju stanovanjskih problemov zaposlenih v tej de-ORG ANO V SAMOUPRAVLJANJA lovni skupnosti zahtevala podrobnejša pojasnila komisije za nih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb, pa ugotavlja in nadzoruje, ali so razpolaganja oziroma gospodarjenje z združenimi sredstvi temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom in cilji, zaradi katerih so združeni. Sicer pa organi samoupravnega delavskega nadzora nadzorujejo tudi doslednost izvrševanja samoupravnih sporazumov, dogovorov in aktov, posebej še na področju stanovanjske izgradnje, investicijske porabe, materialnih stroškov, osebnih dohodkov in medsebojnih razmerij. KOMISIJE ZA ZDAJ NADZORUJEJO PREDVSEM IZVAJANJE SKLEPOV Na Rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje so organe delavske kontrole, komisije za samoupravno in notranjo delavsko kontrolo, ustanovili v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, v delovni skupnosti skupnih služb ter v okviru delovne organizacije — Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje. Komisije samoupravne delavske kontrole dodelitev stanovanj za tiste člane delovne skupnosti, ki so bili na prednostni listi za dodelitev stanovanj, pa stanovanj vse doslej še niso dobili. Po prejetem pojasnilu je komisija zahtevala doslednost pri izvrševanju sklepov In drugih odločitev. Komisijo samoupravne delavske kontrole Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje pa sestavljajo predsedniki komisij iz temeljnih organi združenega dela in del skupnosti skupnih služb. K sija samoupravne delavske trole organizacije združe dela usklajuje delo komisi meljnih organizacij združe dela in delovne skupnosti s nih služb, obravnava probl s katerimi se srečujejo komi ter izmenjuje mnenja in pr iz dela komisij. PRIPRAVLJENOST VSI ČLANOV KOMISIJ ZA ODGOVORNO DELO Člani komisij samoupr, delavske kontrole v teme organizacijah združenega in v delovni skupnosti skt služb so, kot je mogoče ug ljati, pripravljeni kar najbo sledno uveljavljati vse tiste ge, ki so zapisane v pr© pravilnika, o katerem teče javna razprava. Opozarjaj tudi na nujnost stalnega iz ževanja in usposabljanja i komisij. Poudarjajo še, da ba zagotoviti članom ki imuniteto, in to ne samo 2 čas," ko opravljajo to dol pač pa za daljše razdobje, zaradi bojazni pred more mi posledicami. KRAJEVNE SKUPNOSTI Dft LETA 1980 f> KRAJEVNE SKUPNOSTi DO LETA 1980 $ KRAJEVNA SKUPNOSTI DO LETA 1980 • KRAJEVNE SKUPNOST! ASFALT DO PRISTAVE LEPŠA POT V DOLINO »Prebivalci naše krajevne skupnosti smo zelo zadovoljni s tem, kar smo doslej dobili. V kraju imamo novo šolo, med prvimi smo asfaltirali cesto v kraj, in to oba kraka v dolžini šestih kilometrov, čeprav je bil sprva predviden samo eden, letos smo v zaselku Pristava zgradili dva kilometra vodovoda, pred kratkim pa je cesta Gaberke-Pristava dobila še asfaltno prevleko. Naš plan za letošnje leto smo v glavnem uresničili." Tako sta povedala predsednika krajevne skupnosti in krajevne organizacije socialistične zveze Ravne Franc Hudomal in Ivan Stropnik, ko smo se pogovaijali o razvoju te krajevne skupnosti. Seveda pa to ne pomeni, da v četrtem največjem naselju v velenjski občini v prihodnje ne bodo ničesar več delali. V srednjeročnem programu, ki so ga potrdili lani, so predvideli poleg napeljave vodovoda in izgradnje ceste v zaselku Pristava, še ureditev vrsto drugih stvari. Ko so v Ravnah dobili novo šolo, so si predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti zadržali en razred v stari šoli, ki ga zdaj uporabljajo za sestanke. Nimajo pa ustreznega prostora za kulturne prireditve. Zato nameravajo temu razredu napraviti še prizidek, s čimer bi pridobili še oderski' prostor. V zadnjem času so v Ravnah začeli tudi razmišljati o tem, da bi povezali oba kraka ceste mimo šole v dolžini poldrugega kilometra. Z ureditvijo te ceste v makadamu bi največ pridobil avtobus, ki zdaj vozi v Ravne po enem kraku, se vrne nazaj do razcepa in nato zapelje še po drugem kraku. Z morebitno povezavo pa bo omogočen krožni promet. Prebivalci krajevne skupnosti Ravne se že dalj časa pritožujejo, daje pri njih ponekod zelo slaba napetost električnega toka. Zato ..pritiskajo" na DES Slovenj Gradec, da bi na Kristanovem vrhu postavil dodatno transformatorsko postajo. Prebivalci so sicer upali, da bo podjetje to napravilo še letos; kot pa kaže - kriv je denar -bo gorela luč v Ravnah svetleje šele prihodnje leto. Seveda, če bodo v podjetju imeli dovolj sredstev za to. „Ob letošnji akciji - napeljavi vodovoda in asfaltiranju ceste v Pristavo, smo nekoliko zanemarili druge krajevne ceste," je dejal Ivan Stropnik in dodal, da se bodo morali čimprej lotiti urejevanja še teh cest. Nekatere bo treba ponovno posuti s peskom in urediti odvodnjavanje. „V naši krajevni skupnosti je že sedaj veliko novih hiš. Nadaljnja izgradnja zasebnih hiš je predvideria tudi v srednjeročnem razvojnem planu občine do leta 1980. Ljudje vedo," je poudaril predsednik krajevne skupnosti Franc Hudomal, „da bo pri nas urejen zazidalni okoliš in bi si radi začeli graditi hiše. Zato bi morali čimprej dobiti urbanistični načrt. S tem ne bi smeli predolgo zavlačevati, kajti vsi vemo, da je gradnja iz dneva v dan dražja. Vzporedno z nadaljnjo izgradnjo v kraju pa bo treba reševati tudi problem pitne vode in dnevne oskrbe kraja z živili." Naš pogovor sta predsednika izkoristila tudi za to, da sta se zahvalila vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, da je letos dobilo okrog dvesto prebivalcev Pristave najprej vodovod, potem pa še kilometer in pol dolgo asfaltno prevleko* in novo spominsko obeležje na Rokovnikovem vrhu. Prošnje za denarno pomoč so poslali na GLIN Nazarje - obrat Šoštanj, Lesno Šoštanj, Zarja Šoštanj, rudarski šolski center Velenje, stanovanjsko podjetje Velenje, GIP Vegrad, ERA-obrat kmetijstvo Šoštanj, hotel Kajuh Šoštanj, občinsko ZZB NOV Velenje, občinsko gasilsko zvezo Velenje in občinskemu odboru rdečega križa Velenje. Omenjena društva, organizacije in ustanove so prispevale skupaj 114.000 dinarjev (svoj delež so dali tudi krajevni skupnosti Ravne in Gaberke ter krajevna organizacija ZZB NOV Ravne). Krajani so prispevali 100.000 dinarjev in veliko naredili tudi s prostovoljnim delom. Na ves zbran denar jim je občina odobrila po načelu: dinar na dinar 270.000 dinarjev in tako omogočila, da so lahko načrte uresničili. Na slovesni otvoritvi teh treh pomembnih pridobitev kraja se je predsednik krajevne skupnosti Ravne Franc Hudomal še posebej zahvalil predsedniku krajevne organizacije SZDL Ivanu Stropniku, predsedniku gradbenega odbora Antonu Mahnetu in blagajniku odbora Francu Vodovniku, ki so nosili glavno breme pri organizaciji te akcije ter želel, da bi bila nova, asfaltirana cesta mla-' dim srečno okno v svet, rudarjem in delavcem lepša pot v dolino, drugim pa dokaz njihovega uspeha v slogi. V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTILJ Polovico načrta smo že uresničil Predsednik gradbenega odbora Anton Mahne je bil z dušo in telesom pri izgradnji nove ceste. Zato ga je doletela tudi čast, da je simbolično izročil namenu novo veliko pridobitev v Pristavi. Stanko Tanšek je predsednik krajevne skupnosti Šentilj. Ker je kmetovalec, smo se precej časa ubadali z vprašanjem, kdaj ga naj obiščemo. Izbrali smo čas kosila. Ko smo prispeli v Silovo, zaselek v tej krajevni skupnosti, ga ni bilo doma - v hiši, ampak malo vstran pri kozolcu. „Malo prepozno ste prišli," je dejal. Z ženo sva pravkar zmetala voz sena." „Pol plana do leta 1980 smo skoraj že uresničili. Pred nedavnim smo položili asfaltni tepih iz Laz do Obirca v dolžini treh kilometrov. Grobi asfalt smo položili že lani, letos pa še finega in uredili bankine. Ta plast asfalta nas je veljala 26 starih milijonov, groba pa skoraj enkrat več-46 milijonov starih dinarjev. Lani so občani sami zbrali 13 milijonov dinarjev, letos pa so prispevali še blizu tri milijone. Poleg tega so krajani naredili za 8 milijonov udarniških ur. Od rudnika smo dobili 3,4 milijone dinarjev (na vsakega zaposlenega po sto starih tisočakov), Vegrad in ERA sta prispevala po 500 tisoč dinarjev, TGO Gorenje milijoni gozdni obrat Šoštanj 300 tisoč in veterinarska postaja Šoštanj 50 tisoč dinarjev. Na zbran denar pa je tudi občina primaknila svoj delež. Kot je praksa - dinar na dinar. Asfaltirali smo tudi že cesto Arnače-Podkraj, ki je dolga malo več kot kilometer, pred nedavnim pa tudi cesto v Ložnico v dolžini 1,6 kilometrov. Zmanjkalo pa je denarja za približno 700 metrov. Zato smo dali prošnjo za dotacijo na republiko. Medtem smo zbrali tudi že polovico denarja (6 milijonov) za ^asfaltiranje 200 metrov ceste okrog stare šole." In kaj nameravate storiti še v prihodnjih letih? ,V zaselek Silovo vodita dve cesti. Prva je dolga kilometer, druga pa dva. Seveda si želimo, da bi tudi naš zaselek dobil asfalt. Vendar sami vseh stroškov ne zmoremo. Vseh nas je 33, za asfalt pa bi morali odšteti okrog 70 milijonov dinarjev. Zato bi bilo dobro, če bi spet uvedli refe- rendum. Potem bi lažje prišli do asfaltirane ceste. Do leta 1980 nameravamo asfaltirati tudi cesto od spodnjega dela Laz do Arnač v dolžini dveh kilometrov. Tudi tukaj bo šlo bolj trdo brez referenduma, ker je prav tako premalo ljudi." V Šentilju so dobili novo šolo leta 1969. Takrat je bilo v kraju 45 učencev, zdaj pa jih je že 83. Ker ima šola Stane Tanjšek, predsednik krajevne skupnosti Šentilj le dva razreda, je pouk dvo-izmenski. „Nujna bo razširitev šole," je spet nadaljeval predsednik krajevne skupnosti. „V okviru šole je v srednjeročnem načrtu predviden tudi oddelek za predšolske otroke. Na socialnem v Velenju so nam letos dejali, da nam kupijo opremo za vrtec, če jo imamo kam dati. Nimamo!" Kot povsod drugod je tudi v Šentilju problem prostorov za sestanke in razne proslave. Sicer imajo prosvetni dom, ki pa je kot meni predsednik krajevne skupnosti Stanko Tanšek, premajhen, „Vsi imamo le eno sobo za sestanke, dvorana, v katero gre 120 ljudi pa je ob raznih predstavah nabil to polna." V Šentilju so tudi nezaiJ voljni s trgovino. Ta je zdi kar v zasebni hiši in neusfi za, ker je premajhna. Ljudj si želijo, da bi dobili manjij samopostrežno trgovino, drugi strani pa se bojijo, i bodo ostali brez prodaja Kot smo lahko sklepali besed našega sogovorn' nobena noče ostati v tali slabo urejeni trgovini. Stane Tanšek je med i šim pogovorom spregovoi še o enem problemu, ki bij bilo treba rešiti,v prihodnj letih. „Na našem območju) kar precej kmetij, ki in tudi možnost napredka. 1 kateri so se že odločili 1 preusmeritev, drugi pa o tea še razmišljajo. Ob močni nalivih voda skoraj ve' poplavi travnike, zato treba čimprej pristopiti I meliorizaciji zemlje. Nali skem zboru občanov smo^ obravnavi plana srednj ročnega razvoja občine ; htevali, da je treba ta blem vnesti tudi v plan. Vd dar kot kaže tega niso upi števali. Ne vem, zakaj ne?.J je dejal Stane Tanšek. KerjJ beseda stekla tudi o usmerjevanju kmetij, predsednika krajevne ski| nosti ob koncu še vprai če tudi on razmišlja o | usmeritvi. „Moram.," je odvi „Ne kaže drugega. Za 1 sva sama z ženo. Starejši a se uči za ključavnica' mlajši pa hodi še v osno1 šolo. Ce ga hočeva zadi doma, morava malo post biti kmetijo." Ko smo se vračali iz! ve nazaj v Velenje, smo j ustavili še v Lazah pri j sedniku gradbenega odbi za izgradnjo ceste La Obirc Mirku Kralju. Dejali da moramo zapisati, daj prvi v občini, ki so uvedli a sto lokalni samoprispevr" izgradnjo ceste. r IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC % M OBČINE SLOVENJ GRADEC $ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC ® \l OBČINE SLOVENJ GRADEC 9 IZ OBČINE SLO\ PO 4. SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE V SLOVENJ GRADCU Naloge s področja šole in izobraževanja Prejšnjo sredo, 30. oktobra, je bila v Slovenj Gradcu četrta seja Občinske konfe- • Komemoracije ob dnevu mrtvih Zadnje dni v mesecu oktobru in 1. novembra so se zvrstile v Mislinjski dolini številne žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih. Osrednja komemora-cija je bila 30. oktobra opoldne v parku narodnih herojev v Slovenj Gradcu. Priložnostni kulturni program so izvedli učenci osnovne šole „Franjo Vrunč", govoril pa ie predsednik Občinske konference SZDL Slovenj Gradec, Oto Se-kavčnik. Žalne slovesnosti so bile še pred spomenikom talcev na pokopališču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, pa v Pamečah. Šolska mladina in člani organizacij Zveze združenj borcev NOV iz Mislinjske doline so zadnje dni v mesecu oktobru poskrbeli za ureditev grobov, spomenikov in spominskih obeležij borcev in talcev; k spomenikom pa so položili cvetje in prižgali svečke. • Seja izvršilnega odbora slovenjegraške podružnice Ljjubljcnske banke V petek, 8. novembra, bo 32. seja izvršilnega odbora Ljubljanske banke, podružnice Slovenj Gradec. Na seji, ki bo tokrat v Tovarni Gorenje — Muta na Muti, bodo med drugim spregovorili o rezultatih poslovanja podružnice v prvih desetih mesecih letos, razpisali posebna stanovanjska posojila za občane, ki so pri podružnici namensko varčevali, sklepali o dodelitvi novih posojil ter razpravljali o predlogu ukrepov za uresničevanje dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1975. Sprejeli