Leto 1891.
357
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dné 3. oktobra 1891.
(Obsega štev. 141.—148.)
141.
Zakon z dné 16. julija 1891.1.
s katerim se ukrepajo določila o sodni oblasti z ozirom na združenje nekih občin in občinskih delov s cesarstva glavnim in prestolnim mestom dunajskim.
S pritrdftvo obeh zbornic državnega zbora ukažem tako:
§• 1-
Pravosodni minister se pooblašča ukazati, da v okoliši krajne občine cesarstva glavnega in prestolnega mesta dunajskega posamezna mestno-de-*egovana okrajna sodišča sodno oblast vršč po določilih, katera naj veljajo za okrajna sodišča zunaj stojališča sodilišča; na dalje, da se deli °bčinskega okoliša odkažejo okrajnim sodiščem, ki So zunaj Dunaja, ali občinski okoliši, ki ne spadajo k Dunaju, kakemu mestno-delegovaneruu okrajnemu s°dišču na Dunaji.
Pri onih okrajnih sodiščih, katerih se tičejo glasu i,a 1. izdani ukazi v njih ustrojbi ali v njih fritorijalnem obsegu, nastopi za sodne uradnike ‘8h posledek, kateri je zvezan z izpremembo s°diške us troj be v zmislu §' 43. zakona z 21. dné m*ja 1868. I. (Drž. zak. št. 46.).
§• 3.
Ran, katerega naj se začne na podstavi §a 1-bujeno delovanje dotičnih sodišč, določi se
ukazoma. Pri tem se morejo, kar se tiče vodbe zemljiških knjig in stvarne sodne oblasti, z ozirom na potrebno uredbo zemljiških knjig izdati pri posameznih sodiščih prehodna določila.
§• 4.
V §u 1. pravosodnemu ministru podeljeno pooblastilo ugasne čez pet lét od tistega dné, ko se razglasi ta zakon.
§• 5.
Izvršitev tega zakona je naročena Mojemu pravosodnemu ministru.
V Išlu, dné 16. julija 1891. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Schimborn s. r.
142.
Zakon z dné 8. avgusta 1891. L,
o dogovoru, sklenjenem z deželnim zastopom vojvodine bukovinske, zastran uredbe razmerja med državo in zemljiško-razbremenilnim zakladom bukovinskim.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
(■'■lovcmlsch.
n
Člen I.
Državna uprava se pooblašča, z deželnim za-stopom bukovinskim skleniti dogovor, kakor je v prilogi.
Člen II.
Z ozirom na vračanje onih presežnih zneskov, katere je država po času obračuna, ki je v podstavo v členu I. omenjenemu dogovoru, torej od 1. dné januvarja 1890.1. počenši do spopol-njenja ravno kar omenjenega dogovora, plačala čez tö, kar je po dogovoru za trdno dajati dolžna, zem-ljiško-razbremenilnemu zalogu bukovniškemu, pooblašča se država, z deželnim zastopom vojvodine
bukovinske dogovoriti način vračanja, pri čemer je, kolikor moči, gledati na finančni položaj té dežele.
Člen III.
Mojemu finančnemu ministru in Mojemu ministru notranjih stvari je naročena izvršitev tega zakona.
V Išlu, dné 8. avgusta 1891. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steiiibacli s. r.
Dogovor,
kateri je bil sklenjen med e. kr. državno upravo z ene strani, in deželnim odborom vojvodine bukovinske v imenu deželnega zastopa z druge strani na podstavi predhodnih ustavomernih pooblastil, uravnati razmerje med državo in zemljiško-razbremenilnim zalogom bukovinskim.
§• 1-
Ponaprednine, katere je država dala zemljiško-razbremenilnemu zalogu bukovinskemu do konca
meseca decembra 1864. 1. v znesku za............................... 328.916 gl. 521/2 kr. a. v.
katerih obrestovanje seje ustavilo vsled Najviše odloke z dne 1. avgusta 1864. 1. in brezobrestne ponaprednine, katere so bile temu zalogu s pridržkom vrnitvene zahteve od tistega časa izplačane do konca meseca
decembra 1889. 1. v znesku za...................................... 10,013.674 „83	„ „ „
torej vsega skupaj................................................. 10,342.591 gl. 35 '/2 kr. a. v.
to je deset milijonov tristo štirideset dve tisoči petsto eden in devetdeset goldinarjev, 351/8 kr., odpišejo se.
