Iskra
GLASU.O DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 34. — LETO XI.	16. SEPTEMBER 1972
IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA NA VELIKEM LJUDSKEM ZBOROVANJU V PR1JEDORU
Popustljivost in kompromisi nimajo prostora v naših vrstah
Prvenstvene naloge: čimprej narediti vse, kar zmoremo, pa smo doslej samo obljubljali, in pa dosledni boj proti nacionalizmu, ki je v bistvu boj proti razrednemu sovražniku — Skrajni čas je, da preprečimo vsakršno nasilje po svetu prek mednarodne organizacije
Na velikem ljudskem zborovanju, ki je bilo 10. septembra v Prijedoru po odkritju spomenika na Kozari, je Tito zbrani množici najprej obudil spomin na junaško epopejo na Kozari. Zatem je med drugim dejal:
»Ko danes ponekod opažamo poskus zastrupljanja odnosov med našimi narodi, nam prav Bosna in Hercegovina dokazujeta, da je enotnost naših narodov trdna. To smo videli pred nedavnim, ko je zunanji sovražnik skušal vnesti razdor. Naš razredni sovražnik je računal s tem, da bo prav v nacionalizmu našel plodna tla za svoje sovražno početje. Nujno je, da odgovorni ljudje spoznajo, za kaj gre, da se znajo boriti proti naklepom našega razrednega sovražnika.
Za vse to smo najbolj odgovorni komunisti. Kako moremo dovoliti, da so tudi v naših vrstah takšni, ki vnašajo nezdrav duh v naše odnose. Takšnih ne smemo več trpeti v vrstah Zveze komunistov. Vedno sem trdil, da je od nas komunistov odvisno, kakšna bo naša dežela, kako se bosta razvila samoupravljanje in socializem v Jugoslaviji. Pa smo zares enotni? Lahko rečem, da nismo enotni prav v vsem.
Prišel je čas, ko bomo morah o tem določeno spregovoriti ko bomo morali s prstom pokazati na vse tiste posameznike, posebno tiste na vodilnih mestih, ki omogočajo razrednemu sovražniku, da rovari v našem okolju, in ki nam onemogočajo uspešnost našega razrednega boja. Komunisti morajo vedeti za svojo vlogo, in ®i moramo očistiti vrste komunistov. Danes na tem mestu zastavljam komunistom njihovo prvenstveno nalogo in dolžnost: očistiti morajo svoje vrste vseh oportunistov. če je komu njegov revolucionarni duh izhlapel, naj kar odide, takšnega ne potrebujemo! Mi potrebujemo borce, revolucionarje, tiste, ki se znajo boriti m boljši jutrišnji dan, ne pa tistih, ki bi ohranjali svoje sedanje položaje in bi nam onemogočali hitrejši napredek. Zato je čiščenje vrst članov ZK prva naloga, da bi bili spet enotni, kot smo bili nekoč.
Vi veste, kakšno je sedaj stanje v svetu,« je nadaljeval. »Na Bližnjem vzhodu so stvari zašle v slepo uli-w- Jaz in mi vsi smo proti takšnemu nasilju, ki so ga Zgrešili komandosi v Muenchnu, zato ker smo sploh Proti nasilju. Vendar je vsakršnega nasilja že dosti, denimo vsakodnevnega bombardiranja, kar je vsekakor najhujše nasilje. Skrajni čas je. da bi prek mednarodne organizacije vse oblike svetovnega nasilja slednjič onemogočali.
|
. | ’ I
Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher se je v petek 8. septembra v Trebnjem pogovarjal s tamkajšnjimi političnimi delavci in gospodarstveniki. Pred tem razgovorom, ki je tekel o gospodarstvu na tem področju in uveljavljanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah, je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher obiskal tudi nekatere delovne organizacije, med katerimi tudi obrat tovarne za avtomatika in elektroniko za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev v Moklonogu. Tovariš Kraigher se je zanimal za proizvodnjo in probleme tega našega delovnega kolektiva. Na sliki: predsednik skupščine SRS med obiskom v obratu v Mokronogu v pogovoru s predstavniki Iskre
Zagotoviti izenačeno raven kakovosti Iskrinih izdelkov
Kot smo v glasilu »Iskra« že poročali, je zvezna skupščina proglasila letošnje leto za leto kakovosti. To se je lormalno začelo letos maja. končalo pa se bo prihodnje leto septembra. V zvezi s tem smo že pisali tudi o nalogah, ki stoje pred celotnim Iskrinim kolektivom, kot tudi o sklepih, ki jih je na predlog komisije za kakovost in zanesljivost Sprejel lanskega novembra poslovni odbor združenega podjetja Iskra.
Za predvidene akcije za uvedbo oziroma za utrditev integralne kontrole kakovosti na nivoju podjetja lahko ugotovimo, da potekajo v skladu s programom. Izdelana so bila organizacijska načela za zagotavljanje kakovosti na nivoju podjetja, ki bodo v kratkem predložena poslovnemu odboru v potrditev, izdelan je bil tudi osnutek temeljnega pravilnika za zagotavljanje kakovosti izdelkov Iskre, ki ga predvideva novi statut podjetja, pripravljen pa je tudi osnutek pravil ter kriterijev za preverjanje kakovosti izdelkov organizacij, ki se želijo vključiti
30. septembra Iskra odprta javnosti
V soboto, 30. septembra bo kranjska Iskra odprta javnosti. 2e nekaj let Je tlela misel, naj bi enkrat na leto Iskro odprli javnosti. Dokončen sklep ie bil sprejet v avgustu letos. V soboto 30. septembra si bodo kranjsko tovarno ter njene obrate v Kranju, Lipnici in Blejski dobravi lahko ogledali svojci članov kolektiva, prijatelji Iskre in vsi tisti, ki bi si želeli ogledati Iskrffio proizvodnjo. Zadevno bo tiskan informativni list pod naslovom TO IE ISKRA, kjer bo na kratko prikazan razvoj tovarne in njene perspektive, bbrati bodo za javnost odprti od 9. do 13. ure. Skupinam bodo tolmačili Potek proizvodnje iskrim vodiči, film »To je Iskra« pa bodo non-stop vrteli v dvorani nad Iskrino restavracijo v Kranju.
v Iskrino skupnost itd.. Naposled je treba'omeniti še to, da je v .teku urejanje in dopolnjevanje tehničnih kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati Iskrini izdelki. Vsi ti ukrepi so bili potrebni, da bi v tako veliki organizaciji; kot je Iskra, pri tolikšnem proizvodnem programu izdelkov, ki jih proizvajajo njene organizacije združenega dela na različnih mestih širom Slovenije, zagotovili izenačen nivo kakovosti izdelkov. Zavedati sc namreč moramo, da kupec kupuje Iskrine izdelke in ga pri tem ne zanima, v kateri tovarni je bil izdelan, zato je nujno potrebno, da je za vsak Iskrin izdelek enaka garancija za Iskri dostojen nivo kakovosti. V nadaljevanju akcij za leto kakovosti bo treba v vseh Iskrinih organizacijah doseči, da se bodo vsi proizvajalci v Iskrinih tovarnah, od priučenega delavca do vodilnih delavcev, v polni meri zavedali svojih nalog, kj jih za izpolnitev celotnega programa čakajo. Da bi to laže dosegli, je bila na predlog komisi je za kakovost jn zanesljivost v programu letošnjega seminarja za direktorje Iskrinih organizacij vključena tudi tema o kontroli in zagotavljanju kakovosti. ,
Pri izvajanju akcij za leto kakovosti imajo pomembno vlogo tudi redni'sestanki vodij služb za kakovost v Iskrinih proizvodnih organizacijah, ki smo jih uvedli lani. Na teh sestankih sta kot prvi točki dnevnega reda vedno strokovni referat s področja zagotavljanja kakovosti in prikaz specifičnih problemov s področja reševanja problematike kakovosti v tovarni, v kateri je sestanek. Omeniti je treba, da so ti sestanki vsakokrat v drugi tovarni, ker se je pokazalo, da je tako mogoče doseči zelo uspešno izmenja Vj izkušenj tako pri
metodah dela kot pri uvajanju novih izsledkov.