pa naj bi še začasni statutarni sklep o uskladitvi pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke in statuta banke z ustavo. renče Zveze komunistov Slovenj Gradec. Na seji so, po razpravi, z nekaterimi dopolnitvami sprejeli predlog statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije. Podrobneje pa so na zadnji seji spregovorili o aktualnih problemih s področja vzgoje in izobraževanja v Mislinjski dolini. Ob koncu zadnjega šolskega leta so osnovne organizacije Zveze komunistov prosvetnih delavcev izdelale analize o uresničevanju resolucije Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja. Zato so na seji, po uvodni razpravi predsednika komisije za idejno politična vprašanja pri Občinski konferenci Zveze komunistov Slovenj Gradec, Frančka Lasbaherja, podrobneje spregovorili zlasti še o organizacijskih in materialnih problemih vzgoje in izobraževanja, pri tem pa so največ obravnavali kadrovska vprašanja. Že dalj časa je znano, da je težko s pridobivanjem prosvetnih delavcev za delo na oddaljenejših- šolah oziroma na šolah izven večjih središč, zdaj pa se porajajo kadrovske težave tudi že v mestih, kot je primer v Slovenj Gradcu. Zato bi verjetno kazalo posebej spodbujati šolanje oziroma študij pedagoških poklicev, hitreje pa uresničevati tudi naloge v zvezi z urejanjem in opremljanjem šol, posebej še tistih v okoliških krajih. Delavski univerzi Slovenj Gradec pa naj bi v prihodnje zagotovili trajne vire sredstev za družbeno ekonomsko in idejno politično usposabljanje delavcev, ki je spričo potreb sedanjega časa premalo razvito. Razprav-ljalci, prosvetni delavci, pa so podprli predlog novega samoupravnega sporazuma, ki med drugim določa na- predovanje v pedagoškem poklicu, prav tako pa tudi zamisel o materialni stimulaciji dopolnilnega izobraževanja. • Zbor občanov v Starem trgu Zadnjo nedeljo, 3. novembra, je bil v Starem trgu pri Slovenj Gradcu zbor občanov, na katerem so se prebivalci Starega trga soglasno odločili za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. Takšna odločitev je v skladu z že sprejetimi stališči Izvršnega odbora Občinske konference SZDL Slovenj Gradec, odraža pa hotenja občanov, da bi v prihodnje hitreje in na samoupravni osnovi razreševali vse probleme, ki jih težijo. Na zboru so obravnavali še predlog osnutka statuta krajevne skupnosti ter evidentirali možne kandidate za samoupravne interesne skupnosti. IZ GRADIVA ZA 4. SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV Vzgojno izobraževalna dejavnost v občini Slovenj Gradec V občini Slovenj Gradec je organizirano osnovnošolsko izobraževanje v 4 centralnih in 8 podružničnih šolah. Šole obiskujeta skupaj 2.702 učenca v 103 oddelkih. Na oddelek pride poprečno 26 učencev, pouk pa je organiziran v 1,6 izmeni. Nekombiniran pouk obiskuje 2.457 učencev v 90 oddelkih (91 "/< vseh učencev), kombiniran pouk pa 245 učenccv v 13 oddelkih (9 % vseh učencev). V centralne osnovne šole je obvezno prešolanih 291 učencev. Zaradi oddaljenosti več kot 4 kilometre in zaradi obveznega prešolanja je organiziran brezplačni prevoz v osnovno šolo za 14% vseli učencev. Glavni problem pri organizaciji brezplačnega prevoza šolarjev predstavljajo neurejena avtobusna postajališča in izogibališča, ki jih dejansko ni, zato so učenci dnevno izpostavljeni prometnim nesrečam, pa tudi vsem vremenskim prilikam. Učence, ki jih ni mogoče prevažati, so pa od šole zelo oddaljeni, pa se lahko v zimskih mesecih preselijo v bližino šole k sorodnikom ali znancem, temeljna izobraževalna skupnost pa plačuje zanje vzdrževalnino. V Mislinjski dolini kar 15% vseh prosvetnih delavcev nima zahtevane strokovne izobrazbe. Večinoma so to delavci, ki so Zlasti primanjkuje predmetnih učiteljev za matematiko, fiziko, umetniško tehniške predmete ter učiteljev razrednega pouka. Zaradi tega začasno zaposlujejo zavodi tudi delavce, ki nimajo nikakršne pedagoške izobrazbe (absolvente gimnazije in druge). Posledice takega stanja opravili študij na pedagoški akademiji, pa so se predčasno zaposlili in niso opravili diplome, drugi pa so izredni slušatelji pedagoške akademije. Ustrezna strokovna zasedba delovnih mest v osnovnih šolah je iz leta v leto kritičnejša. Z vsakim odhodom strokovno usposobljenega pedagoškega delavca nastane v osnovni šoli vrzel, ki jo navadno izpopolni delavec z neustrezno strokovno izobrazbo. Objavljeni razpisi delovnih mest navadno niso uspešni. Prvi blok v novi stanovanjski soseski ob Celjski cesti v Slovenj Gradcu bo vseljiv, kot napovedujejo, že v kratkem. Središče Mislinjske doline bo tako bogatejše za 73 družbenih najemnih stanovanj. s Priprava izhodišč za razvoj občine Slovenj Gradec do 1.1980 Občina Slovenj Gradec ima razvojni načrt do leta 1977. Na osnovi izhodišč za razvoj v prihodnjih letih pa pripravljajo program gospodarskega in družbeno ekonomskega razvoja Mislinjske doline ddo leta 1980. Strokovne službe v upr»"i voja tud' v krajevnih skup- slovenjgraške ObčmsK.j skupščine končujejo s pripravo izhodišč za razvojni načrt občine Slovenj Gradec do leta 1980. Izhodišča bo na eni prihodnjih sej obravnaval odbor za družbeni plan in finance Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, pozneje pa še Izvršni svet, ki jih bo nato predložil v razpravo Skupščini občine Slovenj Gradec. Te dni imenujejo komisije za pripravo programov raz- nostih v Mislinjski dolini. Pripravili bodo programe potreb posameznih območij '*pt predloge prednostnih re-uov ter način, kako načrte tudi uresničiti. V temeljnih organizacijah združenega dela pa pripravljajo minimalne kazalce razvoja za obdobje do leta 1980. Osnovna usmeritev prihodnjega razvoja Mislinjske doline bo v hitrejši rasti gospodarstva, kot ga v popre- čju načrtujemo v republiki. To je potrebno zlasti še zato, da bi nadoknadili zamujeno iz prejšnjih let. Ob tem velja opozoriti, da se nalog in odgovornosti v zvezi z načrtovanjem prihodnjega razvoja, kot vse kaže, še ne zavedajo povsod. V nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela, posebej pa še v organizacijah združenega dela, za zdaj šef* ne čutijo potrebe po ustanovitvi služb, ki bi pripravljale razvojne načrte, stalno spremljale njihovo uresničevanje in ugotavljale, zakaj predvidevanja niso bila uresničena. se zrcalijo v nekvalitetnem vzgojno izobraževalnem delu. Vzgojno izobraževalna dejavnost v osnovnih šolah je organizirana v skladu z določili zaicona o osnovni šoli, predmetnika in učnih načrtov ter šolskega koledarja v okviru 5 dnevnega tednika. Od šolskega leta 1973/1974 naprej se postopoma uvaja nov predmetnik in učni načrt za osnovne šole. Med nalogami, ki jih ti dokumenti nalagajo osnovni šoli, so poleg osnovne vzgojno izobraževalne dejavnosti, pouka, tudi druge dejavnosti, kot organizacija dopolnilnega in dodat-, nega pouka, razvijanje interesov, sposobnosti, ustvarjalnosti in inciative učencev z organizacijo prostovoljne dejavnosti v okviru pionirske in mladinske organizacije. ZAČETEK UVAJANJA BREZPLAČNEGA POUKA Z uvajanjem pouka nove matematike smo tudi pri nas začeli postopoma uresničevati načelo, da naj bo pouk v osnovni šoli za učence brezplačen. Za pouk nove matematike prejemajo učenci brezplačno oziroma za malenkostno odškodnino učbenik, delovni zvezek ter nekaj didaktičnega gradiva. V okviru sredstev za materialne stroške pa so osnovnošolski zavodi prejeli tudi posebna finančna sredstva s katerimi so dolžni oskrbeti učbenike in učne pripomočke za socialno najbolj ogrožene šolarje v letu 1974. V šolskem letu 1974/1975 bomo pristopili k organizaciji celodnevne osnovne šole na podružnični šoli „Pod Graško goro" v Smiklavžu. Načeloma naj bi bili učenci te šole v celoti oskrbljeni z vsem, kar za šolo potrebujejo. Starši naj bi prispevali dodatno le za stroške prehrane. Organizacija celodnevne šole bo pomembna, seveda pa bo potrebno pri njeni organizaciji in delovanju tesno sodelovanje vseh, ki so odgovorni za organizacijo vzgojno izobraževalnega dela in temeljne izobraževalne skupnosti, ki mora zagotoviti potrebna materialna sredstva. V tem šolskem letu bo tudi mala šola v krajih, kjer so dani pogoji, organizirana skozi vse leto. Tako bodo zajeti v celoletno malo šolo tudi učenci, ki sicer niso v rednem predšolskem varstvu. SKRB ZA GMOTNI POLOŽAJ PROSVETNIH DELAVCEV Dobra materialna opremljenost šol jc. osnovni pogoj za uspešno vzgojno in izobraževalno delo. Večina šol v Mislinjski dolini nima primerne opreme, saj je zastarela. Ob zagotavljanju sredstev za osebni dohodek običajno zmanjka denarja za nabavo sodobnejše opreme in modernejših učil. Razmerje med sredstvi za osebne dohodke in materialne stroške se je v zadnjih letih slabšalo v škodo sredstev za materialne stroške (88 za osebne dohodke in 12% za materialne stroške). V letu 1974 se je razmerje sicer spremenilo v korist materialnih izdatkov, vendar še zmeraj ni mogoče kriti hitro naraščajočih stroškov zaradi nenehnih dražitev. V letu 1974 so bila prizadevanja temeljne izobraževalne skupnosti usmerjena predvsem v zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za izvrševanje vzgojno izobraževalnih programov. Vsi vzgojno izobraževalni zavodi so prejamali denar, izračunan na podlagi meril iz samoupravnih sporazumov. Izvršene so bile tudi sprotne valorizacije osebnih dohodkov. Zavodi pa so prejeli potrebni denar še za regresiranje letnih dopustov in prehrane zaposlenih tako, kot določa samoupravni sporazum. Poudariti pa je treba, da materialni položaj delavcev v vzgojno izobraževalnih zavodih še zmeraj ni zadovoljivo urejen, kar je tudi razlog za številne odhode delavcev iz pedagoškega poklica, zaradi česar nastajajo vse bolj občutne vrzeli v strokovni zasedbi delovnih mest. Poseben problem jc tudi stanovanjski standard delavcev v vzgojno izobraževalnih zavodih. Razmere so ugodneiše na okoli- ških šolah, najbolj kritične pa so prilike v samem Slovenj Gradcu. Številni prosvetni delavci se vozijo na delo od drugod, drugi pa stanujejo z družinami pri sorodnikih ali starših. Vzgojno izobraževalni zavodi niso niti v preteklosti, niti zdaj, dobili toliko denarja, da bi lahko učinkoviteje posegli v reševanje stanovanjskih problemov prosvetnih delavcev. PRIHODNJE NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE Navzlic uspehom, ki so bili doseženi pri organizaciji vzgojno izobraževalne dejavnosti in pri investiranju v objekte vzgoje in izobraževanja, pa se vse bolj postavljajo v ospredje zlasti še naslednje naloge: urediti je treba materialni položaj delavcev v vzgojno-izobra-ževalnih zavodih v skladu z novim samoupravnim sporazumom; načrtno je treba urejati kritične stanovanjske razmere delavcev, ki delajo v vzgojno-izobraže-valnih zavodih; nadaljevati je treba z gradnjo osnovnošolskih prostorov, posebej še v Slovenj Gradcu, kjer so razmere najbolj kritične zaradi velike koncentracije učencev; pri vseh osnovnih šolah je treba zgraditi telovadnice in igrišča. PO KOROŠKI • Izhodišča za nadaljnji samoupravni in ekonomski razvoj Svet Zveze komunistov Rudnikov svinca in topilnice Mežica je pred nedavnim imenoval posebno komisijo, ki mora pripraviti politična izhodišča „o družbeno političnih osnovah nadaljnjega samoupravnega in ekonomskega razvoja" te organizacije združenega dela. Komisija bo namenila posebno pozornost preučitvi stanja samoupravljanja, gospodarskih in ekonomskih odnosov, medsebojnim odnosom med temeljnimi organizacijami združene-. ga dela ter medosebnim odnosom med sodelavci, na osnovi ugotovitev pa izoblikovala predlog prihodnjih nalog. Računajo, da bodo predlog izhodišč predložili v javno razpravo že ob koncu tega leta. • Seminar za predsednike organov samoupravnega delavskega nadzora Na pobudo Občinskega sveta Zveze sindikatov Dravograd bo pripravila slovenjgraška Delavska univerza v drugi polovici novembra enodnevni seminar za predsednike organov samoupravnega delovnega nadzora v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega deta na območju te koroške občine. Na seminarju bodo govorili o vlogi, mestu in pristojnosti organov samoupravnega delavskega nadzora, obravnavali pa bodo še delitev dohodka. • Iz trgovskih izložb alkoholne pijače Na zadnji seji koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi Ravne na Koroškem so se dogovorili, da bodo še naprej zbirali podatke o alkoholikih v temeljnih organizacijah združenega dela, preverili bodo, kako se izvaja predpis, da je prepovedano točenje alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj, šolam pa bodo priporočili, da namenijo vsaj v višjih razred iti po eno šolsko uro za predavanje o škodljivosti alkoholizma. Trgovskim podjetjem pa bodo predlagali, da odstranijo iz izložb alkoholne pijače. IMAŠ ROMAN „Zdaj pa poslušaj. Sedaj, ponoči že ne boš šla nikamor. Razen, če te nekam odpeljem s svojim avtomobilom. Delam zvečer. Prodajam moško volneno perilo - kravate, nogavice in po-, dobno — in to je edini čas, ko so moji kupci doma. Res ne morem reči, da je imenitna zaposlitev, toda moški z leseno nogo... „Oh oprostite," je rekla Yuki. „Tako se sramujem svojih ljudi." „Za nocoj sem skoraj zaključil - le še eno stranko moram obiskati. Pojdi z menoj in pozneje bova spila vrček piva pri Scarsdalu. Potem pa mi lahko poveš kar te teži." • RONALD KIRKBRIDE Odpeljal jo ja k majhnemu, zamazanemu