Štev. 24.
Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
V Ljubljani, 16. Junija 1923.
Leto III. T
AVTONOMIST
Glasilo ^Združenja slovenskih avtoisomistov11.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inseratl
se računajo: pol str. 350 D. manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Izheja vsolc«:o sobo!o.
TTJ* *■
Kaihočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Revolucija v Bolgariji.
O „preporodovskem“ gibanju.
Pretekli teden je nenadoma izbruhnila revolucija v Bolgariji. Uporniki so zasedli vsa javna poslopja, vzeli vse urade v svoje roke, prejšnje ministre so zaprli (kolikor jih ni pravočasno pobegnilo) in u-stanovili so novo vlado.
Na stran revolucijonarjev _ jo stopil tudi bolgarski car Boris, ki je novo vlado pripoznal in izdail oklic na narod, v katerem grozi vsakemu s smrtjo, kdor se ne bi novi vladi pokoril.
Posrečilo pa se je pobegniti prejšnjemu ministrskemu predsedniku Stamibolijskemu ,voditelju velike in močne kmečke stranke na Bolgarskem. Stambolijski sedaj organizira močan odpor kmetov proti novi vladi in za enkrat se še ne da nič reči, čegava bo končno zmaga.
Kakor v vsaki revoluciji tako opazujemo lahko tudi v revoluciji na Bolgarskem pojav, kako se združijo vsi nezadovoljneži v sovia-štvu proti obstoječemu stanju stvari, čeprav so si med seboj zelo nasprotni. Vsak nezadovoljnež pač pričakuje, da se bo revolucija razvila ravno na njegovo stran.
S staro vlado je bil nezadovoljeni v prvi vrsti car Boris. Stambolijski je pripravljal novo ustavo,kibi carjeve predpravice zelo omejila in dala vso oblast v roke ljudstvu. To seveda nobenemu carju ne bi bilo prav, čeprav je to popolnoma pravilno. Bolgarski car naj bi bil vesel, da je sploh še car.
Car Boris je našel oporo pri raznih oficirjih, ki so jih morali Bolgari po mirovni pogodbi odpustiti iz službe. Kar zopet dokazuje, da sta monarhizem in. militarizem tesno zvezana.
Proti stari vladi so dalje nastopili pod krinko »nacijo n a lizm a« meščanski krogi, zlasti oni iz vrst tiste inteligence, ki vedno samo »živijo« vpije, in vedno obeta delo »za narod«, ne naredi pa nikoli nič, kakor to vidimo tudi v drugih deželah, iz-vzenuši — Slovenijo.
S temi so se združili takozvani »makedonstvujušči«, ki upajo, da jim bo nova vlada bolj naklonjena kot stara in da bo takoj začela z vojsko za pridobitev Macedonije. Vprašanje pa je, če bi bilti Macedon-ci zadovoljni s tako rešitvijo svoje usode, kajiti mnogi Macedonci pravijo: »Macedonija Macedoncem« in ti imajo prav.
Komunisti zopet upajo, da se bo revolucija prevrgla iz politične revolucije v socialno in da bodo oni tisti, ki bodo končno želi.
Zanimivo pa je opazovati, kaiko se vesele prevrata v Bolgariji politični krogi na Madžarskem. Tudi nemški listi zelo prijazno pišejo o novi bolgarski vladi. Iz tega se vidi, da takozvane »premagane« države smatrajo revolucijo na Bolgarskem za začetek velike revanže, ki mora prej ali slej priti.
Nekoliko bridkih skrbi pa dela vsem skupaj Stambolijski s svojimi kmeti. Če zmaga on, bo car Boris neikolitko nehal biti car, kar bi pomenilo za ves Balkan veliko olajšavo in storjen bi bil velik korak naprej do ustvaritve republikanskih Zveznih držav balkanskih.
Važno je tudi, kakšno stališče bo zavzela napram revoluciji v Bolgariji Evropa in velesile. Od njihovega držanja je mnogo odvisno, zlasti od držanja Anglije, ki ima na Balkanu svojo posebno politiko.
Nasledil ji sestavek smo prejeli od odlične strani kot skromen prispevek k zgodovini onega predvojnega gibanja v Sloveniji med slovensko »mladino, ki hi ga tako radi nekateri »narodni ■prvoboritclji« izkoristili v svoje politične »vrhe. Sestavek navaja le gola in resnična dejstva, zato ga drage volje priobčujemo.
Po pokopu v domači zemlji ju-denburških revolucijonarjev in »Preporodovca« Ivana Endlieherja je na mestu nekaj zgodovinskih ugotovitev o tokoimenovanem »pre-
porodovskem« gibanju. Poti^  je
to zategadelj, ker se po časopisju daje temu gibanju drugačen značaj, kot ga je v resnici imelo.
»Preporodovsko« gibanje se je začelo že 1. 1911. Tedaj se je ustanovila nasprotno dotedanjim dijaškim organizacijam, ki so se bavile le s kulturnobojnimi in narodno-brambenimi vprašanji, nova organizacija dijaštva, ki je propagirala razbitje avstroogrske monarhije, osvoboditev njenih narodov in ustanovitev »samostojne države jugoslovanskih narodov«. Duševni oče te organizacije je bil pokojni Franc Fabjančič, tedaj pravnik na Dunaju. Organizacija je bila razširjena v ljubljanskih srednjih šolah. Njeni glavni propagatorji so bili: Vladislav Fabjančič, Stanko Tominec, Vinko Zorec, Danilo Majaron, France Tavčar itd. Ta mladina je tekom mesecev pridobila za svojo ideologijo tudi ljubljansko narodnoradi-kalno dijaštvo, ki so ga vodili Avgust Jenko, Janko Kos, Evgen Lovšin, Silvin Pakiž in Šmalc.