Med nalogami, katerih reševanju bo treba posvetiti posebno pozornost v naslednjih mesecih je treba omeni, ti kriterije za ugotavljanje kakovosti novih izdelkov, ki se prevzemajo v proizvodnjo bodisi kot rezultat lastnega razvoja bodisi na temelju licenčnih ali kooperacijskih pogodb, in pripadajoče kvalifikacijske preskuse, raziskave zanesljivosti, ki jih bo treba razširiti na nove izdelke, tako elemente kot finalne izdelke, na sistematično zbiranje podatkov o delovanju Iskrinih izdelkov v eksplota-ciji, na še bolj sistematično izvajanje tipskih preskusov izdelkov iz redne proizvodnje itd. Pri tem pa se je treba zavedati, da bo mogoče vse zastavljene naloge rešiti, če se bodo v večji meri vključili vsi vodiilni delavci tovarn, kot je bilo sprejeto na že omenjeni seji poslovnega odbora Iskre in, če ne bodo problemov kakovosti prepuščali v izključno reševanje vodjem služb za kakovost. Danes je v svetu jasno, da se kakovost v izdelek vgrajuje, zato se morajo v zagotavljanje kakovosti vključiti vsi prizadeti v proizvodni enoti, služba za kakovost pa je v tem procesu predvsem skrbnik in nadzornik nad izpolnjevanjem postavljenih kriterijev.
France Mlakar, dipl. ing.,
OBVESTILO Na 5. in 6. strani objav Ijamo novosti o predlogih osnutka predpisov za novi POKOJNINSKI IN INVALIDSKI sistem, kar bo vsekakor koristilo članom kolektiva ZP Iskra pri za devnih razpravah.
Uredništvo
»Avtomatika« Ljubljana
Novi deBovni prostori in preurejena energetika - dva osnovna pogoja za povečano specializirano proizvodnjo
9 Kljub ne najbolj ugodnim poslovnim rezultatom nad 3,3 milijonov dinarjev vloženih lastnih sredstev •
V tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu so že v letu 1970 spoznali, da jim obstoječa površina okrog 6500 mJ, ne zadošča več, če naj bi se v tovarni razvila specializirana in velikoserijska proizvodnja. Hkrati s tem pa se je pokazalo, da tudi obstoječa energetika v tovarni ne zagotavlja zadovoljevanje nadaljnjih potreb. Vse to je narekovalo rekonstrukcijo, razumljivo iz lastnih sredstev, ki pa jih pri dosedanjih poslovnih dosežkih ni bilo lahko vložiti v takšne namene. Pa vendar — dobršen del rekonstrukcije so uspešno opravili in o tem bodi povedanega nekaj več.
Za pridobitev novih delovnih prostorov so našli učinkovito in prav gotovo najcenejšo rešitev — s sodobno jekleno konstrukcijo so namreč pokrili prostor med obstoječimi paviljoni, jih ustrezno obzidali in uredili in tako pridobili 2.200 m2 novih prostorov, v katerih bo lahko stekla bolje organizirana proizvodnja, z ustrezneje urejenim transportom, del novih prostorov pa bo zasedlo skladišče.
Nadaljnja skrb je veljala izpopolnitvi dosedanjih energetskih virov, električni napeljavi, komprimiranemu zraku, ogrevanju in prezračevanju tovarniških prostorov. Vse to je predstavljajo obsežno in nujno nalogo, a bila je neodložljiva, zato so se je
lotili z vso resnostjo. Najprej so razumljivo pripravili načrte, pri čemer je dokončan celoten glavni projekt, katerega nameravajo, skladno z denarnimi možnostmi uresničiti po etapah. -
Kot prvo so na primer lani okrepili z novimi strokovnimi sodelavci službo vzdrževanja. Le-ta je danes sposobna samostojno, hitro in strokovno reševati vso tekočo problematiko v tovarni in se že lahko pohvali s konkretnimi, uspešnimi dosežki.
Domača ekipa je doslej ob ustreznem sodelovanju zunanjih sodelavcev preuredila kompresorsko postajo, prav tako pa obnovila in preuredila celoten razvod za komprimiran zrak (za pogon strojev itd.). S tem je bilo oprav-
Na prvi popočitniški seji poslovnega odbora ZP je dnevni red obsegal kar trinajst točk, pa vendar je uspelo razpravljati o vseh.
Najprej je tekla razprava o poslovanju ZP v prvem polletju in osnovnih izhodiščih za gospodarski načrt za 1.1973. Namesto podrobnosti bomo v naslednjil dveh številkah »Iskre« objavili obširnejše gradivo.
Poslovni odbor je nato razpravljal o tezah za uveljavitev ustavnih dopolnil. Organizacije ZP so ustrezno gradivo že dobile v razpravo, poslovni odbor pa je sklenil formirati štiri delovne skupine za pripravo še manjkajočih materialov za tozadevne razprave.
Posebna točka dnevnega reda je bila razprava o organizacijskih načelih za poslovanje organizacij ZP in njihovih operativnih služb s področja zagotavljanja kvalitete in zanesljivosti izdelkov. Na tem področju bo treba delati intenzivno v vseh organizacijah ZP in ZZA. .
Sledilo je poročilo o uvajanju kompleksne tehnične dokumentacije v organizacijah ZP. pri čemer je bilo ugo-
ljeno pomembno delo, hkrati pa so z norim močnejšim kompresorjem podvojili dosedanje zmogljivosti kompre-sorške postaje.
Letos so se lotili tudi obnove celotne električne instalacije v tovarni, ki je že povsem zastarela in dotrajana in komaj še ustreza veljavnim predpisom. Medtem ko instalacije v novih prostorih opravljajo strokovnjaki IMP, pa se je domača strokovna ekipa lotila rekonstrukcije v starih prostorih. Konec maja so prav tako začeli z rekonstrukcijo nizkonapetostnega dela tovarniške transformatorske postaje. Cas med kolektivnim dopustom so izrabili za zamenjavo starih z norimi napravami, ker (Dalje na 7. strani)
Rekonstruirana transformatorska postaja v tovarni na Priami bo lahko kos veliko večjim obremenitvam od dosedanjih
V rekonstrukcijo vložena lastna sredstva se bodo dobro obrestovala, saj so podvojili zmogljivosii kompresorske postaje
Izobraževalni center Litostroj prevzel šolanje naših učencev
Seja poslovnegaodboraZP
tovljeno, da večina organizacij pri tem kasni, čeprav bi
bilo treba delati aktivneje že s stališča avtomatske obdelave podatkov.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo ZP Iskra včlanila v mednarodno organizacijo EIRMA s področja elektrotehnike in elektronike, v kateri je med 115 tujimi vodilnimi firmami iz Jugoslavije včlanjena tudi El NIS.
Poslovni odbor je sklenil ukiniti Poklicno šolo Iskre v Ljubljani s 1. septembrom 1.1. s tem, da prevzame nadaljnje šolanje strokovnih kadrov za organizacije ZP ljubljanskega področja Izobraževalni center Litostroja.
V zadnji točki je bilo govora o gradnji počitniškega centra Iskre. Člani PO so si ogledali predlog idejnega zazidalnega načrta, ki predvideva skupno 590 ležišč v centralnem objektu, manjših enotah, ki bi jih lahko gradile zainteresirane organizacije ZP in v kampu. Za gradnjo se je pozitivno izreklo že nad polovico DS organizacij ZP, v ostalih pa bo potrebna še ustrezna razprava. Prisotni člani so bili soglasni, da je gradnja centra opravičena, saj vsa leta združenega podjetja Iskra v razširitev zmogljivosti počitniške dejavnosti nismo vložili nikakršnih sredstev.	-J-
Pred časom smo precej pisali o nadaljnji usodi naše Poklicne šole v Ljubljani, ki je imela prostore na Linhartovi cesti, vendarle samo za omejen čas. Izmed številnih inačic, kako rešiti njen obstoj, je obveljal dogovor z Litostrojem, da prevzame poklicno šolanje učencev za potrebe organizacij ZP Iskra na ljubljanskem področju, pri čemer naj bi Iskra financirala izgradnjo prizidka ob poslopju Izobraževalnega centra Litostroja. Kako je z izvajanjem dogovora med Litostrojem in ZP Iskra smo povprašali direktorja Izobraževalnega centra Litostroj Hrabroslava Premelča in iz razgovora povzemamo najbolj tehtne misli.
sprotnih stroškov šolanja Iskrinih učencev.