avtomobilu brez levega blatnika. Zadnja sedeža sta bila do vrha zložena z zavitki in škatlami. Odprl ji je vrata, nato pa na svoji strani zlezel za volan. Nato je izvlekel iz žepa zamazan in zmečkan kos papirja ter pričel brati imena in naslove strank. • »Navadno nadlegujem le samce," je rekel. »Gospodinje so vražje nemogoče -slabo vplivajo na svoje može, če razumeš, kaj mislim. Preveč varčne." Položil je nogo na plin. Peljala sta se mimo letališča po veliki, svetli, široki cesti ter se ustavila pred majhno, lepo hišico, kjer je gospod Brownsword pojasnil, da v njej stanuje njegova stranka. »Deklič, kar tukaj počakaj," je rekel. Odšepal je proti zadnjemu delu avtomobila in si naložil pod pazduho razne škatle in zavoje ter stopil prek vrtne ploščadi proti živordečim vratom. Ni bilo kaj veliko upanja. Po izkušnjah je vedel, da se za težkimi zastori lahko skriva marsikdo. In z veščim očesom je opazil, da so bile gCranije na oknu ob vhodnih vratih pravkar zalite. Na obraz si je pričaral očarljiv nasmešek in pozvonil. Nihče se ni odzval. Ponovno je pritisnil na zvonec, 1 to pot malo dlje. Naenkrat se mu je nad glavo prižgala svetilka. Vrata so se odprla. Na njih se je prikazal mladenič v vezeni svileni domači halji ter ko-žuhovinastih belih copatih in si mel zaspane oči. »Gospod Portland -Carter? " »Kdo pa ste? " »Brigadir Hamilton Brownsword, gospod, iz Četrte Indijske brigade. »Sveta nebesa?" je vzkliknil mladenič. „Pa ja ne mislite resno! Vojna se je končala pred dvajsetimi leti!" »Mogoče bi moral reči brigadni komandant Brownsword v pokoju. Zdaj pa, če bi si lahko vzeli trenutek časa, imam izredno zanimive kolekcije volnenega perila in upam . . . Začudeni pogled Port-land-Carterja se je prvič ustavil na ogromnem kupu zavojev. Hočete reči, da ste mi prišli ponudit nekaj za nakup? V tem nočnem času? Mar ste trgovec? " Glas mu je postajal vse bolj histeričen. »Raje bi naglasil, da sem zastopnik za škotske volnene izdelke," je Hamilton odgovoril. „Prodajam moško volneno perilo po ceni, kije ne morete zaslediti nikjer v Angliji. Opazil sem, da ste bister, mlad mož ..." »Mar ste znoreli!" je Port-land-Carter divje vzrojil. Hamilton se je vgriznil v ustnico. »Ker ne plačujem davščine na lokal gospod Carter, vam lahko ponudim svoj procent dobička. Tukaj imam," je rekel in pričel brskati po zavojih, »edinstvene volnene kravate, ročno delo, pa še .. ." »Če ne boste pri priči zapustili te hiše," je rekel Port-land-Carter razpenjeno in se držal za podboje vrat, »bom nemudoma poklical 999, pa bodo vas in vašo kramo odpeljali policiji." Yuki, ki je sedela v avtomobilu pri odprtem oknu, in slišala te zadnje besede, je bila zaprepaščena. S kimona si je stresla prah, stopila sko- zi vrata in se vstopila ob Hamiltonu Brownswordu. »Čemu govorite tako neprijazno z "brigadirjem Brownswordom? " je vprašala. »Mar niste mogli opaziti, da je bil v vojni ranjen, da bi pomagal rešiti vašo domovino? Morali bi se sramovati samega sebe. Mislim, da bi vas z veseljem klofutnila." »Ranjen? " je rekel mladenič divje, ves začuden, ne vedoč, kaj bi storil ob srditem pogledu male čarovnice z ogljenimi očmi in v čudni obleki pred vrati... »Boril se je v divjih bitkah pri Cassinu in v Malaji. Vi še nikoli niste držali puške v rokah. Nikoli rešili nikogar. Znate edinole stati tukaj in nekoga napadati. Zdaj pa zaprite usta in poglejte, koliko lepih reči ima brigadir Brownsword v svojih zavitkih." Vreščeči glas Portland-Carterja se je takoj znižal, ko je izustil »Vstopite, prosim!" in ju odpeljal v dnevno sobo. Udobno zavaljen v naslanjač gostilne Scarsdele je Hamilton Brownsword med srebanjem piva zadovoljno vzdihnil. »Imenitno, Yuki!" je za-klical in dvignil kozarec. »Moram se ti zahvaliti! Eh, kako bi bilo z družabni-štvom? Pet parov nogavic, šest kravat in osem ovratnikov! Uspešno, zares uspešno! Toda, zdaj mi povej -čemu si se vmešala? Veš, če ti je moja žena rekla kaj takšnega, ne smeš zameriti, ker, veš midva sva večino svojega zakonskega življenja preživela v Indiji s številnimi slugami." »Brigadir Brownsword, težko je," je rekla Yuki. »Nikoli še nisem bila služkinja, marveč samo plesalka " v Tokiu." »Zakaj pa, hudiča prekletega — oprosti dekletce — zakaj te je ambasada poslala k nam? " »Vse skupaj je silno zapleteno. Prišla sem na obisk k Johnnyju." »Kdo pa je to? Johnny, čigav? " »Johnny Galahad. Zaposlen je bil v angleški firmi. Iskala sem ga na njegovem naslovu v Tonbridgu, pa ga nisem mogla najti. Ves denar je skopnel, tako je gospod Yamashita poslal mene k vam. Želi, da sama zaslužim za pot domov." »Ah, tako je to! mogoče, če- bi ti posodil nekaj funtov7. .." FELJTON Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28 Njegove bojne ladje so imele 380 milimetrske topove, torej močnejše od nemških bojnih križark. Nemci so kmalu občutili učinek težkih angleških granat." Von Der Tann" je zadela angleška salva v krmo, komaj meter pod vodno gladino. Samo izjemno pogumni in hitri akciji posadke se je imela ladja zahvaliti, da ni šla pod vodo. Krmilo je bilo nekaj časa neuporabno, ladja pa je kljub 600 tonam vode, ki je prodrla vanjo,- še lahko plula. Bojna križarka »Moltke" kije plula poleg „Von Der Tanna", jo je tudi skupila. Sprednji topovski stolp je postal neuporaben, poškodovane pa so bile tudi radijske naprave. Nemci so imeli neverjetno srečo. Več dobro namer-jenih strelov z angleških bojnih ladij ni povzročilo nobene škode, čeprav so sicer granate prodrle do skladišč streliva. Izkazalo se je namreč, da so bile angleške granate slabe. Predrle so oklep, vendar pa potem niso eksplodirale v notranjosti, ali pa so eksplodirale že ob dotiku z oklepom. Samo temu se imajo Nemci zahvaliti, da niso utrpeli več škode. Ko je admiral Beatty videl, da je prišla pomoč, je znova obrnil svoje ladje, ki so se za nekaj minut odmaknile od Nemcev. Prav v tem trenutku pa so doživeli Angleži še en udarec. Bojna križarka „Queen Mary" je bila Zadeta z dvema nemškima salvama. Eksplozija je pretresla ogromno ladjo, ko se je vnelo njeno skladišče streliva in ob 16.26 se je velikanka potopila sredi ognjenega stebra, ki je švigal iz vseh odprtin vse odkler je niso valovi zakrili. Skupaj z ladjo je šlo na dno morja 1.266 častnikov in mornarjev. Kljub temu je postal položaj Hipperjeve eskadre zelo resen. Več njegovih ladij je bilo hudo poškodovanih, kljub temu pa je moral zdržati še malo, zakaj vedel je, da bo pomoč vsak trenutek tu. Za njim je bila glavnina nemškega ladjevja, mogočne bojne ladje admirala Scheera, ki so hitele s polno paro na prizorišče ogorčenega spopada. Vse je potekalo natanko tako, kot so si zamislili Nemci. Celo nemško ladjevje se bo mmmmmmmmmmmma^mammm srečalo z delorit angleškega! Zato je Hipper vztrajal, vedoč, da se žrtvuje za veliko nemško zmago. Ne on in ne admiral Scheer, ki mu je z glavnino hitel na pomoč, pa ni slutil, da tudi Angležem prihaja pomoč - glavnina strašne Velike flote! PRVI SPOPAD RUŠILCEV Admiral Beatty, ki se je umaknil za nekaj trenutkov Nemcem, je ukazal svojim rušilcem, naj napadejo nasprotnika malone istočasno kot Hipper, ki je izdal podobno povelje poveljniku svojih rušiLev. Tako sta z vsake strani zdrvela drug proti drugemu dva srborita in zagrizena tekmeca - poveljnik angleških in nemških rušilcev. To je bil nepozaben prizor. Morje se je penilo pred premci in zalivalo poveljniške mostičke. Vsi rušilci so vozili z največjo možno hitrostjo. Nekaj časa je bilo vse mirno, vsi so samo čakali, kdaj bodo majhne ladje prišle v doseg svojih topov. Medtem ko so rušilci drveli proti svojemu nasprotniku, so se kot na povelje oglasili srednji topovi z bojnih križark. 90 in 150 milimetrski topovi z obeh strani so udarili po rušilcih! Morje je vrelo na vseh straneh. Rušilci so streljali vsevprek in spuščali torpeda. Nemška in angleška flo-tilja sta se srečali na sredi med bojnimi križarkami. Boj na srednji in kratki razdalji je bil strahovit. Nemci so izgubili dva rušilca, toda njihova akcija ni bila zaman. Skupina bojnih ladij, ki jim je poveljeval admiral EvanThomas, seje umaknila nekaj milj nazaj in tako so si Hipperjeve ladje lahko malce oddahnile. Rušilci so napadali kot ose, vendar so bili njihovi torpedi še premalo učinkoviti, da bi lahko resneje ogrozili bojne ladje in križarke. Čeprav sta obe strani izstrelili nekaj ducatov torpedov ni niti eden zadel cilja. Edini učinek je bil, da so prisilili velike ladje k umiku, s čimer je vsaka stran sicer nekaj pridobila na času, ampak to pa je bilo tudi vse. Žrtve in velika hrabrost, ki so jih pokazale posadke rušilcev, je ostala zapisana v analih bitke. SCHEER JE PRIŠEL NA PRIZORIŠČE Tedaj se je zgodilo tisto, kar so Nemci pričakovali že ves čas! Poveljnik Druge eskadre lahkih križark Goode-nough, ki je plul s svojimi ladjami kot predstraža Beattyjevih bojnih križark, je ob 16.33 poslal nujen radijski signal: »Opazil sem veliko skupino nemških bojnih ladij, ki se približuje na sever." To je bilo sporočilo, ki je osupnilo Angleže, saj se jim še sanjalo ni, da bi utegnila biti v bližini glavnina nemškega ladjevja. ln vendar je to bilo res! Admiral Scheer je prišel na pomoč Hipperju! Beattyju in njegovim bojnim križar-kam se je bližala strahovita nevarnost! Goodenough, ki se je k sreči zavedal, da je njegova najvažnejša naloga zbiranje informacij, je zaplul naprej - naravnost proti mogočni koncentraciji nemških bojnih ladij. Na njegovo veliko srečo pa ga Nemci -zaradi čedalje slabše vidljivosti in deloma tudi zato, ker so vse njegove ladje plule naravnost proti Nemcem, ki tako niso mogli od strani razpoznati značilne nad-radnje angleških ladij - niso pravočasno spoznali. Tako si je lahko ogledal vse nemške ladje in sporočil podrobnosti admiralu Beattyju. Brž ko je bila njegova vloga izvidnika opravljena - v tem trenutku je bil le še 13.000 metrov oddaljen Od nemških ladij! - se je obrnil in jo z vso možno hitrostjo pobrisal nazaj. Nemci so tedaj spoznali, da so ladje, ki so plule proti njim, angleške. Zasuli so umikajočega se nasprotnika s strahotnim ognjem iz vseh svojih topov. Razen nekaj lažjih. poškodb so jo Angleži odnesli neverjetno poceni! Informacije, ki so jih zbrali, pa so bile izjemno pomembne za Beattyja - še bolj seveda za glavnega poveljnika, admirala Jellicoa, ki pa še vedno ni natančno vedel, kaj se pravzaprav dogaja na bojišču. ■■■■■■■■MHnHi humor # Modna kreatorka Staša Križanka • GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ katerega je povabila fotograf. Na sliki vidite Brigii septembra na svečai dobila za darilo: rde (rojena je v znaku tehi Francoise Sagan in voznice motorja. Pred nedavnim je Brigi nova šokirala svet z goloto na fotografijah v sve »pisih na katerih, žal, ni mogla skriti, da ima že it. Videti je, da skuša svetu dokazati, da je brez k in ves čas poudatja, da ne bo več snemala. Toda vanju svojega štiridesetega rojstnega dne v znanei S" blizu Saint Tropeza, na rijateljev, je bil vsak drugi prijateljem, posneto 28. "ast rojstnega dne, ko je apigi, kuhinjsko tehtnico erižico, ki ji jo je podarila kart od neke ženske — MOŠJMODA >rav je moda v večji meri naklonjena ženski in lim muham, nikakor ne zanemarjati moškega sve-| In če je moda v leto-letu namenila žen-silhueto. tridesetih let, |ta stil značilen tudi za :o modo. Predvsem bo lna klasična eleganca in losten izgled, deren moški naj bi nosil antno obleko, lepo kropo telesu in sešito iz tetnega materiala. Med eni so najbolj priljubljeni tardni vzorci, klasični sški karo in tweedi za športne obleke, med-ko so svečane moške eke vselej enobarvne. No-pri takšni obleki je te-ki obvezno dopolnju-llače in suknjič. Telovnik prijet, spredaj koničasto ojen in s svilenim hrbt-delom, skratka takšen, so ga nosili naši dedje, njič pa ima velike dolge Kje, zapenja se z dvema ~ 3ma in ima spet zelo [tožena ramena. Ite se zavežejo v velik vozel, olj aktualen vzorec na njih ~> diagonalne črte. Za ve-svečanosti pa boste še ve-» zelo elegantni in moderni s nim ali žametnim metulj- Pred tekmo Chelsie - Liver-pool je * policija pregledala 20.000 gledalcev, ker je bila obveščena, da bo nekaj navijačev prišlo oboroženih z revolverji in bombami. Bristol. Na stadionu je izbruhnil pretep, ki se je kasneje nadaljeval v mestu. Pretepači so razbili nad sto oken in prevračali avtomobile. Našli so precej orožja ročne izdelave. Aretirali so 140 ljudi. Pravijo, da bi jih bilo več, če bi imeli večje zapore. Cardiff. Ko je sodnik za-piskal konec tekme, je množica navijačev vdrla na teren in porušila vse pred seboj. Zid, ki je obdajal stadion, je bil na več mestih porušen. Tudi v tujini so angleški navijači na slabem glasu. Ko je Totenhaim izgubil tekmo na Nizozemskem, so njegovi navijači podivjali. Aretirali so jih okrog sto. Lahko bi dejali, da so začetniki takšnega obnašanja navijači Manchester Uniteda. Ko je United odpotoval v London na srečanje, z Orientom, je skupaj z njim odpotoval tudi poln vlak navijačev. Ko se je vlak ustavil na londonski železniški postaji, je bil popolnoma, uničen. Nasilje se je nadaljevalo na ulicah in stadionu. Naslednjo tekmo je Manchester odigral v Cardiffu. »Sam bom to storil prej, predno bi utegnili drugi", je v šali dejal zahodnonemški kancler Helmut Smith in dovolil, da so ga vklenili v