§- 2.
Za leta 1890 do vštevši 1903 se namesto brezobrestne državne ponaprednine, dovoljene z Naj-višo odloko z dné 1. avgusta 1864. 1. v znesku letne potrebščine zemljiško-razbremenilnega zaloga,katera ni založena z davčnimi prikladi, porazdeljenimi s 55 odstotki na vse neposrednje davke brez izrednega priklada, dovoljuje se a) nepovraten leten državen prispevek za 260.000 gl., to je dvesto šest tisoč goldinarjev a. v. in b) povratna brezobrestna letna državna ponaprednina za 150.000 gl., to je: ensto petdeset tisoč goldinarjev a. v. Ta državni prispevek in ta državna ponaprednina se izplačuje v četrtletni!' anticipativnih obrokih.
Za leto 1890. se obračunja tako, da naj se znesek brezobrestnih državnih prispevkov za zemljiško-razbremenilni zalog bukovinski, previden v državnem predračunu za leto 1890. (Drž. zak. št. 83 i*
1. 1890.) s......................................................................... 378.455 gl-
z ozirom na davčne priklade, po meri tega števila v toletnem predračunu zemljiško razbremenilnega zaloga predračunjene samo s 30 odstotki, v delnem znesku za............... 206.000 »
ima za nepovraten državen prispevek in s celim ostankom za.......................... 172.455 gl-
kolikor ta znesek zemljiško-razbremenilni zalog za službo tekočega leta res potrebuje, za brezobrestne državno ponaprednino.
Potemtakem bo torej zemljiško-razbremenilni zalog bukovinski dobil v letu 1890 poleg v prvei'j odstavku tega paragrafa ustanovljene brezobrestne državne ponaprednine za 150.000 gl. po resnic'11 potrebi še drugo tako državno ponaprednino do najvišega zneska za 22.455 gl. to je dva in dvajset tis01* štiristo petdeset pet goldinarjev a. v.

§• 3.
Kar še ostane letne potrebščine zemljiško-razbremenilnega zaloga, ko se odračuni državni prispevek in brezobrestna ponaprednina, in pa kaki lastni zalogovi dohodki, priskrbi naj dežela s prikladi k neposrednjim davkom.
Ti davkovni prikladi naj se ustanové v tisti višini, ki je potrebna, da se iz njih donosa založč vse potrebščine zemljiškega razbremenila in zemljiško-bremenskega odkupa, vštevši povračilo v §" 4. omenjenih obrestnih državnih ponaprednin v znesku, ki ostane po odračunu državnega prispevka in brezobrestne državne ponaprednine in pa kakih lastnih zalogovih dohodkov.
Geloma ali deloma odpisati, upati ali vračati se smejo zemljiško-razbremenilni davčni prikladi samo v tistem razmerji, v katerem kaj takega dovoljuje c. kr. državna uprava zastran cesarskih davkov, ki so za podstavo preračunjanju teh davčnih prikladov.
§. 4.
Ako bi slednjič omenjeni davčni prikladi nesli kaj menj, in bi za to zemljiško-razbremenilni zalog ne ttiogel popolnoma ustrezati svojim zaveznostim, in pa ako bi, dasi ti davčni prikladi pravilno dohajajo, do sedaj omenjeni dohodki zemljiško-razbremenilnega zaloga ne zadoščevali v zalaganje vsakokratne letne potrebščine njegove, dovoljevala bo država po potrebi, pravšno izkazani, s 5 (petčmi) odstotki na leto obrestujoče povratne ponaprednine.
Te obrestne državne ponaprednine bo poplačati, čim letno gospodarstvo zalogovo, če se po zmislu §:l 3 ustrezno predračunjajo zemljiško-razbremenilni davčni dokladi, zopet kaže prebitek, po meri lega prebitka, in dežela se zavezuje za tisti slučaj, ko bi bili po preteku leta 1904. še kaki zaostanki takih obrestnih državnih ponaprednin, še čez to leto naprej pobirali v §u 3. oznamenjenc davčne priklade, dokler se ti zaostanki popolnoma ne poplačajo.
§• 5.