V času izgradnje prizidka je teklo najtesnejše sodelovanje v skupnem gradbenem odboru.
Ker je bila nadaljnja usoda Iskrine Poklicne šole v Ljubljani spričo le začasnih prostorov in minimalnih možnost, da bi jo premestili kam drugam vprašljiva, je pred dobrim letom prišlo do uspešnega dogovora med Litostrojem in ZP Iskra. Prvi je bil pripravljen sprejeti učence Poklicne šole Iskra, drugi pa naj bi zaradi pomanjkanja šolskih prostorov financiral izgradnjo prizidka ob Izobraževalnem centru Litostroja. .Podpisali' so ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri izobraževanju strokovnih kadrov, ki jo zdaj izpolnjujeta oba podpisnika.
V začetku letošnjega maja je stekla izgradnja imenovanega prizidka, medtem ko je že prej bilo potrebno urediti vse potrebne formalnosti okrog gradbenega dovoljenja. Po načrtu bi moral biti prizidek dograjen do konca oktobra, da bi se v njem tako lahko začel reden pouk s
1.	novembrom. Kot navadno
pa so se gradbena dela nekoliko zavlekla, a prizadevali si bodo, da bo pouk vendarle stekel vsaj do zime.
Izobraževalni center Litostroja je že v preteklem šolskem letu prevzel šolanje učencev Iskrine poklicne šole — kovinarje, katerih je približno tretjino, dve tretjini' od skupno 250 učencev pa predstavljajo učenci elektro-, Stroke. Slednji so s 1. septembrom začeli pouk še v prostorih na Linhartovi cesti, dokler ne bodo usposobljeni prostori v novem prizidku IC Litostroja. S 1. septembrom pa je bila tako praktično tudi ukinjena Poklicna šola Iskra v Ljubljani, kot enota našega šolskega centra v Kranju in s tem šolanje naših učencev v celoti prevzema Izobraževalni center Litostroj. ZP Iskra je za izgradnjo prizidka vložilo okrog 400 milijonov S dinarjev, obvezala pa se je tudi sofinancirati gradnjo telovadnice v prihodnjih letih, urejeno pa je bilo tudi že vprašanje
Izobraževalni center Litostroj je prevzel večino učnega kadra, saj zasedba ni Se danje Poklicne šole Iskre v Ljubljani, čuti pa močno pomanjkanje strokovnega učnega kadra, saj zasedba ni 'Se popolna. Tako na primer imajo le enega stalnega učitelja za teoretični pouk elektro stroke in prav tu bo potrebna pomoč Iskre, da bi pridobili še nove strokovne učitelje, ki bi zagotovili solidno šolanje učencem.
Prav tako bo treba poskrbeti, da bo za šolanje naših učencev v Izobraževalnem centru Litostroj na razpolago tudi dovolj. sodobnih učnih pripomočkov, kar tudi P° svoje zagotavlja solidno znanje, dosega katerega je cilj šolanja.
Tako je problem nadaljnjega poklicnega šolanja bodočih kadrov za potrebe organizacij ZP Iskra na področja Ljubljane zaenkrat rešen. Že leti bi bilo le, da bi čimprej lahko pouk v celoti steke! v novih prostorih, saj sedanja razcepljenost prav gotovo neugodno vpliva na rezultata šolanja in se bodo le-ti v novem okolju zanesljivo izboljšali.
»flvtoelektrika« Nova Gorica
Škarje cen se vedno bolj širijo na škodo akumulativnosti
POGOJI POSLOVANJA
Gospodarski tokovi se gibljejo v pogojih stabilizacijskih Ukrepov. Med nje sodita na področju likvidnosti 55% udeležba lastnih sredstev v celotnem obsegu kre. dime mase in obvezna mul-tilaterarna kompenzacija v začetku leta. Uspeh multilateralne kompenzacije je bil za tovarno minimalen. Pretežni del izterjav je potekal mimo kompenzacije, ker so bili žiro računi kupcev blokirani in bi bil postopek iz-I terjave s pomočjo kompenzacije daljši. Pretežni del znižanja terjatev se nanaša na zaustavitve dobav nerednim plačnikom. Pri izterjavi je pomagala tudi banka, ki je intervenirala z medbančnimi krediti. Zaustavitev dobav ni sistemska rešitev m zato bo treba še veliko de. lati na tem, da bodo dobave plačane ob zapadlosti.
Proizvodnja je v prvem polletju zaostajala za proizvodnim programom deloma tudi zaradi prilagajanja tržni situaciji.
Zamrznjene cene vozil so povzročile delno stagnacijo na trgu ¡n vplivale na znižanje dobav. Sprostitev cen še ne pomeni konjunkture zaradi delovanja zakona ponudbe in povpraševanja. Pričakujemo nekoliko zmanjšano povpraševanje zaradi manjše kupne moči prebivalstva.
Tovarna pred zamrznitvijo cen ni uspela v celoti zvišati maloprodajnih cen. Škarje Krt se vedno bolj širijo na škodo akumulativnosti tovar. ne. Najprej so se sprostile Kne reprodukcijskega mate. riala, nakar je sledila sprostitev cen končnih izdelkov, kjer so ugrajeni tudi naši izdelki. Cene so podvržene sistemu kontrole, tako da lah. s° pričakujemo spremembe cen naših izdelkov v naslednji polovici leta.
Osebni dohodki se gibljejo v mejah samoupravnega spo-■nzuma. Zaradi nizke akumulacije je faktor stimjla-ttJe izračunan po samoupravnem sporazumu izredno ni. Kk. To pa pomeni, da bi vsa*° višanje osebnih dohodkov Prekoračil0 zgornjo mejo in , bili osebni dohodki obdavčeni.
Pri zunanje trgovinskem re. žimu je nastalo več sprememb. Zmanjšal se je delež ?'obalne devizne kvote in nastal prek v koriščenju tako, “a se prenaša v naslednja četrtletja. Ukrep povzroča tanjšanje uvoza in iskanje Ustreznih dobaviteljev na domačem tržišču. Močne uVoz-”e restrikcije so nas priza-Qe‘e prj izvajanju predpisov d Plačilu materiala ob naro-c,u- Zaradi nelikvidnosti so ar?s'e zaloge na carinskih
skladiščih; predvsem orodij, rezervnih delov in režijskega materiala, ker je prioritetno mesto zavzel reprodukcijski material. Zaloge razreda 3 se gibljejo v planskih normati. vih. Zaloge polizdelkov in izdelkov so se dvignile zaradi zaustavitve dobav.
Nizek ostanek dohodka js v tesni zvezi z zaustavitvijo dobav, vprašanje pa je, če ne bi bil večji dobiček na račun normalnih dobav le fiktiven in bi privedel do potrošnje, ki ne bi bila krita. Poleg zvišanih cen reprodukcijskega materiala vplivajo na ostanek dohodka tudi močno zvišane obresti. Približno 17% obresti dvigajo ceno denarja, zato je treba dobro pretehtati ukrepe in angažiranost denarja.
REZULTATI POSLOVANJA
Stagnacija rasti proizvodnje v letu 1971, ki je sledila relativno visoki stopnji rasti v prejšnjih letih, se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V prvem polletju je bil fizični obseg proizvodnje za 5,7 %
Malone vselej, kadar smo v našem listu pisali o naši tovarni orodij na Stegnah, smo omenili tudi njene težave zaradi tega, ker v določenih službah nimajo zasedenih vseh potrebnih delovnih mest. To je bila nedvomno ena od težav, iz katerih so pogostokrat izvirale tudi druge. Vendar, slednjič se jim je le uspelo teh problemov rešiti, čeprav so bila dolgotrajna iskanja ustreznih strokovnih sodelavcev vse doslej brezuspešna.