srednjeveško napravo za mučenje, na zadovoljstvo dva tisoč gostov, ki so bili povabljeni na tradicionalno zabavo v parku palače Schaumburg v Bonnu. Gostitelja Hannelora in Helmut Smith sta se trudila, da bi čim bolje zabavala svoje goste in v tem sta prav gotovo uspela. Le kdo bi si mislil, da so Angleži postali takšni! Sedaj niti ena nogometna tekma ne mine brez incidentov, toda ne na terenu, ampak med publiko. Namesto s klubskimi zastavami in transparenti prihajajo navijači na igrišča oboroženi z noži, z verigami od koles in težkimi izvijači. Na tekmah so tudi mrtvi. Prišle iz Pekinga V času, ko je bivši britanski premier Edward Heat obiskal Peking, je dobil za darilo dve pandi. Ime jima je Čing-Čing in Čija—Čija, ki sta pravkar prispeli v londonski živalski vrt. Že prvi dan si ju je ogledalo več kot osem tisoč radovednežev. Seveda ju je obiskal tudi Edward Heat. - Čudoviti sta. - je dejal. Videti je, da sta dobro prestali polet z letalom. Na sliki je ameriška filmska igralka, nova filmcka sex-bomba HoIlywooda Edy Williams, ki je že leta zvesta svoji (reklamni) odločitvi, da potuje po svetu, oblečena samo v krznen plašč! »Menjala bom samo krznene plašče", pravi Edy, »od bizona do hermelina"! Do po t o vala je iz Londona v Rim in novinarjem ni pozabila povedati, da je v Hollywoodu svoje skladno in privlačno telo zavarovala za milijon dolarjev! Čeprav je policija dobila pomoč, poleg ostalega tudi konjeniški odred, ni mogla preprečiti izgredov. Na tribunah se je začel splošen pretep, v katerem je izgubil življenje nek petdesetletni. Nihče ga ni udaril, toda vznemirjenje je bilo prehudo in umrl je zaradi srčne kapi. Nov pretep se je vnel na železniški postaji. Vlak, ki bi moral odpeljati v Manchester, sploh ni odpotoval. V tem valu nasilja je od vseh najbolj prizadeta železnica. Vse pogosteje se dogaja, da železničarji nočejo na vlake, ki vozijo goreče nogometne navijače. — Obnašajo se kot divjaki, je dejal nek železničar. Razbijejo vse, kar jim pride pod roke: stranišče, okna, luči in sedeže .. . Krona vsega tega divjaštva pa je bila smrt sedemnajstletnega Cavina Olssona v Blacpoolu. Medtem ko je v odmoru čakal v vrsti za čaj, so ga napadli navijači Boltona, ker so opazili, da ima Caviri okrog vratu šal z barvami nasprotnega kluba. Zabodli so ga z nožem. Prijatelji so mu takoj priskočili na pomoč, toda bilo je prepozno. Zaradi vsega tega angleški nogomet ni več prijetno razvedrilo. Nasilje je storilo svoje. Številni navijači, ki so obiskovali tekme cela desetletja, ostajajo doma. Število obiskovalcev se je znižalo na najnižji nivo v zadnjih osmih letih in še vedno pada... PRIHAJA!! VODORAVNO: 1. gibanje zračnih plasti, 6. lov na kite, 8. gora v Švici, 9. grška črka, 10. zastopnik, pooblaščeni predstavnik, 13. Azor-ski otoki v Atlantskem oceanu, 14. -športni, zlasti šahovski komentator RTV Ljubljana, Ivo, 17. glas trobente, 19. naelekUen delec materije, ki nastane pri ionizaciji, 20. Ivan Potrč, 21. prireditev s čajem, 24. telesna straža. NAVPIČNO: "1. pripadnik viteškega reda, 2. latinski veznik, 3. Tine Orel, 4. otožna, mila pesem, 5. vrhovno papeško sodišče; 6. sklep, sklepni stavek v glasbi, 7. električna merska, enota za moč, 11. koščeno ogrodje glave, 12. državna blagajna, 15. resa, 16. cunja, šleva, taca, 17. prcmctcnec, prekanjencc, 18.' zaliv otoka Le\vis Zunanjih Hebridov ob 'ga lotiva; Ze deset let ste pri nas, pa niste dobili niti čira na želodcu niti infarkta niti živčnega zloma. Ali sploh kaj delate!? Škotski, 22. sto kvadratnih metrov, 23. Nedeljski dnevnik. ZDI SE Ml SICER,VA TI NE BOŠ PREVEČ NAVDUŠEN NAD NJO . pravi, da ne Doktor, žena vas nujno kliče domov.. more sama razrezati piščanca! Mladinska konferenca gimnazijcev Pred kratkim so imeli mladinci velenjske gimnazije redno konferenco. Po tem, ko je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, so poročali o delavnosti v šolskem letu 73/74. Predsednica mladinske organizacije Nives Cesar je v svojem poročilu prikazala realno podobo dela gimnazijcev v preteklem letu. Poudarila je, da je njihova delegacija sodelovala na mladinski politični šoli v Bohinju (2., 3., in 4. novembra). V preteklem letu so pomagali pri oblikovanju statuta na gimnaziji, nadalje so povezali še trdnejše stike z gimnazijci iz Vrnjačke Banje in z mladimi iz Esslingena. Ko so bili prijatelji iz teh dveh mest na obisku v Velenju, so poskrbeli, da so odšli iz našega mesta polni prijetnih vtisov. Da pa bi imela mladina vsaj malo zabave, je bilo organiziranih več „Veselih petkov", ki so kljub nekaterim težavam dosegli svoj namen. Mladinska organizacija je v začetku leta 1974 izdala tudi „Glasilo gimnazijcev", ki je pokazalo, daje na velenjski gimnaziji dosti mladih literarnih talentov. Eta Gabršek, predsednica kulturno umetniškega društva, je povedala, da so med letom pripravili precej prireditev, na katerih sta nastopala predvsem dekliški pevski zbor m recita- cijska skupina. Pevke so gostovale med drugim tudi v Esslin-genu in Stutgartu, seveda pa tudi nobena pomembnejša prireditev v velenjski občini ni ostala brez njihove udeležbe. Kulturno umetniško društvo pa se je srečevalo z mnogimi težavami. Ob pomanjkanju članov je bilo najbolj čutiti še pomanjkanje strokovnega kadra. V načrtu so imeli uprizoritev igre, vendar je le ta zaradi režiserjeve bolezni odpadla. O uspehih gimnazijskih športnikov je spregovorila predsednica šolskega špertnega društva Irena Verdev. Najbolj so se izkazali: Andreja Šverc (republiška prvakinja v teku na 400 in 800 m, ter nosilka mladinskega republiškega rekorda na 1500 m), Koželj (član državne smučarske reprezentance) in Ramšak, ki je republiški prvak v streljanju za mlajše mladince. Velik napredek pa je pokazala tudi množičnost v raznih športnih disciplinah, ki pa bi bila še boljša, če bi gimnazija dobila lastno prepotrebno telovadnico. Mladinci so zaključili konferenco z zavestjo, da bodo morali še bolj prijeti, da uresničijo sklepe in naloge 9. kongresa zveze socialistične mladine Slovenije. HOJAN - JERClC V VELENJU PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Ustanovljena stanovanjska skupnost VELENJE, 6. NOVEMBER (ln) - Pooblaščeni podpisniki so v skupščinski sejni dvorani podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Od začetka julija do 1. oktobra sta bila v javni razpravi predloga samoupravnega sporazuma in statuta PISMA UČENCEV IZZIBIKE S pridnim učenjem bomo koristili domovini Velenje je zgradilo novo šolo. Vsi učenci smo nestrpno čakali na otvoritev. Slednjič je prišla težko pričakovana nedelja. Predstavniki Velenja so nam izročili novo šolo. Nova šola jc svetlejša, ozvočena in sploh zelo lepa. Ne moremo je primerjati s staro. Na klopeh so bile pripravljene nove knjige. Doslej smo se učili iz starih, strganih knjig, saj nam starši ne morejo kupiti novih. Šola je dobila tudi: televizor, magnetofon, projektor in nekaj telovadne opreme. Svetla kuhinja nas vsak dan pričaka s toplo malico. Vsakemu se po napornem učenju zelo prileze. Tako dobivamo sedaj prvič malico v šoli. Počutim se varno in lepo. V svetlih in toplih učilnicah se je res prijetno učiti. Šola je dobila tudi nove klopi. Velikokrat se ne zavedamo, da smo v novi šoli. Nanjo bomo morali zelo paziti. Ne smemo misliti, da je šola samo za leto ali dve. Šola mora ostati taka kot je, še vrsto let. Da bo imela še lepši videz, bomo okrog nje nasadili rožice. Za vse, kar smo dobili, smo tovarišem iz Velenja zelo hvaležni. Oddolžili se jim bomo tako, da se bomo pridno učili in s tem koristili domovini. Slavica Pevec 7. razr. OŠ Zibika Spoštovani tovariši! V drugem razredu imamo televizijski sprejemnik. Zelo smo ga veseli. Radi ga gledamo. Otroške oddaje so zelo lepe. Ob televiziji se marsičesa naučimo, l.epo se zahvaljujemo velenjskim miličnikom, da so nam ga podarili. Marjan Petauer 2. razr. OŠ Zibika NA OSNOVNI ŠOLI BIBA R0ECH V ŠOŠTANJU ) NOV GASILSKI DOM V MOZIRJU Prejšnji mesec so v Mozirju pričeli z gradnjo novega gasilskega doma. Star gasilski dom, ki tudi zaradi majhnosti ni več ustrezal svojemu namenu se je moral zaradi novogradnje poslovne stavbe umakniti iz središča Mozirja. Prostor novemu gasilnemu domu so odmerili ob robu strnjenega naselja Mozirja na Celinah, kjer leži ob glavni cesti Mozirje - Logarska dolina. Nov gasilni dom gradi domače gradbeno podjetje Gradbenik, sredstva za njegovo izgradnjo pa so tudi zagotovljena. Menijo, da bodo vsa zemeljska dela in morda še temelje naredili še pred nastopom zime, svojemu namenu pa ga bodo predali prihodnje leto. Februarja celodnevna šola Z azčetkom letošnjega šolskega leta so se tudi v velenjski občini začeli pripravljati na uvedbo celodnevne šole. Glede na to, da imajo vse šole v občini, razen osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju, dvo-izmenski pouk, so se v Velenju odločili, da prav na tej šoli v začetku februarja prihodnje leto uvedejo celodnevno šolo. Ker imata tudi na tej šoli dva oddelka dvoizmenski pouk in ker je na šoli veliko vozačev, za katere je težko organizirati prehrano, bo sprva celodnevna šola zajela le nižje razrede, to pomeni učence od prvega do četrtega razreda. hko opravil vse delo (priprave) v šoli. Pri pripravljanju koncepta smo zlasti upoštevali to, da zagotovimo učitelju dovolj časa za priprave za pouk, popravo nalog, izdelavo raznih didaktičnih materialov. Vsak učitelj bo vodil samostojno učenje, enkrat do dvakrat na teden bo imel tudi učencev prosti čas. Telovadbo pa bo v vseh razredih vodil predmetni učitelj. Na teden bo imel posamezen učitelj petnajst do šestnajst ur pouka. Sredi oktobra je osnovno šolo Biba Roeck obiskala tudi republiška komisija Zavoda za šolstvo, da bi se seznanila s sedanjimi pripravami na celodnevno šolanje v Šaleški dolini. Po mnenju komisije je šoštanj-ska šola organizacijsko pripravljena tako, da lahko z novo šolo začne že takoj. Edina ovira so še materialai pogoji. Tako je treba kupiti še nekaj dodatne opreme in pa zagotoviti uči- In kako bo izgledala takšna celodnevna šola? „Čas bivanja v šoli smo prilagodili delovnemu času staršev," nam je povedala Cvetka Pušnik, pedagog na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju, ki vodi osemčlansko komisijo za organizacijo takšne šole. „Otroci bodo v šoli od sedme do štirinajste ure, enkrat do dvakrat na teden, ko bodo imeli krožke pa tudi do petnajste. V celodnevni šoli bo učenec opravil vse: pouk, samostojno učenje, preživel del prostega časa, imel razne krožke pa tudi počitek. V prostem času. učenec ne bo prepuščen samemu sebi, ampak bo ta čas organiziran. Uporabil ga bo lahko za razne igre, gledanje filmov, branje itd. Seveda se bodo učenci v šoli tudi hranili. Skratka delo je organizirano tako, da upošteva otrokove zmogljivosti, obenem pa omogoča učitelju, da bo la- I DELEGATKA 0 SKUPŠČINSKEM SISTEMU Opredeliti pristojnosti zborov Ruža Kramcr, računovodkinja pri Temeljni izobraževalni skupnosti Mozirje, je članica delegacije osnovne šole Mozirje, TIS, delavske univerze in knjižnice. Kaj menite o novem skupščinskem sistemu? „Menim, da je takšen sistem veliko boljši od starega. Vsi občani so sedaj obveščeni bolj temeljito o delu skupščine." Ali dobite skupščinski material dovolj zgodaj pred zasedanjem? ..Skupščinsko gradivo dobimo najmanj osem dni pred zasedanjem. Med člani delegacij ta kroži,.nekaj dni pred zasedanjem pa se na skupni seji pogovorimo in določimo tudi delegata, ki nas nato zastopa na zasedanju zbora. Razumljivo, da tisti del materiala, ki se bolj konkretno zadeva našo problematiko skrbneje proučimo. Na vseh naših sejah pišemo zapisnik." In kako ste zadovoljni s samim zasedanjem zborov oz. skupščine? „Kadar so sklicani vsi trije zbori skupaj je problem v premajhnem prostoru. Smatram tudi, da je takšno zasedanje časovno predolgo, saj traja tudi šest do sedem ur brez odmora, kar jc bTez dvoma utrujajoče. Vsebina dela pa je dejansko nujna in aktualna." Kaj bi predlagali glede na zasedanje skupščine? „Pos|ovnik skupščine in statut občine je treba bolj popolno precizirati. Natančno jc treba opredeliti pristojnosti posameznih zborov." Liza Podpečan -Kuhar teljem primerne pogoje oziroma pravilno ovrednotiti njihovo delo. In kako bo potekal delovni dan otrok v celodnevni šoli? Prepisali smo okvirni urnik za tretji razred. Pouk se bo začel predvidoma ob 7.30 in bo trajal do 10.05,. ko bo na vrsti dvajsetminutni rekreativni odmor — vaje za razgibavanje. Od 10.35 do 11.15 bodo imeli učenci samostojno učenje. V tem času bodo opravili sedanje domače naloge, seveda, pod vodstvom učitelja. Nato bo sledila dvajsetminutna priprava na kosilo, ki bo od 11.35 do dvanajste ure. Po kosilu bodo imeli učenci organiziran prosti čas, od 12.55 do 13.40 pa spet pouk. Po tem drugem delu pouka bodo imeli še pol ure samostojnega učenja (od 13.45 do 14.15), nakar bodo odšli domov. Enkrat ali dvakrat na teden pa bodo ostali v šoli do petnajste ure. Takrat bodo imeli razne krožke (pevski, recitatorski, razne tehnične in telesnovzgojne dejavnosti in drugo). Kakšne prednosti prinaša celodnevna šola? Zlasti zagotavlja večjo demokratizacijo odnosov med učiteljem in učenci ter med učenci in starši. Ker bo otrok takore-koc opravil vse v šoli, tudi zdajšnje domače naloge in popoldansko učenje, se starši ne bodo več znašli