Takisto je dežela zavezana, v §u 2. previdene brezobrestne državne ponaprednine po dokončani amortizaciji zemljiško-razbremenilnih zadolžnic, počenši od leta 1905., vrniti najpozneje v sedmih letih v enakih četrtletnih dekurzivnih obrokih. Da sc izpolni ta zaveznost, naj se, kar je v to potreba davčnih prikladov k neposrednjim davkom, v oznamenjcni sedemletni dobi dalje pobira.
Tudi zastran teh kakor v prejšnjem paragrafu omenjenih davčnih prikladov naj se zmisloma upo-rablja določilo drugega odstavka §a 3.
§• 6.
Vsekako bo dežela dolžna tudi, ako zemljiško-razbremenilnemu zalogu na breme teče še kaka letnina ali če bo kaj drugih potrebščin zemljiško-razbremenilnega zaloga, za pokritje dotičnih potrebščin skrbeti sè zadostnimi davčnimi prikladi.
§• 7.
Predračune in računske završetke zemljiško-razbremenilnega zaloga je tudi vprihodnje vsako leto, predno se predložč deželnemu zboru, priobčiti c. kr. finančnemu ministerstvu.
8- 8.
Ta dogovor se izgotovi v dveh cuakoglasnih nckolkovanih, s podpisi c. kr. finančnega ministra, in pa 'Ifiželnega glavarja 1er dveh udov deželnega odbora opravljenih izvodih; eden teh izvodov naj se hrani l)pt e. kr. finančnem ministerstvu, drugi pri deželnem zastopu vojvodine bukovinske.
143.
Zakon / dné 17. avgusta 1891. 1.,
da se dodeljuje prispevek iz državnih sredstev k troskom za popravo in izvršitev zgradeb za uravnavo Adiže na Tirolskem, poškodovanih po povodnji leta 1889. in 1890.
S pritrditve obeh zbornic državnega zboru ukazujem tako:
§• 1.
V	zalaganje troškov za popravo in izvršitev zgradeb za uravnavo Adiže na Tirolskem, poškodovanih po povodnji leta 1889. in 1890., dovoljuje se državen prispevek v najvišem znesku za 228.030 gl., pod nastopnimi pogoji, ustanovljenimi v §" 2.
Razen tega se more v zalaganje gori ozname-njenih troškov, provzročenih po povodnji lela 1889. in 1890., uporabiti 60odstotni državnemu zakladu pripadajoči delež tistega, kar se je prihranilo ob izvrševanji popravnih dél pri zgradbah III. odseka za uravnavo Adiže, napravljenih v zmislu zakona z dné 8. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 141.).
§. 2.
V	§" 1. odstavku 1. oznamenjeni državni prispevek sme se uporabljati v zalaganje 60odstotnega deleža tistih troškov, kolikor jih je vsak krat potreba za dela, ki jih je izvršiti, samo po meri resnične potrebe pod tem pogojem, da se ostalih 40odstotkov onih troškov založi iz deželnih sredstev. Deželnemu zakonodavstvu je na voljo, zastran založbe tega 40odstotnega deželnega prispevka tudi udeležence privzeti, da dajd primerne prispevke.
§. 3.
Ako dežela, da more dajati prispevek, kakor ga je dolžna po gori rečenem, poviša v zmislu §a 6. zakona z dné 23. aprila 1879. 1. (Drž. zak. št. 64.), oziroma zakona z dné 11. septembra 1886. 1. (Drž. zak. št. 142.) vzprijeti zajem, izdavši še več delnih zadolžnic, za najviši znesek za 100.000 gl., tedaj so obresti teh delnih zadolžnic proste dohodarine in pa onega davka, kateri hi se utegnil s prihodnjimi zakoni uvesti na njeno mesto, in pa proste pristojbine od kuponskega kolka.
Te delne zadolžnice se morejo uporabljati za plodonosno nalaganje glavnic ustanovili 1er zavodov
pod javnim nadzorom, potem pupilamih, fidejko-misnih in depozitnih novcev in po borzni ceni, vendar ne nad imensko vrednost, za služabne in po-selske položnine.
§• *■
V	§u 1., odstavku 2. oznamenjeni prihranilni delež smé se uporabljati samo pod tem pogojem, da sc tudi dežela, oziroma udeleženci odpovedo v isti namen tistemu deležu onih prihranil, kateri jim gré.