V zadnjem obdobju so se reševanja kadrovskih problemov lotili z vso vnemo in ne brez učinka. Za vsa nezasedena delovna mesta so našli strokovne sodelavce in ustvarili pogoje, da ko se bodo le-ti dodobra vživeli in vpeljali v delo v tovarni orodja, mirno lahko pričakujemo, da bo tovarna orodja začela normalno poslovati in bo njena učinkovitost postajala vse večja.
Toda, čeprav odslej tako bolečih kadrovskih problemov sicer ne bo več, pa se že pojavljajo drugi in sicer problemi z delovnimi prosto-
nižji kot v enakem razdobju lani in je dosegel 45,5 % proizvodnega plana za letošnje leto. Med glavne vzroke zaostajanja za planom sodi prilagajanje proizvodnje potre, bam tržišča, kar povleče za seboj pogosto spreminjanje planov, pomanjkanje materialov, slabšo kvaliteto itd. Poleg tega nelikvidnost zelo obremenjuje proizvodnjo, saj ležijo nujno potrebna orodja in rezervni deli za popravilo strojev tudi po več mesecev na carini.
Zaposlenost se giblje na lanskoletni ravni in je za približno 2% pod planirano. Pomanjkanje stanovanj m pa nizki osebni dohodki neugodno vplivajo na izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, zato bo treba iz. delati strokoven načrt zaposlovanja za daljše časovno razdobje.
Poprečen osebni dohodek na zaposlenega je sicer za 21,9% višji od osebnega dohodka v enakem razdobju lani, toda še vedno zaostaja za 9.1 % za planiranirrl. Po-
ri. Po izpopolnitvi in zasedbi navedenih delovnih mest se je število zaposlenih v orodjarni s 104 povzpelo na 130, hkrati s tem pa nenehno raste tudi proizvodnja in že obstoječi prostori postajajo premajhni najsi bo za proizvodnjo, kakor tudi za ostale službe v tovarni. ,
Za reševanja vprašanja novih delovnih prostorov orodjarne je sicer .več inačic, vendar pa rešitev tega problema nikakor ne bo lahka, saj orodjarna sama v položaju, v kakršnem se nahaja spričo obveznosti za anuitete, sredstva sama še ne more ustvarjati za kakšno večjo investicijo. A takšna investicija je in bo vsekakor nujna. V dobršni meri bi se ji morda uspeli' izogniti, če bi se v organizacijah ZP Iskra medsebojno dogovorili,- da bi naša orodjarna na Stegnah zaposlovala vse .proste zmogljivosti obstoječih lastnih orodjarn in konstrukcij orodja organizacij v okviru združenega podjetja. Tako bi dosegli popolno zasedenost tako zmoglivosti tovarne orodja, kakor tudi orodjarn v organizacijah, vsi skupaj bi tako
prečen osebni dohodek na zaposlenega je razviden iz naslednjih številk:
prvo polletje 1971	1290	din
prvo polletje 1972	1573	din
plan 1972	1731	din
Osebni dohodki se gibljejo v okviru VII. samoupravnega sporazuma elektro in kovinske industrije. Zaradi nizke akumulativnosti tovarne, je faktor stimulacije izračunan po tem sporazumu, izredno nizek in bi vsako administrativno poseganje v delitev osebnih dohodkov pomenilo obdavčitev osebnih dohodkov.
Zaloge materiala in drobnega inventarja se gibljejo v okviru planiranih. Nedvomno je k temu pripomogla nelikvidnost tovarne, ker je blago ležalo na carini. Zaloge polizdelkov jn izdelkov so presegle normative zaradi zaustavitev dobav kupcem.
Zaloge izdelkov pokrivajo skoraj polletno proizvodnjo (5,6 mesecev). Temu primerno je tudi obračanje zalog izdelkov, če upoštevamo po-
lahko napravili več, izognili pa bi se hkrati investicijskemu vlaganju. O tem bi se kazalo temeljito pogovoriti ih vrejetno bi v ustreznem dogovoru našli ključ do cenenega porasta proizvodnje na področju orodjarstva.
Naloge orodjarne postajajo iz dneva v dan zahtevnejše in večje, zato se že očitno pojavljajo tudi potrebe po nekaterih novih strojih, s katerimi bi lahko izpopolnili svoje zmogljivosti in dosegli zahtevano kakovost izdelkov, pa tudi doslednejše izpolnjevanje dobavnih rokov, v čemer je jamstvo za nadaljnji vzpon orodjarne. Prav kakovost, izponjevanje rokov in ne nazadnje tudi konkurenčnost. so pomembne naloge, katerih/ posvečajo .v orodjarni vedno večjo pozornost. In, da pri tem žf sedaj v dobršni meri uspevajo, dokazujmo mesec za mesecem ugodnejši poslovni rezultati. Ni še namreč dolgo tega, ko se je marsikomu zdela mesečna realizacija v orodjarni v višini
950.000	din le težko dosegljiva. pa vendar so v juliju na primer dosegli vrednost pro-
prečne zaloge in preračunamo obračanje zalog na vse leto, znaša koeficient 2,96, kar pomeni, da se zaloge obrnejo v 124 dneh. Čeprav so zaloge poizdelkov in izdelkov izredno visoke, je zaustavitev dobav tako zniža'a terjatve, da smo uspeli ob koncu prvega polletja uskladiti sredstva z viri. V poprečju ni bilo kritih z viri 6% sredstev.
Nižja proizvodnja ou pričakovane, naglo višanje cen reprodukcijskega materiala, predvsem pa zaustavitev do. bav je vplivalo na nizko rea» lizacijo celotnega dohodka. Ob polletju je bil celotni dohodek za 2,7% pod lanskim v enakem obdobju. Celotni dohodek je dosegel 38,1 % predvidenega celotnega dohodka v gospodarskem pianu. Najbolj občuten izpad je nastal pri jzvozu — dosegli smo le 10 % predvidenega izvoza. K firmi CITROEN so bile ustavljene dobave zaradi neustrezne kvalitete. Ponovno bomo izvažali v drugi polovici leta. Novo tržišče, ki bo ublažilo izpad izvoza, se je odprlo v Romuniji, toda tudi to se je časovno premaknilo v drugo polovico leta.
Na domačem trgu je dosegla realizacija 40,7 % planirane letne realizacije. Domači trg je bolj stabilen, kljub 'temu so nastala niha-
(Dalje na 7. strani)
izvodnje 1,300.000 dinarjev, V avgustu pa kljub 16 dnevnemu kolektivnemu dopustu prav tako nekaj nad 600.000 dinarjev. Takšen porast proizvodnje nasproti prejšnjim mesecem sicer še ni odraz povečanega števila strokovnih sodelavcev, saj se le-ti šele vživljajg v proizvodnjo, ti rezultat pa le dajejo upati, da se bo kmalu storilnost še bolj dvignila, ko bodo svoj delež prispevali že vsi zaposleni.
Ob vsem, kar smo doslej zapisali gre omeniti tudi zadovoljive uspehe, ki so jih v orodjarni dosegli na področju izpopolnjevan jan ja organizacije dela, ko so izdelali vrsto pravilnikov in navodil Ja bi dosegli boljšo delitev dela in povečali odgovornost posameznih služb in slehernega člana delovnega kolektiva.
Vse to govori za to, - da orodjarna odločno stopa na pot nadaljnjega razvoja in rasti, ker le tako si bo njen kolektiv ob vedno večjem povpraševanju po orodjarskih uslugah znotraj naših organizacij, pridobil mesto, ki mu gre.
)) Orodjarna « Ljubljana
Največja skrb je ustrezna kvaliteta izdelkov in izpolnjevanje dobavnih rokov
Slednjič izpolnjene vse službe v tovarni, obetajo njeno boljšo poslovnost v prihodnje i
»Elektronika« Horjul

Nelikvidnost in njene posledice ne prizanašajo
Vse doslej so se v tovarni elektronskih merilnih instrumentov še nekako uspevali sproti otresati težav in posledic nelikvidnosti, v zadnjem času pa se tudi v tej naši tovarni vedno bolj občutijo njeni neugodni vplivi, že skoraj vse leto je tovarna blokirana, čeprav so terjatve dvakrat večje od obveznosti, dotok sredstev je občutno manjši, vedno bolj pa se zato pojavlja pomanjkanje materiala za montažo. Le-ta sicer leži na carini, vendar primanjkuje sredstev za njegov dvig, posledice pa se poznajo na izpolnjevanju proizvodnega načrta.