List »Preporod« je začel izhajati 1. novembra 1. 1912. Prvo številko je uredil Janko Kos, poznejše pa deloma pokojni Avgust Jenko,
deloma pa bodoči komunistični poslanec, tedanji modroslovec Vladislav Fabjančič. Glavni sotrudniki »Preporoda« so bili: bodoči komunistični poslanec, tedanji medicinec Lovro Klemenčič, ki se je podpisoval L. K. ali samo K.; pokojni Avgust Jenko, modroslovec, ki se je podpisoval Nare Sanov; pokojni Franc Fabjančič, ki se je podpisoval F. F.; Vladislav Fabjančič, ki se je podpisoval V. F. ali V. F. Brzin; filozof Juš Kozak (Jelanov); srednješolec Janko Kos (Ivan Jankovič); pravnik Franc Lipah (Branko); današnji ljubljanski socijali-stični občinski odbornik Andrej Lah (Alah), tedaj medicinec; pokojni profesor Jože Borce ((!.); srednješolec Janže Novak (tanž-); srednješolec Ferdo Kozak (Lazar).
»Preporod« je izdajal sledeči konzorcij: Avgust Jenko, Franc Fabjančič, Vladislav Fabjančič in Vinko Zorec. Odgovorni uredniki so bili po vrsti: Franc Brozovič, Stanko Svetina, Vladimir Svetek.
»Preporod« je bil glasilo tajne revolucijoname organizacije kladi-varjev in kovačev. »Kladivarji« so ibili vodstvo, »kovači« pa člani. Ta imena so vzeta iz Župančičeve pesmi »Mi, kar nas je kovačev ...« Kla-divarji so bili: Franc Fabjančič, ki je padel pod Krnom 1. 1915.; profesor Jože Brce, ki je padel 1. 1914. v Galiciji; Avgust Jenko, ki je padel kot dobrovoljec v srbski armadi 1. 1914. v bitki na Ceru v Srbiji (ne pa na Romanji planini v Bosni, kot so te dni poročali časopisi); Vladislav Fabjančič, Lovro Klemenčič, malo pozneje tudi Juš Kozak. Samo odbor kladivarjev je imel zvezo z »Narodno Odbrano« v Belgradu in tudi z Rusijo, kamor je poslal svojega člana Lovra Klemenčiča. Glavni »kovači« so bili: vsi zgoraj našteti sotrudniki »Preporoda«, dalje
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Še n o a.
„Glej ga no, kako je gospod kraljevski sodnik milostljiv proti meni, ubogi vdovi! Poleg vseh drugih svojih prevažnih poslov 111 v tem burnem času niti tega pozabil. Da, da. Lani osemnajsti dan oktobra je zapustil moj premilostni gospod Andrej ta^ svet in mene ubogo — in ravno v najhujših časih. In mojega milega sorodnika še sedaj boli plemenito srce. Kes dobra duša, hvala mu za to! Toda povejte mi, plemeniti gospod, ali ste se podali na tako dolgo pot samo zato, da mi prinesete žalostne solze svojega gospodarja? Ah vam ni ničesar govoril o kakih drugih poslih ?
„Je, milostna gospa; gospod kraljevski sodnik me je poslal zaradi grada Susjeda m gornje Stubice, ali se ne bi dalo skupno gospodarstvo boljše urediti."
„Vidiš no, ljubo mi je, da se je gospod Andrej spametoval dasi pozno, pa vendat enKrat. Ko sem pokopala svojega pokojnega sopioga, sem takoj poslala pismo Andreju Batoru, naj mi pomaga, ker mi je sorodnik in mi je Susjed m Stubica tako skupno imetje moje in megove rodbine; pozneje sem mu pisala še kakm desetkrat, toda odgovora ni bilo nobenega. Namesto pomoči mi je poslal celo škodo, ker je poslal svojega upravitelja, nekega Jurja Svesvetiea, ki pa bi se po pravici moral imenovati Sve-vražič. Ta bajtar, ki nima niti dveh parov volov, a se je napihnil, ker je njegov brat Stefan za-
grebški kanonik, kakor da ima gradove Zrinjskih in grb Frankopanov. Odkar je prišel sem na Susjed kakor kozel na vrt, se šopiri kakor kak gospodar, meče mi polena pod noge in me pleni prav pred mojim nosom, kakor da je vse last Batorova in jaz s svojimi ubogimi črvički tukaj milostno puščena na hrani in stanovanju.*1
„Oprostite, milostna gospa!“ je odvrnil nekoliko nemirno Madžar, ki mu ta pridiga nikakor ni bila po volji.
„Pustite me, da končam, gospod Palffy,“ je ostro odsekala gospa Uršula. „Vse morate čuti, potem šele soditi. Gospod Svesvetički, pravim vam, je pravi razbojnik, povrh pa ima še dva zvesta pomagača, Janka Horvata in Nikolo Golubiča. Vsak čas mi pride v grad kak ubog kmet, da se potoži meni, svoji gospe. Ta besna četa hodi s puško in sabljo nad mirne kmete in pleni brez obzira. Nekemu mojemu kmetu na Krapini so porušili mlin, drugemu v Jakovlju so odnesli vse žito, v selu Trgovini, tukaj prav pod gradom, pa je Svesvetiški upravitelju odvzel zase dve najlepši kravi. Poklicala sem ga na odgovor, češ da bom šla s silo nanj, toda on me je zasmehoval, da se babe ne boji in da so gradu Batori gospodarji. In potem je vse puške in topove in smodnik dejal pod ključ, dasi je tudi to orožje skupna last. Ves pridelek se mora enako razdeliti, seveda! Svesvetički me goljufa pri žitu, senu in vinu, in če se pritožujem, smeje kriči, da za njega ni ne sodnije in ne zakona, ker je njegov gospodar najvišji sodnik, ki mu babja pravda ne more škoditi.1*
„Toda verujte, milostna gospa,“ jo je prekinil Madžar, „da se to ne godi po volji mojega velemožnega gospodarja."