§• 5.
Zastran izvedbe v §" 1. oznainenjenih popravnih in izvrševalcih del uporabljajo se določila §a 2., čr. h) zakona z dné 1 !. septembra 1886. 1. (Drž. zak. št. 142.).
§. 6.
Ta zakon zadobi moč in veljavo, čim bode zagotovljen v §" 2. prevideni deželni prispevek, in pa v §" 4. previdena odpoved dežele, oziroma udeležencev.
§• 7.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za poljedelstvo, notranje stravi, pravosodje in financ.
V	Išlu, dné 17. avgusta 1891. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
Steinbach s. r.	Schönborn s. r.
144.
Razglas finančnega ministerstva z dné 18. septembra 1891. 1.,
da se c. kr. velika colnija v Warnsdorfu pooblašča za vhodno zacolovanje volnenih prej tarifne številke 154 l>).
Porazumno s trgovinskim ministerstvom p°' oblašča se c. kr. velika colnija II. razreda v VVams'
dorfu za vhodno zacolovanje volnenih préj tarifne številke 154 b) natanko držeč se določil navodila za colnijsko preiskovanje volnenih prej z dné 21. maja 1887. I. (Drž. zak. št. 57.).
Steinbach s. r.
143.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 19. septembra 1891. 1.
o ustanovitvi posebnih oddelkov za kolkovne in neposrednje pristojbine pri c. kr. finančnih okrajnih ravnateljstvih.
Na podstavi Najviše odloke z dné 21. februvarja 1891. 1. ustanavljajo se pri vseh finančnih okrajnih ravnateljstvih posebni oddelki za kolkovne >n neposrednje pristojbine.
Tem oddelkom je odkazano izmeravanje pristojbin, kar jih gré po zakonu z dné 9. februvarja 1850. 1. (Drž. zak. št. 50.) in dodatnih zakonih in ukazih, kolikor to izmeravanje ne spada v področje davčnih uradov, in pa sploh vsi oni posli, kateri spadajo zastran kolkovnih in neposrednjih pristojbin v področje vodécih finančnih oblastev prve stopinje.
V misel vzeti oddelki začno svoje delovanje pri finančnih okrajnih ravnateljstvih na Tirolskem ‘n Predarelskem, Štajerskem, Dalmatinskem, češkem, Moravskem, dalje na Nižeavstrijskem pri finančnih okrajnih ravnateljstvih v Korneuburg-u, Stein-u in Sv. Hipolitu dné 1. novembra 1891. 1.
Kedaj se ti oddelki uvedö pri finančnem °krajnem ravnateljstvu na Dunaji in pri finančnih °krajnih ravnateljstvih v Galiciji, to se razglâsi Posebnim ukazom.
Steinbacli s. r.
146.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 19. septembra 1891. 1.
o uradih za pristojbinsko izmero.
Na podstavi Najviše odloke z dné 21. febru-?*îa 1891. I., razširja se področje uradov za pri -finsko izmero v Linču, Salcburgu, Celovcu, ^"filjani, Trstu, (Jpavi in Črnoveih na to stran, da ■Ui uradom z ozirom na kolkovne in nepo-
(®ovonl«ch.)
srednje pristojbine, in pa odredbine priteza področje finančnih okrajnih ravnateljstev.
Imenovani uradi in pa uradi za pristojbinsko izmero v Pragi in Levovu proglašajo se za vodeča finančna oblastva prve stopinje.
To se razglaša z ozirom na ukaze finančnega ministerstva z dné 16. marcija 1871. 1. (Drž. zak. št. 21.), dné 4. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 10.) in dné 26. oktobra 1884. 1. (Drž. zak. št. 176.) in s to opombo, da zadobi ta ukaz moč in veljavo dné I. novembra 1891. 1.
Steinbacli s. r.
147.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 25. septembra 1891. 1.,
da se občina Verbeki odkazuje okolišu okrajnega sodišča Kamionka strumilowa v Galiciji.
Na podstavi zakona z dné 11. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) izloča se občina Verbeki z graščino vred iz okoliša okrajnega sodišča Busk ter odkazuje okolišu okrajnega sodišča Kamionka stru-milowa.
Ta ukaz zadobi moč in veljavo dné 1. janu-varja 1892. 1.