Glede na vse to v tovarni v Horjulu ocenjujejo, da iim kljub vsem naporom letošnjega proizvodnega načrta le ne bo uspelo izpolniti v celoti, pač pa nekako 94 do 95 '"o, kar bo razumljivo dalo tudi maniši celotni dohodek in manjši ostanek dohodka. Svoj delež k temu pa b<5do prispevale tudi močno narasle cene materiala in ostali povečani stroški, medtem ko pa so prodajne cene ostale nespremenjene.
Pravkar pripravljajo proizvodni načrt za prihodnje leto, po katerem naj bi se proizvodnja z letošnjih planiranih 30,0000.000 dinarjev, povečala na skoraj 40,000.000 dinarjev. Za takšen obseg proizvodnje je Iskra Commerce doslej zagotovil dve tretjini prodaje, zato bo potrebna še nadaljnja obdelava tržišč. Pri tem predvidevajo, da bo v prihodnjem letu tovarna Elektronika dosegla še enkrat tolikšen izvoz kot v letošnjem letu, kar pomeni okrog 200 tisoč dolarjev, predvsem na zahodna, konvertibilna po-
dročja. Tako povečan izvoz predstavlja veliko nalogo in ugodno uveljavitev te naše delovne organizacije, nalaga pa delovnemu kolektivu nove napore in prizadevanja, če bo hotel v obstoječih poslovnih pogojih doseči takšen rezultat. Večino izvoza iz Horjula gre na "zahodnonemško tržišče.
Na letošnjem sejmu elektronike v Ljubljani se bo tovarna v Horjulu predstavila z novo SSB kratkovalovno postajo, namenjeno zlasti za potrebe pomorstva. Razstavili bodo prototip aparature, ki naj bi jo proizvajali ob koncu prihodnjega leta, saj je znano, da je treba v tovrstnem prometu do 1. 1978 zamenjati vsa obstoječa sredstva za zveze z SSB aparaturami in tu bo novi izdelek Elektronike našel ugodno tržišče. Nadalje pa bodo na sejmu elektronike prikazali tudi prototip 500 kanalne aparature, nove- članice družine »Cuk«, ki si bo prav tako zlahka utrla pot na tržišče, saj je zanimanje zanjo dovolj veliko. Prav tako se intenzivno ukvarjajo s ponovno oživitvijo dela na razvoju elektronske merilne tehnike, ki je v zadnjem obdobju bila sorazmerno precej zanemarjeni del proizvodnega programa tovarne v Horjulu. To proizvodno panogo želijo ustrezno modernizirati, vendar ^e tu pojavljajo določene težave, zlasti kadrovske. Vendar upajo, da bodo v tesnem sodelovanju s strokovnjaki v Zavodu za avtomatizacijo, le dosegli zaželeno pomladitev in oživitev te svoje proizvodne panoge, saj je bilo že doslej škoda, da je ta veja bila spričo rasji ostalih v tovarni, to-
liko zanemarjena. Toda — modernizacijo proizvodnih panog je dandanes mogoče izvajati le postopno.
V svojih prizadevanjih pa bi delovni kolektiv tovarne elektronskih merilnih instrumentov, kakor že na samem proizvodnem področju, ob obstoječih proizvodnih zmogljivostih, vse to zlahka dosegel, če bi imel normalnejše možnosti za poslovanje, če torej ne bi bilo težav, kd jih je zdaj tudi tu sprožila splošna nelikvidnost.
Streha, ki so jo nad notranjim dvoriščem tovarne v Horjultl zgradili, je omogočila pridobitev novih prostorov za odpremo in skladišče, kar je ob sorazmerno majhnih finančnih sredstvih za tovarno prav gotovo koristna pridobitev, saj bi kakršna koli drugačna gradnja novih potrebnih prostorov terjala veliko večje vlaganje
» Elektromotorji« Železniki
Kruh je v trdih rok&h
Iskrina tovarna Elektromotorjev v Železnikih Ježi v ozki dolini oz. je stisnjena med Ratitovec in Blegoš. Človek bi mislil, da je vseeno, kje tovarna stoji. Pa ni tako.
Pri nas in v Idriji je zaposlenih 920 ljudi, od tega se jih pbek 350 vozi z avtobusi na delo, s svojimi vozili ali peš pa 140, ki dnevno naredijo poprečno dnevno 3,5 km. Od tega 623 žensk in 297 moških.
Za delo je torej vloženega veliko truda, posebno, če računamo, da so v naši dolini pozimi težave z zameti, poleti pa ne manjka ploh. Trda je roka, ki nam reže kruh, je »pojamra!-.- zadnjič možak, ki je doma v hribih, 6 km od tovarne. Pa živeti je treba — delati, družina zahteva svoje.
Kaj smo v tovarni naredili za dvig življenjskega standarda? Imamo 35 tovarniških
stanovanj, prosilcev pa je še več. Lani smo s sosednjim »Alplesom« zgradili samski dom. Smo lastniki 18. ležišč v dvo in troposteljnih sobah. Pomagali smo do stanovanj 12 etažnim lastnikom, z novim letom pa bomo začeli varčevalno akcijo v sodelovanju z Ljubljansko banko za zasebne gradnje. Po možnosti, ki jih trenutno ima tovarna, pomagamo že zdaj delavcem, ki gradijo svoje hiše s posojili. Seveda pa so potrebe daleč pred možnostmi, saj je prošenj dvakrat več kot. denarja
Tako tudi tisti, ki bi radi prišli bliže Železnikom ostajajo daleč od tovarne. Ni pa v slovenskem merilu to tako napak, človeku je kar težko, ko gleda v romantični vasici Prtovču po Ratitovcem razpa-
dajoče hiše, ki z razbitimi okni očitajoče gledajo v svet.
Prav take vasi so še Farji potok, tik pod Blegošem, tolikokrat opevane Danje nad Sorico in Ravne poleg. Tudi tovarniška politika mora vplivati na jutrišnji obraž Slovenije. Migracijski pojav je sicer širok, republiški in državni problem, pa vendar smo tudi mi delček tega. Edina rešitev teh malih krajev so ceste, dobre ceste, avtobusne zveze in kakor vedno — polna občinska blagajna.
Tovarna ima široko zaledje
—	od Škofje Loke do Novakov na Cerknem pa tja do Baške grape. Železniki postajajo nov Center Selške doline. Lep center, moderen in nov — toda šele nastaja...
—	vsak začetek pa je težak.
K. F.
KRATKE VESTI
JAVNI TELEFONI ZA
MEDMESTNI PROMET
Tovarna telekomunikacij, skih naprav El v Nišu je skupaj s firmo »Hasler« organizirala proizvodnjo telefonskih aparatov za javne govorilnice za medmestni telefonski promet. Do konca leta bodo prve take telefone instalirali v Beogradu in Nišu. Koristnikom bo omogo. čeno, da bodo s 5-dinarskim kovancem dobili zvezo z drugimi jugoslovanskimi mesti.
El—NIŠ — NAPRAVE ZA ŽELEZNICO
Tovarna clektronkih naprav je pričela proizvajati naprave za dispečerske centre Jž, s pomočjo ’-aterih je mogoče vzpostavili zvezo z vsako lokomotivo na področju,
ski ga center kontrolira. Jugoslovanske železnice so že kupile nekaj takih naprav. Prav tako so predstavnikom ŽTP predstavili serijo novih UHW naprav. Te naprave se uporabljajo pri procesu ran-žiranja kompozicij vlakov na ranžirnih postajah.
El NIŠ PRIČELA S PROIZVODNJO »LUMINA«
Tovarna suhih baterij El je pričela s proizvodnjo baterij za domače tržišče. Za sedaj proizvajajo^ 3 tipe baterij »lumina«. Napetost baterij je 1,5 W in jih izdelujejo po japonski licenci. Letna kapaciteta tovarne je 40 milijonov baterij.