„Ni res, gospod Palffy,“ je zakričala gosp > in oči so se ji še bolj zaiskrile, „ni res. Ali vam nisem rekla, da sem svojemu sorodniku, gospodu Andreju vse na tanko "opisala, toda on ni niti mignil, pač pa mi je ta brezbožni Sve-; vetički pokazal pismo, v katerem ga Bator iivali in da se naj ne ozira na moje pritožbe. No, kaj pravite na to, plemeniti poslanec moj?!“ je kliknila Uršula in naglo vstala, pri tem pa ošinila Madžara s takim pogledom, da je povesil oči in zmeden molčal.
„Z mano," je dejala Uršula s trepetajočim glasom in se postavila pred poslanca, „ni slabo črešenj zobati, če si pošten, toda če kdo za hrbtom spletkari, pozabim da sem ženska, in moja volja je močna, močnejša ko gospod Bator, ta prvi pravičnik ogrske krone. Nad sto let že sedimo Heningovci na Susjedu in Stu-bici, nad sto let smo že tukaj gospodarji. Poglejte si ono žensko sliko nad pečjo: — to je nesrečna Dora iz starega hrvaškega rodu Ar-landovcev, ki sc je omožila z Andrejem Henin-gom prvim in svojemu rodu zapustila grada Susjed in Stubico; njena vnučka Kata, mati mojega moža, pa je vzela gospoda Teuffen-bacha, na čigar ime je bilo preneseno imetje Heningov. Dovolj sva se moj pokojni mož in jaz trudila in potrošila denarja, da sva rešila Susjed in Stubico iz rok razbojniških velika-šev, ki so od novega kralja Ferdinanda izciga-nili darilne listine. Iz najine dedščine sva srečno izrinila vsiljenca Španca Pedra de Laze, nasilnega škofa Simona Erdoda, luteranskega barona Ivana Ungnada, generala Kocijanarja, in ko je temu izdajniku knez Nikola Zrinjski po pravici razklal črepinjo, je vse imetje pograbil kraljevski fiskus, iz čegar krempljev sva s težavo izvila vsaj Susjed in Stubico, Zelin pa sva morala pustiti v rokah roparja Bakača. 1 oliko
pravnik France čoš, slikar Ferdo Vesel, pravnik Ivan Žgajnar, medi-cinec Ambrožič, filozofi Brodar, Sedmak, Filip Uratnik (sedanji so-cijalist) in mnogo drugih. Simpatizerji preporodovskega gibanja so bili med drugimi: Oton Župančič, Vladimir Levstik, skladatelj Lajovic.
Srednješolska organizacija, ki
so jo vodili Ivan Emdlicher, Janže Novak, Evgen Lovšin, Adolf Ponikvar,  Šmalc, Silvin Pakiž, Janko
Kos in drugi, je potom enega ali več članov stala v zvezi z vodstvom organizacije kladivarjev in kovačev. Ta srednješolska organizacija je bila razširjena po vseh slovenskih srednjih šolah.
Denarno so »Preporod« najiz-datnejše podpirali pokojni Avgust Jenko; dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem; pokojni profesor Jože Brce in še več drugih. »Narodna Odbrana« je dvakrat nakazala za »Preporod« prispevek, ki ni pokril niti ene petine stroškov. »Preporod« se je torej vzdrževal iz slovenske požrtvovalnosti.
Politična in kulturna ideologija »Preporoda«.»Preporod« je propagiral osvoboditev in združenje v samostojni državi vseh Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. Revolucionarni boj proti avstroogrski monarhiji je bila pot, ki naj bi vodila k temu cilju. »Preporod« ni bil nikdar nacionalističen v smislu današnjih »jugoslovanskih nacijonali-stov«, kajti v njem je vol Baku-ninov in Krapotkinov duh. Bil je
Od 18. stoletja dalje razvijamo Slovenci svoj jezik in svojo književnost ter se iz brezlike množice oblikujemo v kulturno skupnost. Na tem dejstvu, ki ga je ustvarila zgodovina, zidamo dalje, ker hočemo imeti solidna tla pod seboj. Vezi med nami in ostalimi južnimi Slovani so bile zdaj večje, zdaj manjše, kakor so bile pač prilike, v katerih smo živeli in katerih nismo ustvarjali sami. Ko pa je napočila doba našega narodnega preporoda, se je samotvorno vedno bolj začela uveljavljati tudi južnoslovanska misel. Naši veliki možje, kakor Prešeren in Levstik, so pravilno pojmovali svojo nalogo med nami, ako so delali na podlagi, ki je bila zgodovinsko dana: brez skokov od tradicionalnega slovenstva zavestno v smeri proti ostalemu južnemu slovanstvu. Mi, njih potomci, ne moremo in ne smemo drugače, ako hočemo dovesti vsakega posameznika do
odločen nasprotnik ilirizma, kakršnega je zastopal profesor Ilešič. O tem jasno govori Jenkov (Na-re Sanov) članek v št. 5., kjer stoji: »Nismo Ilirci, niti pokriti niti odkriti in nismo še zapustili slovenskega tabora. Nismo si svesti niti ene besede, niti enega dejanja, s katerim bi skušali oživeti ilirsko gibanje... (razprto v originalu). Zavračamo odločno vsako nasilno jezikovno ujedinjenje, ker smo prepričani, da rodi nasilje in umeten razvoj v življenju narodovem največje zlo; zakaj narod je organizem in kot tak more uspevati le v tistem milje ju in pod tistimi pogoji, za katere je ustvarjen.« »Preporod« se je v tem oziru izjavljal za naravni razvoj, njemu je bila glavna politična stran problema, to je razbitje Avstrije in ustvaritev jugoslovanske samostojne države, kjer bodo živeli Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari kot enakopravni bratje.