Schönborn s i
148.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 26. septembra 1891. 1.,
s katerim se dovoljuje vtiskovanje kolkovnega znamenja po 5 kr. in po 1 kr. na voznolistne golice.
Da se trgovcem in obrtovalcem /lajša plačevanje zakonite kolkovne pristojbine od voznih listov (izvzemši železnocestnih voznih listov, kolikor se smejo za té po ukazu z dné 1. aprila 1884.1. [Drž. zak. št. 41.] rabiti samo golice z vtisnenim kolkov-nim znamenjem), in to najprej za promet po jadranskem morji, postavil se je pri c. kr. hranišči za nadrobno prodajo tabaka in kolkov v Trstu stroj za kolkovno znamenje po 5 kr. in 1 kr. in se dovoljuje, da se počenši od dné 1. oktobra 1891. I. na nepo-
73
pisanih voznih listih, ki se pri imenovanem uradu zglasé za kolkovanje, vtisne kolkovno znamenje po 5 kr., oziroma po 1 kr., če se položi ustrezna kol-kovna pristojbina.
Nova kolkovna znamenja so po 24 mm široka in 35 mm visoka, zgoraj pravokotna in spodaj pol-okrogla in izvedena vsako v dveh barvah.
Na gornjem koncu kolkov je okrogla plošča s premérom za 19 mm, katera je pri vsakem kolku po barvi različna od ostalega dela zriska.
Pri kolkovnem znamenji po 5 kr. vidi se plošča v karmoazin-rudeči barvi, in ostali del zriska v kameno-zeleni barvi izvedena.
Kolek je od zunaj oklenjen z debelo Črto, za katero se vrsti proti notranji strani rob sè stilizovanim hrastovim listjem, ki gre med tenkimi črtami. V gornjem delu kolka so obodni zaklinki med ploščo in ogli izpolnjeni s trolistom v beli barvi na barvovitem dnu. Plošča sama ima gori polukrog, kateri doli na desno in na levo prehaja v ravno črto in v svoji širjavi nareja trak, ki kaže med črtami oznamenilo: „K. k. Frachtbrief-Stempel“ v srednjeveških verzalijah 'na belem dnu. Znotraj omenjenega traka se vidi ščit, ki nosi c. kr. orla belo risanega na barvovitem polji ter je zdolaj polokro-gel, na obeh straneh ravan in gori oklenjen z dvema segmentoma. Nad ščitom se vidi listju podobna okrasa in tik nje na obeh straneh ščita festoni, navpik nizdoli obrneni, beli na barvovitem polji. Pod ščitom je počez ležeča, na sredi razcepljena z listovjem in zavitki okrašena kartuša, ki ima na
obeh stranéh ceno „5 kr.“ in leži samo nekoliko v rudeči plošči, tako da se gorenji v plošči ležeči deli kartuše in cene vidijo v rudeči, in nje ostali deli v kameno-zeleni barvi na belem dnu. Pod kartušo so konci festonov polokrogli takisto beli na barvovitem dnu vidni.
Z konec kolku je na sredi spodaj nameščen obel ščit, ki ima kolkov znesek „5“ barvovit na belem polji in pokriva sredo sidra, čegar kavlja ležita paralelno z dolnjo polokroglo obliko celega I kolka in sta bela na črtkanem dnu.
Kolkovno znamenje po 1 kr. ima taisto velikost in risanje, kakor znamenje po 5 kr. in se razločuje od tega po barvi in znesku „1 kr. “, oziroma „ 1 “, ki je nameščen na enakih mestih zriska, kakor pri kolkovnem znamenji po 5 kr. Plošča kolkovnega znamenja po 1 kr. je izvedena v kameno-zeleni in ostali zrisek njegov v temno-rujavi barvi.
Tako kolek po 5 kr., kakor po 1 kr., vidi se v relijevnem tisku in barvoviti deli so vtisneni, beli nekoliko zvišeni.
V predpisih o uporabi kolkovnih znamek za vozne liste, potem o izmeni izprijenih golic se s tem ukazom nič ne izpreminja, ampak določa se samo, da naj se kolkovni znesek takih za izmeno sposobnih izprijenih voznolistnih golic, ki imajo gori opisana kolkovna znamenja, povrne tako, da se enaka kolkovna znamenja vtisnejo na nove voznolistne golice.
Steinbacli s. r.