VSKLAJEVANJE PROGRAMA »ČAJAVCA« IN »ZRAKA«
V začetku marca t. 1. se je banjaluškemu »Čajavcu« pri-
družil sarajevski »Zrak«., »ča-javec« se je odločil, da bo del svojega razvoja posvetil optoelektroniki. Združeni proizvajalec bo lahko tržišču nudil TV kamere, mikrosko. pe, laserje itd. Skupaj nameravajo razvijati TV sisteme. Trenutno delajo skupno na razvoju merilnega mikroskopa in nekaterih naprav za potrebe letalstva. Nameravajo pa izdelovati tudi telekomunikacijsko opremo in račnske stroje.
»VUCJE« — NOVA TOVARNA
V Vučju pri Leskovcu je pričela poiskusna proizvodnja v novi tovarni, ki jo je zgradil volnarski kombinat, Vučje. Tovarna bo proizva. jala dušilke' za živosrebrnc in flourescenčne svetilke. V kombinatu planirajo razširitev kapacitet za potrebe elektronske industrije.
Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj IVANKA MURAJAj zaposlena v obratu ATN v kranjski tovarni. Ob slovesu so j* sodelavci izročili lepa darila in ji zaželeli še mnogo zdravih m zadovoljniii let. Imenovana jč uredništvu poslala v objavo naslednjo zahvalo:
»Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem sodelavcem iz obrata ATN (releji) za poklonjena darila, ter prisrčno slovo-kar mi bo ostalo v trajnem spominu. Iz vsega srca želim, d bi kolektiv še nadalje posloval z uspehom in napredkom-«
Novosti o predlogih predpisov za novi pokojninski in invalidski sistem
Z zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je. zveznega merila in je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ z dne 6. 6. 1972 in bo začel veljati 1. 1. 1973 so bili položeni temelji novega pokojninskega in invalidskega sistema, ki naj bi omogočil republikam, predvsem pa tudi zavarovancem, da si, če že ne določajo, pa vsaj ureja-jajo pravice in dolžnosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Načelo velja, naj bi republiški zakon urejal tiste zadeve, ki obvezujejo zavarovance, predvsem pa organizacije združenega dela in nekar tere interesne skupnosti za določene dajatve, storitve ali opustitve. Večji del urejanja zadev pa naj bi odpadel na skupnosti (bivši zavodi za socialno zavarovanje — oddelki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), ki naj bi s svojimi samoupravnimi akti, predvsem s statutom, določale vrste pravic in njih vsebino. V statutu bodo zajete vse pravice in je pravzaprav nadomestilo TZPZ in TZIZ, ki bosta prenehala veljati s 31.
12.	1972,
Iz tega sledi, da bomo imeli v novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo začel veljali
1.	januadja 1973, štiri vrste, pravnih predpisov in sicer:
1.	zakon o temeljnih pravi-, cah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, veljaven 2a vso federacijo,
2.	družbene dogovore na ravnj federacije, ki naj zamenjajo ali dopolnijo nekatere predpisi zveznega zakona,
3.	republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zava-varovanju,
4.	statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot končni in polni akt, čigar predpise bi delno dopolnjevali družbeni dogovori sklenjeni z interesnimi skupnostmi na ravni republike ter posamezni sklepi skupnosti.
Od vseh teh predpisov naj bi bila predmet javne razprave osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Pa statut skupnosti, kajti novi zvezni zakon je že dokončen medtem ko ostali predpisi zaenkrat niso toliko Pomembni.
. Javne razprave, k jih bosta organizirali Zveza sindikatov Slovenije in SZDL bodo potekale v septembru t.
Razprave bodo vodili predstavniki podružničnih skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v SRS. “o končanih :avnih razpravah (30. 9. 1972) bodo v skupnosti v oktobru t. 1. ponovno mzpravljali o novih predlo, gib,
Žoljeno je, da bi se razprav udeležil čim širši krog aktiv-
nih zavarovancev in upokojencev. S tem bodo samoupravljal« prispevali h končnemu oblikovanju teh predpisov.
I.	Krog
zavarovanih oseb
Po novih predpisih naj bi se krog zavarovancev razširil na kmete kooperante, 'pri tem pa še ni odločeno ali naj bi bilo to zavarovanje obvezno ali neobvezno. Obvezno pa naj bi bile zavarovane tudi osebe, ki jim je delovno razmerje prenehali zaradi tehnoloških in ekonomskih razlogov, če izpolnjujejo za to določene pogoje.
Za primer nesreče naj bi bili obvezno zavarovani poleg dosedanjih oseb še špoit-ni amaterji — člani organiza. cije športne dejavnosti, učenci na dnpolnunem osnov, nošolskem šolanju, če so na obveznem praktičnem d-.lu ter osebe, ki niso zavarovanci, če pomagajo pri zagotavljanju osebne varnosti občanov in varnosti premoženja.
II.	Določbe o pravicah
Starostne pokojnine
Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine določa zvezni zakon in so ostali isti kot so v veljavi do sedaj, le da je pokojninsko zavarovanje vojaških zavarovancev izločeno iz sistema splošnega pokojninskega zavarovanju. Zanje bo iz.J.rl poseben zakon, veljaven za federacijo.
POKOJNINSKA OSNOVA
Na tem področju so predvidene spremembe m popravki doslej veljavnih predpisov.
Prvo spremstvo je uveljavil že zvezni zakon, ko je določil, da se jemlje za izračun pokojninske osnove desctlctneo povprečje osebnega dohodka. V prehodnem obdobju velja sedem, osem oziroma devetletno -povprečje glede na to, da se upošteva samo osebni dohodek dosežen po 1. 1. 1966.
Osebni dohodek iz prejšnjih let se bo valoriziral na enak način, kot je sedaj v veljavi, to je na raven osebnih dohodkov iz preteklega leta.
V novem sistemu bo 'odpa. dla dosedanja omejitev, po kateri valorizirano povprečje osebnega dohodka iz petih let ni smelo presegati povprečja zadnjih dveh let povečanega za 5 %.	.
Osnutek republiškega zakona kot statuta pa predvi. deva določene popravke pokojninske osnove. Za to so predvidene tri variante.
Po prvi naj bi bila pokojninska osnovna vsota 70% (po varianti 80%) dejanskega
osebnega dohodka in 30 % (po varianti 20%) tako imenovanega dogovorjenega osebnega dohodka. To bi bil povprečni osebni dohodek kvalifikacijske skupine delavcev, v katero spada zavarovanec glede na svoje delovno mesto in izobrazbo, kot se je oblikoval v preteklem letu. Ta način oblikovanja pokojninske osnove omogoča korigiranje pokojninske osnove navzdol pri zavarovancih, katerih osebni dohodek je nadpovprečen, navzgor pa pri tistih, ki imajo dohodek pod povprečjem.
Po drugi varianti naj bi določila skupnost za vsako kvalifikacijsko skupino najvišjo in najnižjo osnovo. Pri tem bi se upošteval poprečni osebni dohodek posamezne kvalifikacijske skupine v preteklem letu.
Tretja varianta upošteva za pokojninsko osnovo dejanski osebni dohodek zava. rovanca. Če bi prišla ta varianta v poštev, predvideva republiški zakon, da lahko odloči skupnost najvišjo pokojninsko osnovo ali naj višji znesek pokojnine, lahko pa tudi pokojninsko osnovo ali najnižji znesek pokojnine.
ODMERA POKOJNINE
če bo sprejeta ena od prvih dveh variant, se bo odmerila pokojnina glede na število let pokojninske dobe v odstotkih od osnove po lestvici, ki je enaka doslej veljavni lestvici in bi znaša, la najvišja pokojnina 85% od pokojninske osnove.
če pa bo obveljala tretja varianta, se predvideva nov način določanja pokojnine po degresivni lestvici. V ta namen so predvidene v statutu tri lestvice.