v takšnem položaju kot velikokrat doslej, ko svojemu otroku niso znali pomagati. Torej bodo s celodnevno šolo veliko pridobili starši, ker bodo rešeni skrbi, kako in kdaj pomagati otroku v času njihove množične zaposlenosti. Prav tako daje celodnevna šola tudi velik poudarek vzgojni strani - učenju odnosov, razvijanju čuta otrokove odgovornosti in vpliva na to, da si bo otrok sistematično pridobival navade. Ker bodo otroci bolj sistematično pristopali učenju, praktično ne bodo mogli več ponavljati razreda. Torej tudi zmanjšuje osip. Zmanjšuje tudi socialne razlike, ker upošteva otrokove zmožnosti, učitelju pa nudi boljše možnosti za spoznavanje učencev in'njegovo vzgojno delo, ker bo več časa z njimi. Učitelj namreč ne bo le posredovalec gradiva, ampak se spreminja v svetovalca in organizatorja dela. Skratka, cilj celodnevne šole je usposobiti učence za samostojno pridobivanje znanja oziroma jih napraviti za subjekte vzgojnp-izobraževalnega dela. V naši občini pa je celodnevna šola še posebej pomembna zato, ker je odstotek mater, ki so zaposlene zelo velik, izobrazbena struktura staršev pa razmeroma nizka. Celodnevna šola bo resda dražja, vendar so to investicije, ki se bodo zelo zelo obrestovale. za ustanovitev samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. Pripombe so pregledali na nedavni seji iniciativnega odbora ter koordinacijskih komisijah občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta. Na tej skupni seji so tudi skleni li, da bodo v občini Velenje naj kasneje do 20. novembra kon stituirali skupščino samouprav ne stanovanjske skupnosti in njenih organov. Skupščina te samoupravne skupnosti bo imela 60 delegatov. Sestavljali pa jo bodo vsi delegati samoupravnih enot, ki se bodo po predlogu samoupravnega sporazuma ime novali odbori. Odbori - za gra ditev stanovanj, za gospodarje nje s stanovanjskim skladom ii za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — bodo imeli po 21 delegatov, vsi pa bodo tvoril skupščino. To bodo samo za časni organi, ker bodo vanje de legirani delegati za interesni skupnosti, ki bodo izvoljeni ni decembrskih volitvah. STANE PRODNIK PRAVI Sestanek — delovni dogovor za nove naloge Boj za uresničevanje odnosov, ki jih zahteva nova ustava v preoblikovanju krajevnih skupnosti, so začrtali njene naloge tudi kongresi zveze komunistov. Poleg vprašanj, ki se nanašajo na samoupravno preobrazbo krajevnih skupnosti je poudarek tudi na povečevanju produktivnosti v prizadevanjih za dosego gospodarske stabilnosti. Kako se te naloge izvajajo in že odražajo v posameznih OO ZK, je tokrat pojasnil Stane Prodnik, sekretar OO ZKS Mozirje, ki je ena najštevilčnejših v mozirski občini, saj šteje 57 članov. L M jjp 'i h ' i HI 1 Sil I , \i Kako so člani ZK povezani z delom v krajevni skupnosti? „Že doslej so .skoraj vsi naši člani aktivno vključeni v tej ali drugi družbenopolitični organizaciji. Nekateri so celo preveč obremenjeni. Vendar je bilo doslej v tej povezanosti premalo načrtnosti. Več si obetamo od nove organizacijske oblike, ki se predvideva z novim statutom in konkretizira s statutarnim sklepom, kjer se predvideva za naše območje svet ZK krajevne skupnosti, ki bo povezoval vse orga- nizacije in komuniste na njenem območju. In v čem se že doslej kaže vaša aktivnost? „Na sestankih, ki jih je bilo v letošnjem letu pet, smo razpravljali o delu krajevne skupnosti in ugotovili, da se predvsem uspešno rešujejo komunalna in socialna vprašanja, pri tem pa imajo nemajhno zaslugo tudi člani ZK. Razpravljali smo o analizi delovanja članov ZK v organizacijah in društvih na območju naše KS ter skušali kadrovsko usmerjati in doprina-šati k čim večji uspešnosti dela." , Kaj naj pomeni sestanek OO ZK? „Sestanek nam pomeni samo delovni dogovor za nove naloge in povzetek opravljenih nalog. Bistvena je predvsem aktivnost članov v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Tu pa je pre težna večina naših članov res aktivna in s svojim delom dejan sko prispevajo k uspešni graditv, našega samoupravnega sistema. Veliko pozornost posvečamo tudi gospodarskim in družbenoekonomskim vprašanjem. Razpravo o dokumentih ZK pa skušamo prilagoditi in konkretizirati na naše prilike." Kako je s sprejemanjem novih članov? „V obdobju po zadnji volilni konferenci, smo 6. decembra iz vrst neposrednih proizvajalcev sprejeli v članstvo šest novih ljudi. Pri tem bi dejal, da ne pozabljamo tudi na dolgoletno članstvo. Tako smo lani osmim članom za 25-letnico podelili knjige s posvetilom, letos pa dvema za 25-letnico, petim pa za 30-letnico." In kaj bi dejali za zaključek? „Rekel bi, da nas čaka še mnogo dela, zlasti pri uveljavljanju novih ustavnih določil, pri uveljavljanju neposrednih proizvajalcev v TOZD, interesnih • skupnostih in krajevnih skupnostih. To še posebno zato, ker bo prav gotovo dokajšnje število nas samih vključenih v te organe. Liza Podpečan -Kuhai • VELENJSKE, MOZikSKE !N SLOVENjGRAŠKE NOViCF mam. • Fani Potočnik Ivo Kozlevčar V* trgovinah proste sobota idnjo soboto v oktobru je začel veljati v vseh trgovinah v ve-ski občini nov odpiralni čas. Pravzaprav je odpiralni čas ostal sod enak, spremenila se je le ura zapiranja prodajaln. Po 26. obru so vse trgovine - tako tiste z blagom in drugim materini kot tudi prodajalne z živili ob sobotah po petnajsti uri zaprte. Iklep o spremembi zapiralne- časa ob sobotah so organiza-združenega dela, ki oprav-) trgovsko dejavnost 'sprejele pobudo sindikata storitvenih ivnosti, zato da bi tudi v ivinah poenotili delovni čas delavcem te dejavnosti orno-ili več prostega časa ob so-ah in dnevih pred enodnev-i prazniki v skladu z zako-1 o 42-urnem delavniku. Ne-idnje pa tudi zato, da bi de-;e, ki so v zadnjem času vse osteje odhajali — najpogo-i v industrijo, zadržali v tej ivnosti. Nov zapiralni čas je 8da povzročil malce negodo-ja med gospodinjami: med mi, ki najraje kupujejo vse iti in niso navajene, da ima-|loma kakšno zalogo. Te se i novega zapiralnega časa gotovo zelo hitro navadile, e bo tistim, ki so v sobotah ižbi. Te pa bodo slabo uro, m bo v temi primeru ostala akup, pač bolj racionalno ristile. In kaj so povedali tiri naj bi s sobotami največ )bili? ANICA SPEGEL: „V trgovini sploh nikoli nisi prost. Vedno delaš po cele dneve. Naša trgovina je klasična, zato je treba potrošniku vse sproti prinesti. Velikokrat je bilo treba delati-nadure. Zdaj bomo imele resda dva dneva v mesecu prosta, vendar bo zato treba dvakrat dalje delati po štiri ure, da jih bomo noter spravili. Doslej ob sobotah skoraj nikoli nisem bila doma, ker je takrat običajno največji naval. Zdaj upam, da bo bolje in bom ob teh dnevih več časa preživela z družino." IVO KOZLEVČAR: „Skraj-ni čas je že bil, da so tudi nam trgovcem omogočili kakšno prosto soboto. Resno sem že razmišljal, da bi odšel kam drugam, če bi se delo ob sobotah še nadaljevalo. Da bi lahko ob sobotah kam šel? Sploh ni bilo govora. Saj nobene nisem imel proste. En dan v tednu je sicer tudi zdaj bil moj. Ker pa nam je vseskozi primanjkovalo delovne sile, tega dneva nikoli ni bilo. Pomagajmo >ticam pozimi ve ptice so nas že zapustile in se odselile v toplejše kraje, da jih ri nas ne pokončata mraz in lakota. Ostale so le še siničke in pa seveda številne zrnojede ptice zelenci, vrabci, ščinkavci, , kalini, krivokljuni, strnadi, pinože idr. Ko bo debela snežna prekrila zemljo in zadušila studence, se bo zanje začela borba djenje in obstoj. Ljubitelji narave jim moramo v tem primeru učiti na pomoč, ne le zato, ker se nam smilijo, temveč tudi , ker jih imamo radi. Lačnim in premraženim siromakom pa o človek v zimski dobi veliko pomaga in jim s tem omogoči Ijnji obstoj. nogi ljubitelji ptic že imajo lnice, te je potrebno še zimo pregledati, skrbno liti in popraviti. Morda jim lotrebno zamenjati strešno iko, da ne bi preko zime tnele. V mestih pred stano-kimi zgradbami je najpri-;jše namestiti tako imeno-male krmilnice, ki si jo o izdela skoraj vsak sam. no je, da ima krmilnica na-ije bistvene lastnosti: no-drog naj ne bo prenizek za-mačk ter dovolj močan, da le podre veter ali pa debel ; streha naj bo lahno po-in prekrita s strešno leto, segati pa mora čez krmi-tako, da dež in sneg ne kvantne. Krmilnico postavimo ;ino grmovja ali pritlikave-revja, iz katerega ptice nemo in varno smukajo vanjo izaj. spo izdelane in vestno bovane krmilnice ne krasijo Jblja, temveč pričajo tudi o Urnosti ljudi, ki na takem očju prebivajo. Kako lepo av bi bilo, da bi vse naše na območju občine pričele ,,uri ročnega dela" izdelo-ilnice za ptice in jih na-di čez zimo redno oskrbo-To prizadevanje bi imelo . dragocen vzgojni učinek, saj bi mladega človeka nevsiljivo navajalo k ljubezni do narave, ki bi bilo v časih silnega razvoja tehnike in vse preglušujoče motoristike še posebno koristno in zaslužno. S kakšno krmo bomo pozimi krmili ptice? Za zimsko krmljenje pridejo v po-štev vse vrste zrnatih kultur, to so: pšenica, oves, proso, sončnice, bučno seme itd. V semenarnah so na voljo tudi ostala zrnata krmila: konoplja, luščen oves, oljna repica itd. Ce krmimo ptice pozimi s krušnimi drobtinami, jih moramo prej prepojiti z maščobami, da ne bi trohnele ali pa se napojile vlage in zmrznile. Mnogo dobro mislečih ljudi ptice naravnost uničuje, ko jim postreže z drobtinicami na vlažno podlago. Ce ni dovolj časa, da bi redno oskrbovali krmilnice, si lahko napravite ali nabavite (v semenarni) krmilne lončke, koritca ali poveznike, napolnjene z maščobno hrano, ki se ne pokvari, in jih obesite na ustrezna mesta. ln še to: žalostno, vendar resnično je, da nekateri nepoučeni in surovi otroci, pa tudi starejši s fračami in zračnimi puškami oprezujejo okoli krmilnic in streljajo na žive cilje, namesto da bi pticam pomagali. Želja Društva za varstvo ptic Šaleške doline je, da se postavi v letošnji zimi v vseh krajih čimvečje število krmilnic in da se krmljenje vrši redno preko cele zime, t. j. do spomladi, ko bodo ptice že same poiskale hrano v naravi. DRUŠTVO ZA VARSTVO PTIC ŠALEŠKE DOLINE To, da ob sobotah zapiramo ob petnajstih še ne pomeni, da je takrat tudi konec šihta. Preden vse pospraviš, mine tudi dobra ura. Kljub temu pa sem seveda bolj zadovoljen kot prej. Na drugi strani pa mislim, da stranke s tem niso izgubile ničesar. Dopoldne je zdaj res nekoliko več ljudi, vendar se zelo trudimo, da jim ni treba predolgo čakati. Popoldne , pa prej tako nikoli ni bilo navala. Smo morali pa mi čakati." MARTINA LEUPUŠČEK: „Zdaj, ko bomo imele tudi delavke v trgovini dve prosti soboti, torej bomo dalj časa doma z družino, sem več kot zadovoljna. Želim si le, da nam bi ob sobotah stranke pomagale in prihajale, seveda tiste, ki lahko, nekoliko preje nakupovat kot sicer. Tržnico odpiramo že ob šesti uri. Ob tej uri imamo tudi že kruh in mleko. Zdaj je bil najhujši naval med osmo in dvanajsto uro. Sedanji prosti dan v mesecu, vendar to nikoli ni bila sobota, sem običajno izkoristila za delo doma. Za en dan se res nikamor ni splačalo iti." FANI POTOČNIK: Resda odslej ob sobotah zapiramo že ob petnajstih, vendar je treba potem še vse pospraviti in pripraviti za ponedeljek, tako da je ura že krepko čez polpeto, ko gremo domov. Zelo pa smo zadovoljne, ker bomo imele dve prosti soboti, in se tako nekako izenačile z drugimi materami, ki so prav tako zaposlene. Mislim, da so potrošniki to spremembo sprejeli z razumevanjem in nam bodo pomagali. Vemo da bo najhujši naval tiste sobote, ko bodo v Gorenju ali na rudniku delali. Vendar se bomo za takrat še posebej dobro založili in vse pripravili, da bodo lahko gospodinje tudi v tem kratkem času vse dobile." In kaj naj ob koncu te male ankete še zapišemo. To, da menimo, da smo potrošniki vendarle z razumevanjem sprejeli nov zapiralni čas v trgovinah ob sobotah in dnevih pred enodnevnimi prazniki. Ob našem anketiranju v mesnici nekaj pred tretjo uro sploh ni bilo vrste, v tržnici je bilo le še nekaj kupcev, v preskrbovalnici pa je bila samo ena gospodinja. Pa še ta se je vrnila le zato, ker je nekaj minut prej pozabila kupiti še eno stvar. -vos- Edina prodajalna v Samoboru Trgovsko in proizvodno podjetje ERA je septembra odprlo v Samoboru, poleg železniške postaje, novo prodajalno gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov. Skladišče gradbenega materiala meri 458 kv. metrov, prodajalna pa 75. Gradbena in druga dela sta opravila velenjski ,^/egrad in Trimo iz Trebnjega. 