Preporodovsko gibanje je bilo popolnoma samostojno in neodvisno od sleherne politične stranke. To odseva iz vseh številk »Preporoda«. Prav izrecno pa je to povedano v 9. številki v uvodniku, ki ga je napisal K. (Lovro Klemenčič), ker so nekateri mislili, da to gibanje podpira narodno-napredna stranka, je »Preporod« ostro odgovoril: »Narodno-napredna stranka je nam izmed vseh obstoječih najbolj tuja, ker je najbolj neslovenska.« (Št. 9. str. 2.)
Toliko pojasnila za danes o »Preporodu«.
omike in pojmovanja človeškega dostojanstva; ako hočemo, da bi bila omika ne samo ekstenzivna, ampak tudi intenzivna.
Gospodarsko stremimo po takšni ureditvi družbe, kjer vlada delo nad kapitalom in ne narobe.
Socializem pojmujem gospodarsko in ga ne smatram za svetovno naziranje v smislu, določenega verstva ali modroslovja, ker je po svojem bistvu interkonfesionalen v pravem pomenu teh besed, t. j. ne identificira se z nobeno narodnostjo in z nobenim svetovnim naziranjem, dasi so njegove oblike nastopanja odvisne od značaja zemlje in ljudi, ki jim narodnost, verstvo ali modro-slovje dajejo svoj pečat.
Lončar, Politika in zgodovina.
Južno slovanstvo nam je geo-grafično-političen pojem, ki vsebuje tudi Bolgare. Srbsko - bolgarsko vprašanje je treba rešiti v smislu bratstva, da se krivice v preteklo-
sti, ako naj bo južno slovanstvo celotno in edino, da zbere okrog sebe kot kristalizacijske točke ostale narode in države južnovzhodne Evrope v svrho mednarodnega miru, resnične kulture in civilizacije. Balkan Balkancem!
Lončar, Politika in zgodovina.
Svoje dni smo drug drugega tožili Nemcem zaradi svoje lojalnosti, oziroma nelojalnosti, danes delamo to nasproti Srbom — vse iz golega strankarstva kot narod brez samozavesti, ki se ne more vživeti v vlogo enakopravnosti brata z bratom. Cankarjevi »Hlapci« postajajo tipični za sedanje slovenstvo:	me-
njala se je oblika, a vsebina je ostala ista.
Svetovna vojna nam je rodila narodno revolucijo, ki še ni popol-
Novo šolsko berilo. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bomo dobili v doglednem času nove šolske čitanke za vse razrede ljudskih, srednjih, visokih in najvišjih šol. V vseh teh čitankah, ki jih bodo vpeljali samo v slovenske šole, bo natisnjeno berilo z naslovom: Čreva. V tem berilu bo stalo med drugim: »Črevo jo najplemenitejiši del telesa. V črevesu se najlepše leži. V črevesu je vedno dovolj hrane. Komur se posreči zlesti v črevo, zlasti v vladno, temu ni treba nikdar nič delati. Tak človelk vedno lahko leži in je. Bodite torej pridni in ubogljivi, ljubi otroci, da se vam v poznejši dobi odpro vrata skrivnosti in da zlezete v vlaidno črevo. Tako se boste izkazali kot vredne potomce onih slavnih svojih prednikov, ki so celo življenje polegali v raznih črevesih na čast in slavo svojega rodu in svoje domovine in svojega želodca in žepa.« (Kakor nam poročajo od druge strani, izide celotno berilo v kratkem v »Slovenskem Narodu« in v »Jutranjih Novostih«.)
Nikola Pušic in »Avtonomist«.
Pretekli teden je imel gospod Nikola Pašic iz Biograda v Biogradu velik govor v parlamentu, v katerem je povedal vse to, kar je »Avtonomist« povedal že zdavnaj pred njim. Tako je reikel, da Srbi nikdar ne bodo dali Hrvatske in Slovenije iz rok. In kaj je bilo zapisano že pred d verni meseci v »Avtonomistu«1? — Mi smo rekli, »da dotbre molzne krave noben gospodar ne podi iz hleva, ampak jo dobro priveže, da mu ne uide«. — O »sporazumu« je rekel g. Pašic, da ga ne bo. Tn kaj je stalo v »Avtonomistu«? — Mii smo rekli:
na, a na drugi strani je s svojimi vzroki in posledicami pospešila tudi socialno revolucijo. Gospodarski red, ki je na njem doslej slonela človeška družba, se ni izkazal niti za smotrnega celoti; zato se mora na načelih pravičnosti in smotrnosti izdelati nova stavba.
Lončar, Politika in zgodovina.
Udejstvovanje socialne pravičnosti je aktualna zahteva sedanjosti, ki ne dopušča olajšanja. V boju med delom in kapitalom nastopamo proti zasužnjenju dela |>o kapitalu, a pri tem poudarjamo socialno smotrnost* da se ne vežemo v naprej na nobeno stališče, ki ne bi bilo utemeljeno v domačih pridobitnih razmerah; zakaj slovenski in južnoslovanski socializem se morata orga-nično razvijati iz svojih tal.
»Kdor ima v rokah blagajno in armado in policijo in žandarje, ni tako neumen, da bi zlepa dajal svojo moč in oblast iz rok in jo s kom drugim delil. Oblast si je treba priboriti.« — Takih točk je še več v Pašičevem govoru. Iz česar sledi, da je gospodin Pašic iz Biograda čisto pameten mož.