Po prvi lestvici bi se odmerila pokojninska zavarovancem, katerih pokojninska osnova ne bi dosegla poprečja osebnih dohodkov v republiki iz preteklega leta.1 Polna pokojnina po tej lestvici bi znašala 90%.
Po drugi skupinj bi se odmerila pokojnina zavarovancem katerih pokoininska osnova ne bi bila n'ž:a od dva. kratnega povprečia osebnega dohodka iz preteklega leta. Ta lestvici ie enaka sedanji in znaša riajvišja pokojnina 85% od osnove.
Lestvica iz tretje skupine je predvidena za zavarovan, ce s nokoininsko osnovo višjo od dvakratnega povprečnega osebnega dohodka. ?o. koinina v lem primeru ne bi presegala 80% pokojninske osnove.
V novem sistemu se predvidevata pri odmeri pokojnine še dve novosti.
Doslej so se pri odmeri pokojnine upoštevala samo polna leta. meseci na so se zanemarili. Po novem na! bi se' pokoinmska doba, ki preše, ga polna leta upoštevala s polovico odstotka dolc-čene.
nega po lestvici za poltio leto pokojninske dobe, čim preseže 6 mesecev.
Druga novost je v tem, da se bo zavarovancu, ki bi ostal po izpolnitvi pogojev za polno starostno pokojni, no še naprej v delovnem raz. merju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, povečala pokojnina za vsako leto zaposlitve po upokojitvi za 1% največ pa za 5%. Ta določba pa ne bi veljala za zavarovance, ki po izpolnjevanju pogojev za polno pokojnino še naprej opravljajo samostojno poklicno dejavnost.
Povečanje pokojnine za 1 % za vsako leto zaposlitve po upokojitvi bodo lahko uveljavljali tudj že upokojeni zavarovanci, tem se bo na zahtevo povečala tudi -za ne. polno leto (6 mesecev) pokojninske dobe.
Zavarovanci, ki bodo do 31. decembra 1972 izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine po dosedanjih predpisih, bodo lahko uveljavljali le-te do 31. decembra 1973, in se jim bo odmerila pokojnina, če bodo tako zahtevali, še po 5-letnem povprečju osebnega dohodka. Isto velja za zavarovance, ki bodo izpolnili do konca tega leta pogoje za predčasno pokojnino. Kdor bo izpolnil te pogoje šele prihodnje leto, bo sicer še vedno lahko uveljavil pravico do izjemne pokojnine, vendar se jim bo odmerila po novih predpisih.
INVALIDSKA POKOJNINA
Glede pogojev za priznanje invalidske pokojnine ni sprememb, razen če upoštevamo predlog v statutu, da se ukine institut začasne invalidske pokojnine; tako da se hkrati predvideva podaljšanje starostne meje, do katere je še možno priznati pravico do zaposlitve na drugem delu, za pet let. Na ta način bi imeli invalidi II. in III. kategorije pravico do zaposlitve vse do 60. oziroma 55. leta starosti.
Razprava bo pokazala, če je ta predlog umesten. Dejstvo ■ pa je, da bo to izzvalo pri zavarovancih, ki bodo na ta način prizadeti in delovnih or ganizacijah veliko problemov.
Pri odmeri invalidske pokojnine novi predpisi nimajo bistvenih sprememb. Seveda veljajo za oblikovanje pokojninske osnove vse omejitve kot za starostno pokojnino.
Nekoliko drugače kot doslej ureja statut odmero dodatka na invalidnost. Po sedaj veljavnih predpisih imajo pravico do tega dodatka, ki znaša-10%, 15% in 20% od pokojnine, invalidi I. kategorije, ki ob upokojitvi še niso dosegli 55 let (ženske 50) starosti. Po statutu ne bi bilo omejitve glede starosti, zato pa bi se lestvica nekoliko spremenila, tako da bi najnižji dodatek znašal 5%, najvišji pa 20 %, to bi bilo od-
visno od starosti zavarovanca, s tem da pokojnina skupaj z dodatkom v nobenem primeru ne bi smela presegati 85 % pokojninske osnove.
Sedanji invalidski upokojenci, ki jim zaradi prekoračitve starostne meje invalidski dodatek ni bil priznan, bodo lahko zahtevali, da se jim prizna od 1. januarja 1973 naprej, kolikor za to izpolnjujejo ostale pogoje, in če bodo vložili zahtevek pravočasno.
DRUŽINSKA POKOJNINA
Pogoji za priznanje družinske pokojnine so ostali enaki, kot pri sedanji pravni ureditvi. Edina izjema je olajšava pogoja za vdovo, ki še ni stara 45 let in ima otroka, ki je upravičen do pokojnine. Po dosedanjih predpisih je imela pravico do družinske pokojnine vdova, ki je imela vsaj enega otroka mlajšega od 15 let ali pa troje ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine. Po novem zveznem zakonu zadošča, da ima taka vdova le enega otroka, ki uživa družinsko pokojnino, čeprav je že star 15 let, ker se šola ali pa je nesposoben za delo.
Novost predstavlja tudi določba statuta, da bo skupnost določila vsako leto najvišji znesek družinske pokojnine.
Vprašanje pridobitve pravice do odpravnine in oskrbnine vdovi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje družinske pokojnine, je v osnutku statuta nekoliko drugače urejeno kot doslej, in sicer tako, da se lahko vdovi pod določenimi pogoji priznata obe dajatvi, ki pa jih ne more uživati istočasno, temveč v zaporedju.
VARSTVENI DODATEK
Po osnutkih novih predpisov pravice do varstvenega dodatka ni omejena le na zavarovance jz delovnega razmerja, temveč bodo imeli to pravico ob enakih pogojih vsi upokojenci, torej tudi tisti, ki so bili upokojeni kot pogodbeni zavarovanci.
Družinski upokojenci naj bi prejemali po novih predpisih višji varstveni dodatek, ki bi znašal 70%, 80%, 90 %' oziroma 100% razlike med pokojnino in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, glede na število uživalcev družinske pokojnine. Kot alternativa je v statutu zadržan dosedanji način odmere, to je 60% do 70% razlike.
Strožje pogoje predvideva osnutek statuta le pri ugotavljanju pogojev gmotnega, stanja. ,
DODATEK ZA POMOČ 'IN POSTREŽBO
Dodatek za pomoč in postrežbo prejemajo po _ sedanjih predpisih invalidski upo-sojenci, ki jim je neizogibno (Dalje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani) potrebna tuja pomoč in postrežba za opravljanje najnujnejših življenjskih potreb. Prejemajo ga tudi starostni upokojenci, če hkrati izpolnjujejo pogoje za invalidsko pokojnino in pa slepi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju.
Po določbah osnutka statuta naj bi ga prejemali vsi upokojenci, za katere invalidska komisija ugotovi potrebo po tem dodatku, torej tudi družinski upokojenci. Razen tega naj bi dobili to pravico tudi upokojenci, kj oslepijo med uživanjem pokojnine, priznal pa naj bi se tudi ne-pokretnim zavarovancem (paraplegikom), ki so se z rehabilitacijo usposobili za zaposlitev in sc nahajajo v delovnem razmerju.
INVALIDNINA
Zvezni zakon izraza invalidnina ne uporablja, temveč rabi za to izraz denarno nadomestilo za telesno okvaro.
Institut invalidnine je v novem sistemu nekoliko razširjen. Novela k TZIZ je z veljavnostjo 14. januarja 1967 omejila to pravico le na zavarovance, ki utrpijo telesno okvaro zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Do navedenega dne je šla ta pravica tudi zavarovancem, ki so zadobili telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Zadržali pa so to pravico tisti, ki jim je že bila priznana s tem, da se jim dajatev ni usklajevala.
Zvezni zakon sedaj priznava to pravico enim kot drugim. Vendar določa, da je denarno nadomestilo zagotovljeno ob ugodnejših pogojih glede telesne okvare, ki je posledica nesreče pri delu.
POKLICNA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
V novem sistemu bo treba težišče invalidskega varstva usmeriti na preprečevanje invalidnosti.