120 novih stanovanj Sredi oktobra je bila v Mozirju seja izvfšilnega odbora stanovanjske skupnosti, kjer so razpravljali o pridobivanju stanovanjskih površin v letih 1974 in 1975. Program stanovanjske izgradnje od leta 1972 do 1976 so zaradi določenih objektivnih razlogov nekoliko spremenili in postavili na realnejša tla. V okviru dolgoročnega načrta pa so izdelali kratkoročni program za leto 1975 v katerem predvidevajo, da bodo v letu 1975 pridobili 110 stanovanj na prostoru mozirske občine. Pri tem so poleg družbene stanovanjske gradnje upoštevali tudi zasebne. Pregledali so tudi stanje stano- • vanjske gradnje v letošnjem letu in ugotovili, da bo do konca leta pridobljenih 120 novih stanovanj v družbeni in zasebni gradnji. Takšna rast gradnje novih stanovanj je razveseljiva in • NA DOBRNI Seminar za predsednika osnovnih organizacij sindikata Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje bo organiziral 1~6. in 17. tega meseca na Dobrni seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata z območja velenjske občine. Na seminarju bodo obravnavali naslednje teme: družbena vloga sindikatov kot je zapisana v novi ustavi in aktualne naloge sindikatov pri tem, spregovorili o organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov ter sodelovanju s samoupravnimi skupnostmi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Seznanili pa se bodo tudi z nekaterimi načeli in značilnostmi delegatskega sistema in delegatskih razmerij. upamo, da bo intenzivnost gradenj še naraščala, kajti tistih, ki živijo v slabih stanovanjskih po-' gojih je v mozirski občini še vedno precej. Počasi se sicer že tudi v mozirski občini kaže pomanjkanje gradbenih parcel in bolj bo treba misliti na blokovno ali vrstno gradnjo, ki ne zahtevata prevelikih parcel. Trenutno čakata na zazidavo dve blokovni parceli v Mozirju in dve na Ljubnem. LIZA PODPEČAN-KUHAR LETOS SPET Dan pro-svetnih delavcev Po dveh letih premora bodo imeli prosvetni delavci spet svoj prosvetni dan. Določili so ga za 16. november. Dopoldne ob 10.30 se bodo najprej zbrali v Domu kulture, kjer bo v kratkem kulturnem programu sodeloval učiteljski pevski zbor „Emil Adamič" iz Celja. Popoldne ob 14. uri pa se bodo začela športna srečanja med ekipami vseh šol in zavodov v plavanju, kegljanju, odbojki, streljanju in šahu. Na ponedeljkovem sestanku so se ravnatelji in predsedniki sindikalnih organizacij tudi dogovorili, da običajne nagrade za uspešno delo letos ne bodo podelili in bodo letošnja sredstva namensko prenesli v prihodnje leto. Predlagali so tudi, da bi nagrado, ki je hkrati priznanje za dobro delo v šoli, poimenovali po eni izmed znanih oseb iz Šaleške doline. Mislinjčani ne mirujejo Kot vsaka krajevna skupnost, se tudi mislinjska srečuje z določenimi težavami. Največja je ta, da je skoraj vsa delovna sila zaposlena v drugih krajih, predvsem v Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah. Na ta način so delavcem plače res zagotovljene, vendar pa precej sredstev ostane v drugih občinah. Ne da se ničesar spremeniti, ker je v Mislinji premalo industrije. Nekoliko bolje bo v naslednjih letih, ko bodo v glavnem vsaj ženske ostale doma. Prevent bo namreč gradil novo halo,'v kateri bo našlo zaposlitev okoli sto žensk. Večina skupnih objektov, ki jih v Mislinji gradijo, morajo prebivalci financirati iz samoprispevka. Kljub temu pa Mislinjčani ne mirujejo. O dejavnosti krajevne skupnosti sem se pogovarjala s predsednikom Ivanom Golobom. Krajevna skupnost Mislinja je letos s samoprispevkom zbrala 25 milijonov dinarjev. S tem denarjem je plačala asfaltiranje zaporne plasti, poleg tega pa sta TOZD žaga in TOZD gozdarstvo prispevala še za ostalo plast asfalta. Na ta način so potrošili vsa sredstva letošnjega leta. Trenutno gradijo nov most Ahac—Šenttfj, prihodnje leto pa bo potrebno ta odsek še asfaltirati. Ce bodo našli sredstva, bodo popravili most v Dovžah, katerega je odnesla voda. Že letos pa bodo začeli graditi prepotrebno montažno telovadnico. Stroški zanjo bodo znašali 200 milijonov. Zbrali jih bodo s samoprispevkom in iz proračuna TIS. Največji problem, ki tare občane krajevne skupnosti Mislinja so neurejena postajališča. Okoli 400 ljudi se vsak dan vozi na delo v Velenje, pa nimajo niti strehe nad glavo, ko čakajo na avtobus. Poleti to že nekako gre. Pa pozimi? Predsednik krajevne skupnosti Ivan Golob je potožil: „Poskušali smo že pri Gorenju, da bi nam pomagalo, ker je mnogo naših delav- cev zaposleno tam. Tudi drugje ni bilo uspeha. Mislim, da ne moremo najti pravih^tikov. Poleg Mislinje razmere zahtevajo avtobusni postaji še v Dovžah in Doliču. Čakalnico v Dovžah nam je obljubila občina Slovenj Gradec, za Dolič pa je še vprašanje." Naj zapišem, da bodo Mislinjčani prihodnje leto urediti avtobusno čakalnico na nekdanji železniški postaji. Razmišljajo tudi o tem, da bi tam dobili prostor še mladi, ki itak nimajo kam. Zadruga jim svojih prostorov ne da na razpolago niti za večje prireditve. Pred postajo pa bo avtobusno parkirišče, katerega bodo začeli urejati že letos. Nekoliko nižje bodo postavili še bencinsko črpalko. V prihodnjem letu naj bi iz solidarnostnega sklada gradili stanovanjski blok. Devet interesentov za stanovanje je že, potrebni so še štirje. Načrti in lokacija so že pripravljeni. Krajevna skupnost ima v načrtu še gradnjo ceste« v Završah od Pristovnika do nove šole ter zemeljska dela na cesti, da bo povezava med Dovžami in Šentiljem. V glavnem bodo uporabljali sredstva iz samoprispevka, saj jih drugje skoraj ne morejo dobiti. Skoraj bi pozabila omeniti, da bodo Mislinjčani v prihodnjem letu začeli z ureditvijo novega naselja, kjer je potrebna kanalizacija. To bo stalo okoli pol milijona dinarjev. Zaradi tega so uvedli prispevek za mestno zemljišče, pomagati pa bodo morali vsi. Torej Mislinjčani ne mirujejo, le denarnih sredstev imajo premalo. Še marsikaj bi bilo potrebno zgraditi ali popraviti, pa mora to počakati na poznejši čas, ko se kje najde denar. MELITA VOVK Prodam avto R 10 za din 17.000,-. .Ivan Štajner, Tavčaijeva 12, Velenje. Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico št. 543 za mesec november 1974, na ime Leopold Tovornik, za avtobus „Izletnik" na relaciji Velenje - Celje. Pester delovni program smučarskega kluba Velenje Smučarski klub Velenje, ki ima že več kot 300 članov, se tudi letos z vso resnostjo pripravlja na novo smučarsko sezono. Septembra so ustanovili smučarsko šolo, ki jo vodi profesor telovadbe na rudarskem šolskem centru Vili Šinkovec, pri delu pa mu pomaga še šest vaditeljev smučanja. Tako imajo v klubu zdaj dva treneija, 11 učiteljev smučanja, 37 vaditeljev, 10 vodnikov in 32 smučarskih sodnikov. S prvim oktobrom so začeli z rednimi treningi v telovadnici rudarskega šolskega centra. Na treninge, ki so dvakrat na teden, hodi najmanj 60 otrok. Petek, 8. 11. ob 17.30 angleški vojaški film ORLI NAD LONDONOM. Režija: Enzo C. Castellari. Igrajo: Frederik Staf-ford Van Johnson. Sobota, 9. 11. ob 17.30 in 19.30 Angleški vojaški film ORLI NAD LONDONOM Nedelja, 10. 11. ob 17.30 in 19.30 angleški vojaški film ORLI NAD LONDONOM Torek, 12. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film CA-BARET. Režija: Bob Fosse. Igrajo: Liza Minnelli, Michael Vork, Helmut Grimm. Sreda, 13. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem TOPOVI ZA KORDOBU: Režija: Paul VVendkos. Igrajo: George Peppard, Giovanna Ralli, Raf Vallone, Pete Duel, Don Gordon, Nico Minardos Četrtek, 14. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestrn TOPOVI ZA KORDOBU fetek, 15. 11. ob 17.30 italijanski barvni vestem MOJ REVOLVER MOJA PRAVICA. Režija: Glen Vincent Daviš. Igrajo: George Ardisson,Antony Ghidra Sobota, 16. 11. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni vestem MOJ REVOLVER MOJA PRAVICA Nedelja, 17. 11. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni vestem MOJ REVOLVER MOJA PRAVICA Poleg treningov organizirajo ob sobotah tudi izlete v bližnjo okolico, med katerimi si mladi smučarji pridobivajo potrebno kondicijo. Prvega izleta proti Paškemu Kozjaku se je udeležilo več kot sedemdeset mladih smučarjev, v soboto, 16. novembra pa se bodo odpravili na Smrekovec. Poleg tega je klub pred nedavnim organiziral tudi udarniško akcijo čiščenja na smučišču v Šaleku. Vsi tekmovalci kluba so razdeljeni v dve skupini. V skupini A so smučarji, ki so si na raznih smučarskih tekmovanjih pridobili kategorizacijo. Takšnih »kategoriziranih" tekmovalcev je v klubu zdaj 19. To skupino bodo letos v klubu okrepili v vsaki kategoriji s 5 do 8 člani, tako da bo število tekmovalcev v njej naraslo na 40. Skupina vadi trikrat na teden, sestavljajo pa jo cicibani in mlajši ter starejši KINOGLEDALISCE VELENJE Ponedeljek 11. 11. ob 20 uri ameriški barvni film CABARET. Režija: Bob Fosse. Igrajo: Liza Minnelli, Michael Vork Osnovna šola Gustav Šilih Velenje RAZPISUJE prosto delovno mesto STROJEPISKE Prošnje pošljite v 15. dneh od objave razpisa na svet šole. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Komisija za medsebojna razmerja in izobraževanje pri svetu TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST objavlja prosta delovna mesta - 2 VZGOJITELJEV Pogoj: višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri -VEČ INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE IN STROJNIŠTVA za učitelje elektrotehničnih in strojniških predmetov - VEČ TEHNIKOV STROJNE IN ELEKTRO SMERI za učitelje praktičnega pouka Komisija za medsebojna razmerja in izobraževanje pri svetu DSSS objavlja prosto delovno mesto - REFERENTA V KADROVSKO-SOCIALNI SLUŽBI Pogoj: srednja upravno—administrativna šola. Zaželjena je praksa v kadrovski službi Ponudbe bomo sprejemali 15 dni od objave. Prijavite se lahko na naslov: Kadrovsko—socialna služba RŠC Velenje, Prežihova 3 ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti naše mame in stare mame IRANClŠKE BRVAR sočustvovali z nami, jo spremili k zadnjem počitku in darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Drnovškovi in osebju bolnice Trbovlje, kolektivoma osnovnih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih iz Velenja, predstavnikom tekstilne tovarne iz Prebolda ter sosedom iz Tavčarjeve ulice. Družina Pušnik v imenu sorodstva Velenje, Vransko, Zagorje, Motnik, Ljubljana pionirji. Le-ti se bodo udeleževali vseh razpisanih tekmovanj za kategorizacijo. 'Najboljši posamezniki pa so" se lani udeležili tudi tekmovanj republiškega in zveznega merila. Skupino B sestavljajo smučarji, ki nimajo možnosti, da bi tekmovali v A skupini, ampak se udeležujejo klubskih, občinskih in tekmovanj za Kajuhov pokal ter smuka za partizansko puško. Tretjo - najštevilnejšo skupino pa sestavljajo ostali čla- ni kluba, za katere organizira društvo tečaje in občasna tekmovanja na smučišču Šalek, ob sobotah pa tudi izlete v razna smučarska središča. Ti člani ne trenirajo redno, se pa v zimski sezoni udeležujejo rekreativnega smučanja. V velenjski občini smučanje privlači vsako leto veliko število novih ljubiteljev; zato mora društvo nenehno skrbeti tudi za izpolnjevanje oziroma povečevanje števila vaditeljskega kadra. Vsako leto potrebujejo najmanj pet novih vaditeljev smučanja, vsako drugo leto pa izšolajo enako število sodnikov smučanja. Ob koncu pa naj povemo še to, da bo klub v sodelovanju s sindikatom letošnjo zimo organiziral na smučišču Šalek smučarsko šolo za delovne ljudi naše občine. L &HMflr mm m mM lite , i?|iSijlilll& JvmF H5 Jfl i um Bi Im^M BI W i jl igaM NAČRTOVANJE TELESNE KULTURE V ŠMARTNEM OB PAKI_ Premalo objektov Pred nedavnim so se zbrali na posvetovanju predstavniki društva Partizan in družbeno političnih organizacij iz Šmartnega ob Paki in skupno proučili načrt o razvoju telesne kulture v kraju do leta 1980. Ugotovili so, da bo potrebno razširiti delovanje nekaterih panog, ki bi bile glede na zanimanje krajanov najbolj potrebne. Znano je, daje že vrsto let nazaj edina tekmovalna panoga nogomet in delno namizni tenis. Letos pa so se v medobčinsko rokometno ligo vključile ženske. Sodeč po rezultatih (dosedaj niso izgubile še nobenega srečanja) bomo v Šmartnem kmalu lahko gledali dober ženski rokomet. Da pa bi razširitev rekreativne dejavnosti bila mogoča, je potrebno zgraditi vrsto športnih objektov. Telovadnico imajo, prav tako rokometno in nogometno igrišče, toda vse to ne bo zadostovalo. O tem so si bili edini tudi na omenjenem sestanku. Po njihovih ugotovitvah bi bilo nujno zgraditi še eno nogometno igrišče, igrišča za rokomet, košarko in tenis ter manjši plavalni bazen. O nujnosti vsega tega pričajo obstoječi objekti, ki so polno zasedeni. Pohvale vredno pa je vsekakor to, da so uredili vadbo za najmlajše. Pobudo za to je dalo Društvo prijateljev mladine, Društvo Partizan pa je prispevalo vaditelje. Če omenimo še to, da je urejena rekreacija tudi za vse ostale generacije do najstarejših članov in članic potem je smotrno načrtovanje telesne kulture v Šmartnem res več kot potrebno. J. KRAJNC rokomet """J »""""J" 1V »»""—VljV, »v izmed njih prav gotovo že dobri smučaiji V prvem delu brez točk? Tekmovanje v II. zvezni ženski rokometni ligi se bliža koncu jesenski del prvenstva. Od slovenskih ekip se najbolje drži Olimpija, ki je četrta s 13 točkami. Ekipa Alplesa iz Železnikov je po zadnjih porazih zdrsnila na 10. mesto s 6 točkami. Velenjčanke pa bodo po vsej verjetnosti v prvem delu tekmovanja ostale brez točk. V predzadnjem kolu so v Labinu doživele poraz z rezultatom 24:10 (12:4). Igralke Rudarja so že v prvem delu imele veliko prednost, tako da kljub dobri igri v drugem delu Velenjčanke niso mogle omiliti poraza. Visoki zmagi Rokometaši v slovenski ligi so preteklo soboto odigrali zadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Slovenjgračani so premagali trboveljskega Rudarja z rezultatom 27:12 (10:4), Soštanj-čani pa Izolo z rezultatom 27:13 (11:8). Obe ekipi sta dosegli najvišjo zmago v prvenstvu. V Slovenj Gradcu domačini niso imeli težav, saj so že v začetku nadigrali goste iz Trbovelj in v nadaljevanju razliko v golih še povečali. Za Slovenj nogomet Tudi zadnjo tekmo pred domačim občinstvom