Pogovor za Ljubljanico. Prva Ljubljančanka (na sadnem trgu). »Moj Bog, kdo pa naj kupi kakšno sadje, ko je pa tako drago! Najbolj pametno bi bilo, da nihče več ne bi sadja kupoval, pa bi bilo kmalu cenejše!« — Druga Ljubljančanka: »Kdo se pa naj potem baba? Kako pa naj pokažem, kakšnega moža imam, če ne z denarjem? Jaz takih češenj, ki so po 40 kron kilo, še ne pogledam, jaz .kupujem samo take, ki so po 400 kron kilo in piščance po 1000 dinarjev! Mi simo mi. Če že nimamo, se pa vsaj bahamo!«
Znati je treba. Odkar so začeli uradniki zahtevati zvišanje svojih plač, so_ gospodje v Belgradu dolgo premišljevali, ka:ko bi nevarnost po-višania davkov od Srbije odvrnili. Končno so uganili tako:' Če hočejo uradniki dobiti več, ie nam prav. Toda za to je treba novih davkov. Ta davek pa ne sme zadeti Srbije, ampa'k samo Hrvatsko in Slovenijo. In so šli in naredili davčni zakon, s katerim se bodo zvišali davkii za nekaj sto procentov, ampak ne povsod naenkrat, ampak najprej v Sloveniji, potem čez nekaj let na Hrvat-skem, v Srbiji pa o svetem Nikoli. Tako bodo slovenski in hnvatski kmetje plačevali nove davke ne samo za svoje uradnike, ampak tudi
Misli.
Dnevne vesli.
sva muk pretrpela, toliko izgubila, sedmero otrok sem pod srcem nosila in se ž njimi dovolj nanosila, sina edinca sem izgubila, izgubila sem moža, od šestero hčeri so komaj tri preskrbljene, uboga vdova sem — v našem starem gnezdu pa se šopiri kragulj in skuša izriniti mene ubogo vdovo in kdo? Moj sorodnik, prvi sodnik ogrske krone — Andrej Bator. Gorje zemlji, kjer je nravica v takih rokah. Pišite vendar, gospod Palffy, svojemu gospodarju, da njegova stvar slabo stoji, pišite mu, da ima stara Heningovica trdo glavo, da je preštudirala vse svoje pravice, ki so v tej srebrni škrinji shranjene, da pozna vse vaše latinske zvijače kakor kak advokat in da je ne-boste obrisali pod nosom: reci mu, da stojijo na moji strani junaški zetje Mihael Konjski, Mato Herenčen in Stjepko Gregorjanec, sin podbana Ambroža. In če preostaja Batoru od vojskovanja s Turki toliko časa, da se lahko udari z žensko, pa naj; tudi Urša bo znala ustreliti s kakim topom v to krivično sodnijsko tehtnico, saj je hči Meknicerja, krajiškega vojvode. In sploh čemu se prepira tukaj še! Jaz sem že lani vložila dve tožbi. Eno je oddal ob Martinovem moj zet Mihael Konjski banu Petru Er-dodu proti Batorovcem, drugo pa sem sama poslala na sv. Elizabete dan kralju samemu v Požun proti Juriju Svesvetiškemu. Kralj je ukazal preiskavo. Pa naj poči najprej sodba, in če bo treba, pozneje še puška!“
Plemenitemu gospodu Palffyju je bilo čudno pri srcu, ko se je ta nevihta iz Heningovi-činih ust sipala na njegovo glavo. Prepaden je gledal čudno ženo, ki je z razpaljenim licem in žarečimi očmi hodila sem in tje po sobi, kjer se sedaj ni čulo-drugega, ko udarjanje njenih pet ob kamniti tlak in težko sopenje njene razjarjene duše. Počasi pa si je Madžar opomogel.
„Vaša milost,“ je povzel kratko, „prav od si ca mi je žal, da sem bil nehote vzrok, da ste se tako ujezili. Vi ste pravična ženska, vdova in mati. Krivica vas boli in po pravici. Izrekli ste resne, težke besede, našteli velike krivice, in jaz, ki cenim vašo plemenito jezo, ne bom ■o njih dvomil. Moj milostni gospodar mi je natanko razložil, odkod izhaja in čigava je pravica na Susjedu in Stubici. Toda dasi vse krivice, ki ste jih tukaj doživeli, ne morejo iti na rovaš mojemu velemožnemu gospodarju, ampak prej neredu, ki je zavladal v tej kraljevini in v Ogrski po nesrečni bitki pri Mohaču, vendar priznava in obžaluje gospod kraljevski sodnik, da je mogoče tudi on nekoliko kriv, toda manj iz hudobije, kolikor vsled razdraženosti, ki vlada v teh nemirnih časih, in napačnih navodil nevrednih služabnikov. Zal mu je in popraviti skuša vse, kakor je treba. Jaz sem torej znamenje mira in prosim vas, milostna gospa, da me nekoliko časa mirno poslušate.1*
Palffy je umolknil in čakal, kaj bo gospa Uršula odgovorila.