nogometaši Šmartnega niso razočarali. V dokaj lepi in zanimivi igri so premagali Steklar s 4:1 (1:0). Po nekaj napadih v prvih minutah je Prašnikar dosegel vodilni zadetek. Gostje so napadali redko in nenevarno, tako, da se je večji del igre odvijal na njihovi polovici. Toda izredno razpoloženi vratar je preprečil večje število zadetkov. V drugem delu so prvi zadetek dosegli gostje, vendar rezultat ni ostal dolgo izenačen, Že v 59. minuti je Vizovišek povedel domačine v vodstvo. Gostujoči vratar je nadaljeval z izredno obrambo in kazalo je, da bo zmaga Šmartnega tokrat minimalna. Gostje Odličen vratar Gradec so igrali ln dosegli detke: Jurjec, Tiršek, Beli Pori 5, Bari 1, Vrčkovnik tušek 5, Ermenc, Perger 4 pek, Pogorevčnik 6, Gab čič_. Šoštanjčani so pokazali redno dobro igro. Gostje, iz le so jim bili enakovredni] rezultata 8:7. Nato pa so hitrimi napadi povsem nad in gostje so le redko uspeli magati vratarja Pejovnika, v drugem polčasu zamenja tinška. Gole so dosegli: Sk< šek 6, I. Vačovnik 6, Mel 5, Stvarnik 5, Bubik 3, H 1, Lesjak 1; igrala sta še N šek in Vačovnik II. Lestvica jesenskega dela: so preko protinapadov skušali presenetiti, toda vse upe jim je pokopal Prašnikar, ki je z dvema zadetkoma v 85. in 89. minuti postavil končni rezultat srečanja. ŠMARTNO: Devič, Pokleka, Napotnik, Podgoršek II (Podvratnik, Žalig), Podgoršek I, Kompan, Železnik, Hribernik, Vizovišek, Prašnikar, Benetek. - J. KRAJNC c ----^ zavarovalnica sava roslovna enota celje ekspozitura velenje zastopstva slov. konjice šentjur rogaška slatina V ......... V Inles SI. Gradec Sevnica Tržič Šoštanj Šešir Jadran Branik Polet Izola Drava Rudar 10 1000 11 100 1 116 14 6 6 5 4 4 11 11 11 11 11 10 11 11 11 1 4 1 4 1 5 1 6 1 6 406 3 1 7 1 2 8 1 1 9 243:1 245:1 220:1 196:1 214:1 224:2 231:2 186:1) 197:3 178:2S 179:2 158:1' /O Podružnica Velenje 100 LETNICA hranilništva in posojil-ništva v šaleški dolini 1874 - 1974 Rudar izgubil Po izdatni zmagi Rudarja v 9. kolu, so Velenjčani v predzadnjem kolu znova ostali praznih rok. V Bakovcih so jih premagali domači nogometaši z rezultatom 1:0. V slabi in ostri igri se Velenjčani niso znašli pred vrati domačinov, ki so v drugem delu igre imeli več sreče in dosegli zmagoviti Na lestvici po 10. kolu vodi Šmartno z 20 točkami pred Kovinarjem iz Maribora, ki zaostaja za 7 točk. Rudar je na 6. mestu z 9. točkami. Za kone zmaga Velenjski rokometaši, k mujejo v štajerski rokoir gi, so v zadnjem kolu jeseni dela prvenstva premagali^ mariborskega Kovinai 26:21. Gostje so bili boljši v p delu igre, saj so imeli žep lov,prednosti, vendar je I" hovo vodstvo ob končuj polčasa minimalno - 10:9 V drugem delu so doi po zaslugi Kaca, Silovšk ja in drugega vratarja Skol prej izenačili in nato Gole za Velenjčane so i Silovšek in F idej po 9, J Tanšek enega. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni" inozemstvo 120 to " Tekoči ^ urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podječan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Zula - ne vračamo - Trsk ZP LD LIUDSKA PRAVICAi-_Grafič,na CZP Doto^tahrtNjij Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (st. 421-1/72 od 18. 2. 1*74) se za inam januarja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. NAŠ • NAŠI DELEGATI ZBRANI V CELJU • NAŠI DF LEGATI ZBRANI V CELJU • NAŠI DELEGATI ZBRANI V CKLJU * NAŠI DELEGATI ZBRANI V CELJU > POGOVOR S SLOVENJEGRASKIMA DELEGATOMA ZA Vllf. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, DR. NADJO VODOPIJO IN OTOM SKOBIRJEM_ Kongresni dokumenti — čimprej stvarnost! POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENJ GRADEC. DIPLOMIRANIM INŽENIRJEM FRANCEM GORNJAKOM Kongres bo potrdil že začeto delo Pred začetkom VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, se je začel včeraj, 7. novembra v Celju, smo obiskali pred-dnika Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Slo-nj Gradcu, diplomiranega inženirja Franca Gornjaka. Ra-imljivo je, da je pred začetkom delovnega dogovora sloven-ih sindikatov stekla beseda o predkongresni dejavnosti v ganizacijah Zveze sindikatov v Mislinjski dolini ter o tem, j pričakujejo v občini Slovenj Gradec od VIII. kongresa eze sindikatov Slovenije. Tovariš predsednik, kako enjujete predkongresno javnost v osnovnih organi-cijah sindikata in v orga-i Zveze sindikatov v obči-Slovenj Gradec pred VIII. mgresom Zveze sindikatov avenije? „20. oktobra smo v obči-Slovenj Gradec zaključili obravnavo kongresnih do-imentov. V vseh osnovnih [anizacijah sindikata in v mferencah smo razpravljali statutarnem dogovoru o. aniziranosti in delovanju dikatov in Zveze sindika-v Socialistični republiki eniji, prav tako pa tudi edlogih drugih kongres-dokumentov oziroma po v. O tem je tekla raz-va še na plenarni seji Ob-skega sveta Zveze sindi-ov Slovenj Gradec. Statu-dogovor so sprejeli v osnovnih organizacijah ta in ga tudi potrdili, anj ni bilo bistvenih pri-ib. zadnjem času je resni -i čutiti prizadevanja vseh odborov osnovnih nizacij sindikata, da bi .najbolj razgibali pred-ssno dejavnost in va-vključili kar največ čla-Zveze sindikatov. Tako več kot polovica vseh fcv Zveze sindikatov v dolini seznanila s esnimi gradivi in s sklepov, ki naj bi irejel VIII. kongres Zve- ze sindikatov Slovenije. Tako je mogoče ugotavljati, da se v praksi praktično uresničuje osnovna misel iz statutarnega dogovora, to je „nič, kar je pomembnega za delavca, brez sindikata". Pričakujemo lahko, da se bodo sindikalne organizacije resnično vključile v vsa področja našega družbeno političnega sistema, posebej še v krepitev samoupravljanja in samoupravnih odnosov, večjo uveljavitev družbenega planiranja, uresničitev ustavnih novosti ter v zagotovitev socialne varnosti zaposlenih. Z dejavnostjo, ki se bo stopnjevala v prihodnjih tednih in mesecih, ko bomo tudi evidentirali možne kandidate za nova vodstva osnovnih organizacij sindikata ter jih v začetku prihodnjega leta tudi izvolili, pa bomo zastaviH akcije za uresničevanje sklepov'in nalog, kijih bo sprejel VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije." In kaj pričakujete od VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije? „Od VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije pričakujem, da bo potrdil začeto delo in dal še konkretnejše smernice za delo v prihodnje. Vse to je že vsebovano v kongresnih dokumentih, ki so jih kot predloge sprejeli tudi v vseh osnovnih organizacijah sindikata. Vse, ki delamo v sindikatih, zavezujejo, da se vključimo v vsa področja gospodarskega in družbeno političnega "življenja. Pri tem bo, kar je razumljivo, ostalo še vedno precej odprtih dilem, ki jih bo potrebno načrtno in koordinirano reševati, da ne bi prišlo do preveč kampanjskih akcij, ki so navadno neprimerne za dolgoročnejšo akcijo. Na področju organiziranosti sindikatov moramo doseči takšno obliko, ki bo zagotavljala usklajeno delo v prihodnje, tako v okviru posameznih panog, kot tudi v okviru regije. To bo v pomoč zlasti še pri uveljavljanju institucije družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, omenjena praksa pa bo zagotavljala tudi večjo aktivnost in uspešnost dela. VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije naj bo konkreten v razpravah tako, da pripravljene dokumente samo še dopolnimo, saj zajemajo vsa področja, ki jih postavlja pred sindikate naša družba!" Za odgovore, tovariš predsednik, hvala lepa! Člane osnovnih organizacij sindikata iz občine Slovenj Gradec zastopata na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki je 7. in 8. novembra v Celju, doktor Nado Vodopija iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter Oto Skobir iz temeljne organizacije združenega dela Gozdarstvo Mislinja Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec. Pred odhodom v Celje, kjer zaseda VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije, smo dr. Nado Vodopija in Ota Skobirja povprašali, če bosta posegla v razpravo na kongresu'in kaj od kongresa pričakujeta. DR. NADO VODOPIJA je predsednik zbora delovne skupnosti kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter član Republiške konference sindikat^ delavcev zdravstva, socialnega varstva ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Pred odhodom na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije v Celje še ni vedel, če bo posegel v razpravo. Sicer pa pričakuje, da bodo dokumenti, sprejeti na celjskem' kongresu Zveze sindikatov Slovenije, čimprej uveljavljeni tudi V vsakdanjem delu. „Sindikat mora čimprej prerasti miselnost oziroma delokrog preskrbe ozimnice in organizacije sindikalnih izletov. Naloga vseh je, da čimprej začnemo uveljavljati gradivo, ki smo ga potrdili v pripravah na kongres. Oto Skobir Gre za uresničevanje nalog, ki smo jih zapisali v ustavah in tudi že v dokumentih zadnjih kongresov Zveze komunistov. Omenim naj še, da smo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije prejšnji teden ustanovili V okviru vseh zborov delovnih skupnosti tudi sindikalne organizacije!" OTO SKOBIR iz temeljne organizacije združenega dela Gozdarstvo Mislinja je opravljal doslej več dolžnosti v okviru samoupravnih organov in osnovne organizacije sindikata, tako v temeljni organizaciji združenega dela kot v delovni organizaciji. Zdaj je Deset let je že v jami. Prišel je kot navaden delavec, se kmalu vpisal v tečaj in napravil kvalifikacijo za kopača. V letošnjem letu pa je začel obiskovati dveletno nadzorniško šolo. „Rudarji v Velenju smo temeljito proučili osnutek sklepov za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije in skušali ob teh nalogah analizirati probleme, s katerimi se srečujemo skupaj j. drugimi delavci v cnergeti- Franc Miklavčič 'red slovenskim sindikalnim dogovorom Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindi-atov Slovenije Velenje je na zadnji seji, 30. '.tobra, ocenilo aktivnost pred VIII. kon-isom Zveze sindikatov Slovenije in VII. ngresom Zveze sindikatov Jugoslavije v leski dolini. Ugotovljeno je bilo, da so bile ngresne priprave v občini Velenje dokaj lešne, z gradivom in predlogi kongresnih epov pa je bil seznanjen kar najširši krog dikalnega članstva. Zadnji torek so se zbrali delegati za VIII. ongres Zveze sindikatov Slovenije in za VII. es Zveze sindikatov Jugoslavije ter pre- gledali pripombe, mnenja in stališča iz predkongresnih razprav. Dogovorili pa so se tudi, kdo bo sodeloval v razpravi na celjskem sindikalnem kongresu. V torek, 5. novembra, pa so se v Velenju, kjer je sedež Medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjskega območja, posvetovali predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov iz občin celjskega območja o predkongresni dejavnosti, dogovarjali pa so se še o nalogah pri volitvah delegacij in konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti. ■ 3 CAS ki. Menimo, da smo v zadnjem času vse preveč razprav o poglabljanju samoupravljanja in ob sprejemanju samoupravnih aktov posvetili pravicam, ki izhajajo iz delovnega razmerja, malo pa smo govorili o tem, da je pogoj za hitrejši gospodarski razvoj in razvoj družbenega standarda večja produktivnost, boljše delo in racionalnejše poslovanje." Katerih problemov se nameravate v razpravi še zlasti dotakniti? „Pri nas se srečujemo z zelo visoko stopnjo fluktuacije delovne sile, saj se na leto zamenja kar tretjina kolektiva. To povzroča ne le precejšnje kadrovske probleme, ampak tudi ogromne materialne stroške. Poklic rudarji ni več privlačen, kljub nekaterim ugodnostim, ki jih nanije družba priznala. Pa še te s težavo. Zato ga zlasti mladi zapuščajo. Tudi nadurno delo ne more trajati v nedogled, saj si rudarji v prvi vrsti zaslužimo vsaj enak prosti čas kot delavci v drugih industrijskih vejah. Nadurno delo, za katerega smo sicer bolje plačani, povzroča mnoge težave. Zaradi višjih zaslužkov so delavci izgubili otroške dodatke in morajo plačevati višje prispevke za otroško varstvo. Nadurno delo tudi zelo bremeni akumulacijo, ker je bolje plačano, tona premoga proizvedenega v nadurah pa stane enako kot tona nakopana v 42-urnem delavniku." Katere rešitve predlagate rudarji za odpravo teh problemov? „Pred lagali smo, da tisti mladi delavci, ki se obvežejo, da bodo vsaj deset let delali v rudarstvu, ne bi služili vojaškega roka. Mislim, da bi s tem zelo zavrli visoko stopnjo fluktuacije v našem poklicu in obenem preprečili, da mladi kvalificirani kopači po opravljeni poklicni šoli ne bi odhajali v druge poklice kot se to dogaja sedaj. Prav tako bi bilo treba zakonsko urediti, da bi se štel praktični del učne dobe učencev v rudarstvu za pokojninsko osnovo. Da bi pospešili uvajanje meliani zacije v rudnike, bi bilo treba zmanjšati carinske stopnje za uvoz rudarske mehanizacije in se dogovoriti, da bo imela energetika kot dejavnost posebnega družbenega pomena prednost pri nabavi razne Opreme, ki jo proizvajamo doma. Na to opremo moramo namreč zdaj čakati tudi po leto dni in še več ali pa je sploh ni mogoče dobiti." Dr. Nado Vodopija tajnik osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela Gozdarstvo Mi- slinja. Ko smo se pogovarjali z Otom Skobirjem o tem, ali bo stopil na govorniški oder VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ali ne, še ni vedel povedati dokončne odločitve. Želel bi spregovoriti, če"ze bo govoril, predvsem o tem, zakaj v naši republiki, čeprav smo napisali številne elaborate, za zdaj še nismo uveljavili beneficirane delovne dobe za gozdne delavce. To je namreč eno od vprašanj, ki gozdne delavce najbolj žuli in na katerega so znova opozorili tudi na vseh predkongresnih članskih sestankih v osnovnih organizacijah sindikata gozdnih delavcev na Koroškem. „Če tega problema ne bomo hitro rešili", zatrjuje Oto Skobir, „po-tem bomo kaj kmalu brez gozdnih delavcev. Vsega dela pa mehanizacija tudi ne more nadomestiti!" POGOVOR S FRANCEM MIKLAVClčEM, DELEGATOM VELENJSKE OBČINE ZA 8. KONGRES ZSS_ Problem fluktuacije v rudarstvu Tudi Franc Miklavčič, rudar na REK Velenje je delegat na 8. kongresu slovenskih sindikatov. Ko smo se nekaj dni pred začetkom kongresa pogovarjali z njim, je dejal, da bo posegel v razpravo. Spregovoril bo o problemih v rudarstvu, ki jih sam prav gotovo zelo dobro pozna. MM; HI " i ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA ■-m*. sgfiggš Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam pripravljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe. Knjiga bo priročnik za stare m mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču. Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Vsem, ki Zlata plavila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki. ZLATA PRAVILA SO PRIJATELI, KI NIKDAR NE RAZOČARA. Subskripcijska cena knjige v prednaročilu je 100,- din cena v prosti izdaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo čimprej naročite na naslov: Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179 Ljubljana NAROČILNICA Podpisani................... Natančen naslov Zaposlen pri............ (Ime in priimek) Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Naročnino bom poravnal po povzetju. Datum: ...........................................:..„ Podpis: Bj» # 08 MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA JE BILO NA BANKAH ZELO ŽIVAHNO AKCIJA NAUČIMO SE PLAVATI -V VELENJU ZELO USPEŠNA Fanika Hudournik Marta Močilnik Lep slovenski pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Da to drži, smo se prepričali sami, ko smo na mednarodni dan varčevanja — 31. oktober obiskali velenjsko podružnico Ljubljanske banke. Najprej smo zaprosili za nekaj podatkov pomočnika direktorja diplomiranega ekonomista FRANCA ŽEMVO. Konec iami\.cga icia su mucu 21.457 varčevalcev, konec junija letos 22.394, zdaj pa že okrog 24 tisoč občanov nalaga denar na hranilne knjižice. Njihovi prihranki znašajo 80 milijonov dinarjev. Vsak varčevalec je imel ob koncu junija povprečno 3400 novih dinarjev na hranilni knjižici, medtem ko so bili lani prihranki povprečno ni- NAŠ ZNANEC C NAŠ ZNANEC O NAŠ ZN Dr. JOŽE ROGELJ V ordinaciji rentgena v Nazarjah sva se pred leti že dvakrat ali trikrat srečala in tako sem z lahkoto ob različnih priložnostih, ko je beseda stekla o njem, dobila jasno predstavo, zakaj se ga ljudje tako radi spominjajo, zakaj je izrečenih toliko toplih besed ter želja in zakaj se strah ob bolezni spremeni v neizmerno vero ozdravljenja. Odgovor je jasen. Kdor poseduje do človeka toliko brezmejne ljubezni, ki je prosta kakršnikoli sebičnih namigov, človek ki je poln zdravega humorja, zavidljive potrpežljivosti in dobrote bo razumel v čem je skrivnost velikega zdravnika, speciali- sta za pljučne bolezni, Jožeta Rogla. Danes sva se zopet srečala. V njegovi pisarni, direktorja TOZD pljučni oddelek bolnišnice Celje, v Topolšici. V prostrani pisarni, polni svetlobe in zelenja je stekel najin pogovor in že v naprej sem bila prepričana, da ga ne bom mogla predstaviti, kot si zasluži, kajti nerad govori o sebi, poudarja pa delo svojih kolegov in osebja. Kakšna je bila vaša živ-ljenska pot? „Takšna kot vsakogar! Rojstvo, otroštvo, mladostna zaletavost, ki jo pre- kine vojna. Vse to v Šent-pavlu pri Preboldu. Pridružil sem se gibanju Osvobodilne fronte in imel pri izdaji srečo, da sem se izvlekel. Nato sem deloval kot politični delavec. Prvič sem videl To-polšico med vojno in leta 1947 sem se znova vrnil vanjo kot bolnik. Zopet se mi je porodila želja pomagati bolnikom in zato sem se odločil za študij medicine. Od leta 1955 sem v Topolšici redno zaposlen." Česa ste se naučili v življenju? „Življenskih resnic. Imeti svoje prepričanje in merilo za pravo mero. Človeka je treba razumeti in ga vedno postaviti pred sebe." Kdaj ste nad bolniki razočarani? „Kadar so nedisciplinirani. Posebno pa takrat, kadar mi hoče kakšen bolnik v znak hvaležnosti dati denar. Takrat se čutim ponižanega. Človek vendar mora biti neodvisen in nevezan." Kaj smatrate za svoj največji uspeh? „Ni posebnega, pa tudi ne največjega uspeha. Zadovoljen sem, če uspem rešiti človeka." Vaš delovni čas? „Delam normalno. Poleg rednega dela so tu še dežurstva in podobno. Do pred nedavnega sem hodil tudi na protituberkulozni dispanzer v Nazarje. To delo sem opravljal veliko let. Rad imam Zgornjesalinjsko dolino in njene ljudi. Spoznal sem jih med vojno in čutim do njih še vedno neko obveznost." S kakšnim hobijem se ukvarjate? „Nič posebnega! Rad imam sadjarstvo in domače delo okrog hiše. Stanujem v Velenju. Moj hobi je moje delo, ki ga skušam opravljati po svojih močeh in znanju." Ali kadite? „Sam nikoli nisem kadil. Kadilcem pa bi svetoval naj ne nadlegujejo nekadilcev." Kaj načrtujete v bodoče? .JDelati kot doslej. Ne samo tablete, injekcije ali di-' eta. Bolnik mora zaupati zdravniku in ostalemu osebju. To pa bo, če čuti, da smo prijatelji in to je v zdravljenju že pol uspeha." Najin čas za razgovor je potekel. Mudilo se mu je zopet med svoje paciente, kajti njim je potreben. Drug na drugega so navezani in drug drugega potrebujejo. Kaj naj bi še zapisala? Nobena beseda ne bi popolnoma označila njegove biti — ljudskega zdravnika. LIZA PODPEČAN -KUHAR Magda Hrastnik Štefka Mlinar z]i za zuu dinarjev. Zanimiv je tudi podatek, da v občini kar 6000 ljudi prejema osebne dohodke prek hranilnih knjižic. Prvi je začel izplačevati tako plače rudarski šolski center, ki so mu sledile še nekatere delovne organizacije: Vegrad, Komunalno obrtni center yelenje, Galip in Lesna Šoštanj, Ljubljanska banka — podružnica Velenje, bolnišnica Topolši-ca-TOZD Celje, Projektivni biro Velenje in Integral (Izdelo-valnica gumiranega papirja) Velenje. Zahvalili smo se za dobljene podatke in odšli še med varčevalce. Najprej smo se ustavili pri FANIKI HUDOURNIK, ki je pridno nalagala kovance na kupčke. „Varčujem za svojega otroka, petletno punčko. Denar sem začela nalagati že, ko je bila še čisto mala. Največ je imela na knjižici 3110 dinarjev, zdaj pa ima nekaj manj. Pravi, da si bo kupila kolo." Zakaj ste ji prinesli domov hranilnik? Franc Žemva „Zato, da se bo že zdaj naučila ceniti denar." Ali tudi z možem varčujete? „Tudi. Za hišo." MARTA MOČILNIK: „Tudi jaz varčujem za mojo hčerko, ki ima komaj tri mesece. Zdaj ima že 500 dinaijev. Seveda pa tudi z možem nalagava denar na hranilno knjižico. Že starši so me učili, da moraš vedno imeti nekaj denarja za slabe čase. Ne moreš živeti le iz dneva v dan." Iz Velenja smo se odpravili še na banko v Šoštanj. Osemletna MAGDA HRASTNIK je ravnokar iskala primeren prostor, da bi lahko začela preštevati denar, ki ga je prinesla v hranilniku. " Že dolgo varčuješ? smo vprašali. Pokazala je hranilno knjižico, kjer je zapisano, daje leta 1966 prihranila s pomočjo tete 10 dinarjev. V primerjavi s takrat, je Magda zdaj že pravi mali bogataš. Na knjižici je imela ob prihodu na banko že 1600 dinarjev. Koliko pa boš danes vložila? „Vem, da imam v hranilniku 500 dinarjev, ki sem jih dobila za rojstni dan. Podaril mi jih je ata. Koliko imam pa še drobiža, še ne vem. Moram prej prešteti." Kaj si boš kupila za ta denar? „Avto," je hitro odgovorila. Kateri pa ti je všeč? „Audi...." „Vseskozi govori, da si bo kupila avto, ko bo zrastla," je pristavila njena mati. Za konec našega sprehoda po bančnih ustanovah smo se ustavili še pri blagajničarki ŠTEFKI MLINAR. „Mislim, daje bil danes obisk kar trikrat večji kot druge dni. Zlasti je bilo veliko mladine. Tudi z možem varčujeva. Pa tudi sinova, ki sta dijaka, imata vsak svojo hranilno knjižico," nam je v naglici povedala. Več pa ni utegnila, ker se je pred njo nabrala že dolga vrsta starejših in mladih s hranilniki v roki. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. -VOS- Ob dnevu mrtvih so bile po vsej Šaleški dolini številne žalne komemoracije v spomin padlih partizanov, ustreljenih talcev in umrlih svojcev. Na vseh spominskih obeležjih iz NOB so mladi prižgali svečke in grobove okrasili s cvetlicami. Pripravili so tudi kratke priložnostne programe, v katerih so sodelovali tudi rudarska godba in moški pevski zbor Kajuh. Ob grobu 143 neznanih padlih borcev 14. divizije so izvedli kratek program dijaki velenjske gimnazije, predsednik ZZB NOV Velenje Filip Lesnjak pa je na grob položil venec. Na sliki: Dijakinji velenjske gimnazije prižigata svečke na grobu borcev Štirinajste v Podkraju V velenjski občini so začeli zelo uspešno uresničevati vseslovensko akcijo — naučimo se plavati, ki pa ne bo trajala samo letošnje leto, ampak bo postala trajna z željo, da bi se vsi učenci naučili plavati. K akciji pa želijo v Velenju pritegniti tudi čimveč starejših občanov, da bi tudi med njimi čimbolj zmanjšali — seveda v okviru možnosti — plavalno nepismenost. K letošnji akciji so v velenjski občini pristopili že z določenimi izkušnjami, saj je plavanje na srednjih šolah v občini že nekaj let vključeno v redni učni program. Tečaji za neplavalce na rudarskem šolskem centru in gimnaziji so letos zajeli blizu 150 učencev. Med počitnicami so se prvih korakov v vodi učili učenci z osnovnih šol Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki in Biba Roeck iz Šoštanja, z začetkom letošnjega šolskega leta pa so začeli sistematično poučevati plavanje tudi na velenjskih osnovnih šolah. Najprej se je naučilo plavati 330 učencev z osnovne šole Gustav Šilih. Tako do zdaj v višjih razredih te šole ni več nobenega učenca, ki ne bi preplaval vsaj petindvajset metrov. Ta teden je zapustilo zimski bazen 262 učencev z osnovne šole Miha Pintar Toledo, pripravljajo pa se že učenci z osnovne šole Anton Aškerc. Poleg tečajev za učence so v konča. Tiste, ki v desetih dneh ne splavajo, uvrstimo v naslednjo skupino in z njimi se vaditelj še posebej ukvarja, dokler tudi ti ne splava« jo." Medtem se je zbralo pri nama ob robu bazena tudi nekaj učencev. CVETKO PLANINC smo vprašali, če je predtem že znala plavati. „Čisto nič," se je glasil njen odgovor. „Učiti sem sel začela v ponedeljek, zdaj po treh dneh pa že preplavam širino bazena. Zato sem zelo vesela, da imamo v šoli plavanje. Saj bom prihodnje poletje lahko odšla na bazen brez gumijastega obroča, brez katerega si letos sploh nisem upala v vodo." EMIL DOBNIK iz Ple šivca je bil še bolj zgovore kot Cvetka. Dejal je, da tudi na moiju že bil, venda se ni naučil plavati, ker g nihče ni učil. Strahu pra vodo pa ni imel. Letosje b Jože Matijevič teku tudi tečaji za odrasle, kajti velika želja vseh je — kot je dejal predsednik strokovnega odbora pri temeljni telesno-kulturni skupnosti Velenje prof. Franc Cesar, da bi tudi čimveč starejših občanov splavalo. Plavalne tečaje v glavnem vodijo učitelji telesne vzgoje oziroma učitelji, ki imajo opravljene tečaje za plavalne voditelje, na pomoč pa so šolam priskočili tudi velenjski študentje. Eden izmed njih je tudi JOŽE MATIJEVIČ. ,.Najprej smo vse otroke testirali. Vsakega učenca, ki ni preplaval 25 metrov, smo uvrstili med neplavalce. Voditelji smo nato dobili po deset do petnajst učencev in jih začeli učiti prvih zamahov v vodi. Tečaj traja deset dni po dve šolski uri. To je že moja druga skupina. Zdaj imam učence 5. in 6. razredov, predtem pa sem imel sedmo in osmošolce. Najhuje je prvi dan, ko morajo otroci premagati strah pred vodo. Naslednje dni pa je že veliko bolje. S prejšnjo skupino nisem imel skoraj nobenih težav, ker so pač večji in za njih voda ni bila pregloboka. S peto in šestošolci pa sem v začetku imel kar precej težav, ker mnogim sega voda celo do ust; pa še takrat morajo stati na prstih. Zato bi bilo dobro, če bi bil za manjše učence bazen nekoliko nižji. No, pa tudi ti so hitro pregnali strah pred vodo in danes tretji dan, se nekateri že kar krepko dobro držijo na vodi. Ko učenec preplava dolžino bazena 125 metrov, se zanj tečaj Cvetka Planine kar dvakrat na bazenu v So štanju. Večkrat ni bil, zat ker je moral doma delati, [ tudi zelo daleč je iz Plešivi do Šoštanja ali Velenja. Je bil še kakšen vzrok nisi smel na kopanje? sni še naprej vrtali v Emila. „Ja, starši so se tudi b da se mi ne bi kaj zgodi Zdaj pa se jim ne bo tre več bati zame. Bazenj)tep vam že tja ir. nazaj. Se pa bom plavalec." Naš kratek pogovor ob lenjskem zimskem baza nam je povedal (poleg te smo se tudi na lastne o prepričali v to), da je akc : mi Emil Dobnik - naučimo se plavati, kilj kot smo ze na začetku i sali postala trajna, zelo i la. Večina otrok prem strah pred vodo že prvi d precej pa jih po treh i" tudi že splava. Zato zaslui vsi, ki se trudijo z neplavalci vso pohvalo, posebej pa TTKS Velenje,! bo krila skoraj vse matefl alne stroške akcije. -V0