„Govorite hitro in kratko!“ je odvrnila žena, ne da bi se ozrla na poslanca, in je s prekrižanimi rokami začela gledati skozi okno na ravnino. Tedaj je Madžar začel:
„Posestvo, za katero gre, namreč Su-sjed in Gornja Stubica, je veliko in rodovitno. Od Stenjevca sega tje do štajerske meje na Sotli od Stupnika do blizu Bistrice. Tukaj so njive, travniki, vinogradi, gozdi, pašniki, pristave, kleti, mlini, dva trdna grada in veliko število krepkih, pridnih kmetov. Tako ni čudno, da so se ga mnogi polakomili, toda tudi nobenega dvoma ni, čigavo prav za prav je. Po dednem pravu je polovica last rodbine Henin-gov, polovica pa Batorov, ker je pokojna gospa Kata, rojena Roz^onj, mati gospoda kraljev-
skega sodnika, bila tudi iz rodu Heningovih. Ta brezdvomna pravica pa se je s silo kršila, kakor ste omenili tudi sami, v onih žalostnih časih, ko'sta se Ferdinand Habsburški in Ivan Zapolja vlekla za ogrsko krono in ko so poleg vsega še po tej kraljevini razsajali Turki. V takih nemirnih časih se še najjasnejša pravica težavno varuje. Ko seza kak vladar za novo krono, mu je prva skrb, da zbere okoli sebe kolikor mogoče mnogo močnih pristašev in tako se lahko zgodi, da v njihovo korist in tastni hasek iztrga kak list iz knjige pravice. V takem boju ne gleda na pravico, ampak na usluge. Moj gospodar je stopil na Ferdinandovo stran in ravno tako tudi pokojni gospod Andrej Hening, ali kakor se je prej po svoji rodbini imenoval, Teuffenbach, kar je tudi popolnoma razumljivo, ker je bil Nemec. Toda kralj Ferdinand je posestvo poklonil najprej svojemu konjušniku, kar ni nič čudnega. Španec ima sladek jezik in je vedno v kraljevi bližini. Pozneje ga je dal Simon Erdodu, zagrebškemu škofu; tudi to ni nič čudnega. Obi-telj Erdodov je bogata, silna, junaška, in malo kdo izmed njih je bil tako trd in neupogljiv, tako vztrajen in smel, kakor pokojni škof Simon, glavni steber Zapolje na Hrvaškem, ki bi mu Ferdinand bil dal še več ko Susjed in Stubico, samo da bi ga pridobil za habsburško stranko. O generalu Kacijanarju je mislil, da je močan in da bo znal pregnati strašne Turke, dokler se ni pokazalo, da so ga Turki podkupili. Tako se je povsodi vprašalo samo za tem, kdo je na korist novemu vladarju, nikdar pa ne, kdo ima kako pravico. Nazadnje so Batorovci in Henin-govci vendar pregnali te vsiljence. Leta 1559 je potrdil kralj Ferdinand v Linču obitelji Bato-rovi in Heningovi last posestev Susjeda in Stubice.11
(Dalje prihodnjič.)
za srbske. Kar se med »brati« tudi spodobi. Kakšno reč »bratovsko« deliti se pravi namreč razdeliti je ta ko, da dobim jaz večji kos!
Pamet je srečala »Avtonomista«. Tako smo brali tiskano pretekli reden v glavnem glasilu slovenskih 'klerikalnih radikalcev, v »Jutranjih Novostih«. — Obžalujemo, da mi o »Jutranjih Novostih« kaj podobnega še ne moremo trditi.
Radikali in demokratje v Sloveniji. Grozeča nevarnost zvišanja števila uradnikov je nekaterim gospodom napolnila — na, recimo: srca, in bežali so iz demokratskega tabora pod radikalno streho, kar so jih pete nesle. Ta beg je gledal tudi dr. Žerjav, vodja demokratov. Pa se ni prav nič ustrašil, ampak smejal se je kar na zvijanje in dejal: »Kar naj gredo! Ko bo pa nevarnost minila, bodo že prišli lepo nazaj, vsi, prav vsi do zadnjega.« Dr. Žerjav že pozna svoje tiče, ker je tič!
Obupni klici! »Slovenci, posrbite se!« — če ne, g. dr. Niko Župa-nič ne bo nikdar več minister. — »Slovenci, posrbite se!« — če ne, narodno-napredna stranka ne bo nikdar več gospodarila in mesarila na ljubljanskem magistratu. — »Slovenci, posrbite se!« — če ne, gospod Ivan Hribar ne bo nikdar več veleposlanik ali pa pokrajinski namestnik. — »Slovenci, posrbite se!«  če ne, vas bodo Srbi kar prepustili Lahom ali pa Avstrijcem. — »Slovenci, posnbite se!« — če ne, vas ne bodo dali niti Lahom niti Avstrijcem, ampak vas bodo kar Srbi obdržali in »batinah«. — »Slovenci, posnbite se!« — če ne, bo radikalne stranke v Sloveniji koneo in »Jutranje Novosti« bi prenehale izhajati.
Cirilica. V časopisih beremo, da bodo v Rusiji odpravili cirilico in uvedli latinico. — Zato bodo pa cirilico vpeljali v Sloveniji, da nas bo razumel cel svet.
Kako govori Radič o kralju -»Slovenski Narod« poroča, da je govoril na nekem shodu Radič o kralju tako, »kot bi mešal zelje s fižolom«. — Kaj zelje s fižolom ni dobra in izvrstna jed?
Kaj dela Ljubljana celo leto? Mr-hrrrrr - mr-hrrrr - phhh-phhh....
Važna mesta. Važno evropsko mesto je Helsingfors. Ko je izbruhnila revolucija v Rusiji in je bila cela dežela odrezana od sveta, da sploh nihče ni mogel nič vedeti, kaj se v Rusiji godi, so iz Helsingfor?a vedeli poročati vse natanko, kaj se v Rusiji godi. — Drugo tako mesto je Lugano ob švicarsko-laški meji. Tam so za časa svetovne vojne vedeli, da se je odpeljal avstrijski »landšturmar« Janez Porenta iz Kobilje Glave št. 97, 52 let star, s praznim nahrbtnikom 32. maja leta 1918. ob 7. uri 67 minut zjutraj »na Tirol«. — Danes dela tema dvema pestoma občutno konkurenco Cari-brod ob srbsko-bolgarski meji. O revoluciji v Bolgariji nihče nič pravega ne ve, samo »potniki iz Cari-broda« vedo vse. Potniki iz Ca ribico-*la v prvem vagonu pripovedujejo, da je 'Stambolijski še živ, oni iz
drugega vagona pa vedo, da je že. i ubit. In take odpadke »potnikov iz | Caribroda« pobira danes vse časopisje in jih ponuja svojim vernim bralcem, dasi zna zadnji ljubljanski postopač veliko lepše in boljše lagati kakor vsi »cariibrodiski potniki«.
Vlada, uradniki in zvišanje plač. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira  že prihodnji teden.
Ali pa: Kakor vedo povedati »potniki iz Caribroda« .... že prihodnji teden.
Nagovor na slovenski narod.
»Bratje Slovenci! Vi Slovenci ste nespametni in silno domišljavi ljudje. Tako nespametni ,ste, da se upate celo trditi, da ste poseben narod! Vi — pa poseben narod! Ali ne veste, da so to samo Snbi! Vi pa niti pleme niste, niti navadno pleme, kajti do visoke časti plemena so se povzpeli samo še Arnavti in pa nekaj boljših zamorskih rodovin tam v Afriki. Vi, dragi bratje Slovenci, bi morali vedeti, da ste čisto navadni podeželski psi ali pa dolgorilčni prasci. Vi ste čisto navadni svinjski psi ali pa pasje svinje. Vidite, dragi bratje Slovenci, tako morate vi govoriti o sebi, kakor o pseli in o svinjah, ne pa da ste narod! Kajti samo takrat, če boste sami vedno in vedno o sebi govorili, da ste navadni prasci, se Vas bodo Pašicev gospod iz Brograda usmilili in Vam bodo dali nekaj plesnjivih cukerč-kov. Pa še teh ne bodo dali Vam, ampalk nam, ki Vas tako lepo učimo. Kako pa naj mi sicer postanemo deležni belgrajsbih vladnih dobrot, če boste Vi, ki ste prasci, vedno govorili, da ste narod! Ali naj mi zaradi Vaše ošabne zabikanosti na večno čakamo na belgrajsko milost, mi, ki smo po volji božji in po svoji puhloglavi domišljavosti edino pravi in poklicani voditelji naroda, par-don, psov in svinj? Torej na kolena Vi vsi pred častitljivo brado gospoda Pasica iz Biograda, da nam bo namečkal nekaj stodinarskih papirčkov v naše žepe, ki so že ravno talko prazni kot so prazne naše glave, ali pa da nam bo dal nekaj hofrat-skih naslovčkov. Tako morate govoriti Vi vsi in čim prej pristopiti ali k demokratski ali h klerikalno-radikalna ali pa k napredno-radikal-ni stranki, da se bo dobro godilo nam. Kako se bo pa godilo Vani, zato se pa sami brigajte! Vredni itak niste niti počene pare, dokler nas ne ubogate.« — Take in podobne govore govori in piše zlasti en del »slovanske« inteligence (H) sloven-venskemu ljudstvu dan za dnem. In lujdstvo, slovensko ljudstvo — molči! Ali ima mogoče »slovenska inteligenca« prav?
Hotel sv. Duh ob Bohinjskem jezeru se nahaja v najlepši legi in ima na novo opremljene sobe z vpeljano električno razsvetljavo. Izvrstna kuhinja. Cene zmerne. Priporočamo.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra Ir* 8. Telofon 220.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
>8UDDHA< I  ......................... —I
trp.de mark c
BUH tl
Gospodarstvo.
Občinsko gospodarstvo.
(Dopis iz ljubljanskih občinskih krogov.)
Od novega občinskega sveta ljubljanskega je pretežna večina vo-iilcev pričakovala treznega, širokopoteznega gospodarskega dela in ustvarjanja. Saj se je ob volitvah ravno o teh rečeh veliko govorilo. Nočemo grajati, ker bi bili morda prenagli; hočemo le opozoriti na nekatere reči, ki jih ne razumemo. Tista časopisna poročila o sejah na ljubljanskem magistratu nam, volil-cem, ne nudijo zadosti vpogleda v načrte in program bodočega občinskega ustvarjanja. To kar smo doslej videli pozitivnega je malo; zgolj povišek plač uslužbenstva. Tudi pravo stanje o dohodkih in izdatkih nam ni znano. Kar me sili, da pišem je to, da nekaterih reči res ne razumem.
Predvsem je tu cestna železnica, ki je potrebna kritike. Naravnost zanič je promet na dolenjsko stran. Naloga občine je, da to železnico spopolni in zveže tudi z delavskimi in obrtniškimi predkraji. Na eni zadnjih sej se je o tem tudi govorilo, toda obč. svet je samo dovolil povišanje tarifa na 6 kron. V nobenem mestu ni tramvaj tako slab in drag kakor v Ljubljani. To povišanje tarifa znaša ravno polovico, to je 100%, ako se primerja predvojni tarif in se računa današnja cc-na premoga odnosno električnega toka ter plača osobja, — kar je merodajno za amortizacijo obrata, — katere cene so poskočile za največ 60% predvojne vrednosti. Ali se ne more tuje kapitalistične družbe prisiliti. da izroči tramvaj občini? Mislim, da bi se našla primerna sredstva, pa seve ne takšna, da se družbi nudi le ugodnosti še večjega dobička. Ta sklep ni bil nič premišljen!
Nadalje je občinski svet v eni zadnjih sej sklenil, da prevzame večino deležev pri opekarni „Emona“ v namenu, da si občina zagotovi opeko po primerni ceni za svoje gradbe, ki jih namerava. Stanovanjsko vprašanje bo morala občina vendarle nekako rešiti. Postati bo morala sama podjetnik ali pa v družbi z interesenti, ki nimajo nobenih stanovanj ali pa le nezadostna, v kleteh, vagonih, barakah in vročih podstrešjih. Mislili smo, da je pristop občine k „Emoni“ prvi korak k realizaciji stanovanjskega vprašanja, o čemer se je na shodih veliko govorilo. Na naše začudenje pa so prinesli listi vest, da je g. župan tisti sklep zopet sistiral in da mu je za to dal potrdilo nek akcijski odbor
večinskih strank. Na cesti sem čul, da je baje dobila občina več ponudb za nakup opeke po nizkih cenah, menda po K 1.80 za komad. To se mi čudno vidi, ker je občinski svet nedavno sklenil zidati še eno hišo za „Bežigradom“, pa je delo oddal kar brez razpisa. Opeka za to hišo je bila kupljena po K 2.80 na mestu opekarne odnosno po K 3.20 na mestu stavbe, in sicer kar 400.000 komadov. Ce so gornje govorice resnične, potem bi si občina pri novi stavki samo pri opeki lahko prihranila celih K 400.000.— „Slovenski Narod" se je zelo zgražal nad soudeležbo pri „Emoni“, kakor se vidi ne zaman.
Nadalje-se mi zdi, da je bil dovoljen prevelik kredit za tlakovanje cest. To delo je res potrebno, ampak je veliko bolj nujnih vprašanj, tako aprovizacije, stanovanj in elektrarne. Ali na magistratu ne vedo, kako nujno potrebna je elektrarna? Ne samo da nimamo dovoljno luči po zimi, ampak tudi obrtnija se ne more razvijati brez električnega pogona. Če pa ne bo napredovala obrtnija in industrija, tudi dela ne bo in če dela ni tudi kruha primanjkuje.
Velike so gospodarske in soci-jalne naloge, zato bi radi enkrat čuli kaj vse in kako se namerava ustvariti. — Po mestu se govori razne reči. Govori se tudi, da vlada ne bo izročila občini „Mestne hranilnice14, ker se izgovarja na — komuniste, katerim ne zaupa denarja.
Napisal sem te-le vrstice v dobrohotni nameri, da opozorim pristojne kroge pravočasno na to in ono. Vam, gosp. urednik, pa se zahvaljujem za objavo tega dopisa.
— n. — n.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrld. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v LJubllanL
Vaše blagorodje!
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj
se obrne na:
pr. P. Stare
slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16.
RSON
gumijeve pete in potplati so se pocenili 2
Pisalni stroji
in potrebščine, mehanična delavniea (popravljalniea)
BARflGH,
Ljubljana, Šelenburgova 6/1.
Bex>ite
ravnokar izišlo brošuro oJu^Oo sloveni, Slovani in
Jugoslovani
tc
ki je naj-
boljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri uptavi našega lista. Cena Din 5'—, s poštnino 25 para več.
„LIPH“ zadruga mizarfeu
z. o« z. v Št- Vidu nad Ljubljano je otvorila
IP^ svoj obrt
Prevzema vsa stavbena in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. - Delo solidno. - Postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov.
Stran 4.
A V T O N O M I S T
»tev. 24.
Vn l 0	0	a	V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru
K fl II 1H11	se nahaia ^v* Duh s 30
UU 11E 11 G	®	opremljenimi sobami in novo vpeljano
■	električno razsvetljavo v sobah. Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
Ih l
TBodop Horn, Ljubljena
Poljanska cesta št 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih inatala-oijskih del kakor tudi za pokrivanj e streh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
□□□□□□□□□□□BES
Salentin Hujska
pleskar in ličar,
Ljubljana, Cerkvena ulica 11.
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela.
Gene zmerne. Belo solidno.
stavbeni in galan« terijski klepar
Alojzij Lenček
Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 29.
Se priporoča za vsa V to stroko spada~ joča dela. ~ Cene zmerne. ~ Delo solidno.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA G. 2. Šivalni stroji
10 letno garancijo
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Urania.
Cenik zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren:
DUrkopp, Styria, VVaffenrad in mo-torete na prvo kolo.
IDI.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
JZB3EMH1 POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. 35. 35 o. z. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po ©°/o brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 V2%• Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po © 72% •
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
Največje transportne podjetje sveta
EVROPA- KANADA-AMERIK A
Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, Antverpna in Cherbourga z glasovitim „Einpress“ parobrodom na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Dalnje informacije glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa vseljevanja v Kanado in Zjedinjene države daje agencija
Canadian patciffe, ZAGREB, Petrinjska ul. 40.
Josip Zidar, LJUBLJANA, Wilsonova (Dunaj.) c. 31.
H
B
m
n
m
m
m
B
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
ppodaja las sloven. premogovnikov
pf** ^elerajski, šentjasiškiiii
■KKBMBNHBNBBBMHBBaHHBBBBNBBBfflBBBaHHSMBMBNMZSBHBKNNHBDHBMNiNBBNMBBSBBn
trboveljski premog	^
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsabegaizvora
ter priporoča posebno
la čehoslosaSki in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
BBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBSBBBEBB
■
Najboljša in najcigurtiejša prilika sea štedengel
Ljudska posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc. cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1823 po
5%
bi>©z odbitka, rentnega im invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 110 milijonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi-poteke in v tekočem računu.
j Trgovska banka d. d,, Ljubljana j
! -----:---- ”1 ŠeSeoburoova ulica številka
Šelenburgova
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPHA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000-—
, ________________________   Iznšuje	hsb	buitise	ptsie	najtošiiElB	in	najbulantneja.
| ----------------------Brzojavii Trgovska	Ttlofonii	139,	146,	458
I
I
J
I
PODRUŽNICE:
MarihoPi Novo mesto) Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
EKSPOZITURE:
Konjice, Meža-Dra^ogr., | Ljubljana (menjalnica » v Kolodvorski tsSici)	j*