Po novem bo uzakonjena obveza delovnih organizacij, da zadržijo invalida na delu in mu nudijo ustrezno zaposlitev, ne glede na vzrok nastanka invalidnosti. Doslej je ta obveza veljala le za invalide, ki so se v dotični organizaciji ponesrečili. Nova obveza pa je nekoliko omiljena s tem, da organizacija v tem primeru ne nosi posebnih stroškov,, ki nastanejo v zvezi z zaposlitvijo invalida na drugem delu.
Skrb za zaposlovanje invalidov v bodoče ne bo več slonela na zavodih za zaposlovanje delavcev, temveč bo to dolžnost opravljala služba skupnosti v povezavi z delovnimi organizacijami, kar se je do sedaj v praksi že izvajalo.
Glede starostne meje pri rehabilitaciji, bo dan večji poudarek na delu invalidskih komisij, ki naj bi v večji meri upoštevale zahtevo zavarovancev, ki se žele rehabilitirati tudi v primerih, ko so
že prekoračili starostno mejo 45 oziroma 40 let.
Opredelitev pojma pri invalidih II. in III. kategorije, kaj je svoje in kaj je drugo ustrezno delo, po dosedanjih predpisih ne ustreza in je to povzročalo spore. Po novih predpisih drugo ustrezno delo ne bo več vezano na kategorijo delovnega mesta, ampak bo treba pri določanju drugega ustreznega dela prvenstve-, no upoštevati strokovno in splošno izobrazbo ter delovne izkušnje delovnega invalida.
Pri načinu odmerjanja nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu predvideva statut tri variante.
Po prvi varianti naj bi se v glavnem zaržal sedanji način odmere, po kateri je osnova za odmero nadomestila razlika med osebnim dohodkom, ki ga je imel delavec v letu pred letom, v katerem je postal invalid in osebnim dohodkom, ki ga dobiva na dnigem delu, na katero je razporejen po nastanku invalidnosti. Pri tem bi se prejšnji zavarovančev osebni dohodek valoriziral kot doslej, z valorizacijskim količnikom, določenim s sklepom skupščine, upoštevaje gibanje poprečnih življenjskih stroškov. Po varianti naj bi se valorizacija opravila na podlagi gibanja poprečnih osebnih dohodkov. Za razliko od sedanjega načina, ko je bila višina nadomestila odvisna od pokojninske dobe zavarovanca, naj bi se nadomestilo v vsakem primeru odmerjalo v višini 90% razlike.
Po drugi varianti naj bi bila osnova za nadomestilo razlika med osebnim dohodkom, ki ga dobiva delovni invalid na drugem delu in poprečnim osebnim dohodkom, ki ga dobivajo delavci invalidovi kvalifikaciji ustrezne skupine na delovnem mestu, ki ustreza delovnemu mestu, na katerem je delovni invalid delal pred nastankom invalidnosti. Po tem načinu bi lahko delovna organizacija sama ugotavljala in izplačevali razliko in bi tak način precej poenostavil sedanji zamudni postopek.
Po tretji varianti bi bilo odmeriti nadomestilo kot trajno dajatev zavarovancu, ki bi se mu izplačevala ne glede na višino osebnega dohodka na novem delovnem mestu in bi se vsako leto usklajevala podobno kakor pokojnine. Osnova za odmero takšnega nadomestila (v višini 90%) naj bi bila razlika med poprečnim osebnim dohodkom, ki ga je delovni invalid dobival v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in poprečnim osebnim dohodkom, ki ga je v preteklem koledarskem letu dobival delavec, ki je delal, na delovnem mestu, na katero je delovni invalid razporejen po nastanku invalidnosti.
Takšna rešitev bi bila za zavarovanca stimulativna, ker bi imel interes za večjo storilnost na novem delovnem mestu. Sedanji način pa zava-
rovanca ne spodbuja k večji storilnosti, ker se mu v tem primeru nadomestilo znižuje v istem razmerju, kot se mu veča osebni dohodek zaradi večj storilnosti.
V	novem sistemu niso predvidene določbe za rehabilitacijo otrok zavarovancev, ker se za to predvideva poseben zakon, ki bo kompleksno obravnaval rehabilitacijo vseh otrok. Do sprejetja takšnega republiškega zakona so v prehodnih določbah zadržani sedanji predpisi.
V	novem sistemu tudi ni več instituta regresa pri nabavi motornih vozil za invalide,, pač pa vsebuje statut določbe o potnih stroških. Teh določb temelj ini zakon o invalidskem zavarovanju nima, glede na to, da so se ti stroški doslej krili iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja.
III.	Uživanje pokojnine ob zaposlitvi in pravna odmera pokojnine
Po dosedanjih prepisih zaposlitev, ki traja manj kakor polovico delovnega časa, ne vpliva na izplačevanje pokojnine. razen če gre za družinskega upokojenca. Takšna pravna ureditev se predvideva v novem sistemu z razliko, da bodo tudi družinski upokojenci imeli enake pravice.
Drugače^ pa se postavlja vprašanje' uživanja pokojnine upokojencev s polno pokojninsko dobo, ki so se po razrešitvi ponovno zaposlili s polnim delovnim časom, in po sedanjih predpisih predpisih prejemajo polno pokojnino. Zoper takšen način rešitve tega vprašanja so številni prigovori in bo treba najti ustreznejšo rešitev.
V	osnutku republiškega zakona, ki je pristojen, da uredi to materijo, so predlagane tri variante rešitve tega vprašanja, verjetno pa bo razprava pokazala še nekatere druge.
Po prvi varianti se izplačuje pokojnina nezmanjšana, če osebni dohodek zavarovanca skupaj s pokojnino ne presegata poprečnega osebnega dohodka v preteklem letu, povečanega za 50%. če presega to mejo, se izplačuje zmanjšana pokojnina po lestvici, ki jo določi skupnost.
V	vsakem primeru naj bi prejemal tak upokojenec vsaj 50% pokojnine.
Druga varianta je podobna prvi s to razliko, naj bi se upokojencu izplačevalo najmanj 25 % pokojnine.
Po tretji varianti, naj bi se izplačevanje pokojnine ustavilo, čim se upokojenec zaposli s polovico ali več delovnega časa.
Upokojenec z nepolno pokojninsko dobo, ki ostane po uveljavitvi pravice do pokojnine še naprej v delovnem razmerju, lahko zahteva, da se mu čas zaposlitve po upo-
kojitvi všteje v pokojninsko dobo za povečanje že pridobljene pokojnine, aji pa lahko zahteva tudi še ponovno odmero pokojnine. Enaki pogoji veljajo za upokojenca, ki se po upokojitvi ponovno zaposli. Ti predpisi so nasproti sedanjim zelo poenostavljeni in niso vezani na roke.
IV.	Usklajevanje pokojnin
Pri usklajevanju pokojnin prinaša novi sistem pomemb. no novost v tem, da je treba upoštevati pri usklajevanju ne samo gibanje življenjskih stroškov, temveč v isti meri porast družbene produktivnosti nastale iz minulega dela zavarovancev, odvisno od porasta osebnih dohodkov. Zvezni zakon že določa, da se pri usklajevanju pokojnin upoštevajo merila in kriteriji, ki jih določajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, s katerimi se usmerja delitev osebnih dohodkov. Ne glede na načelo, da se pokojnine usklajujejo po gibanju osebnih dohodkov, pa je usklajevanje lahko diferencirano za posamezne vrste pokojnini»
V.	Posebne določbe o pokojninah borcev NOV
Načelo novega sistema je, da zadržijo borci vse pravice, ki so jih imeli v zvezi s pokojninskim zavarovanjem po dosedanjih predpisih. Te pravice jim zagotavlja zvezni zakon. Zato lahko borec NVO pred 9. 9. 1943 izbira med tistim načinom odmere pokojnine, ki velja na splošno za vse zavarovance, to je da se mu odmerja osebni dohodek po desetletnem poprečju osebnega dohodka ali pa po petletnem,, tako kot doslej.
Pravice borcev v novem sistemu niso razširjene, razen kolikor ne velja to za vse zavarovance. Edina novost je v tem, da se šteje borcem ELLAS (grški partizan) dvojno pokojninsko dobo čas udeležbe v tem boju enako kakor uedeležencem NOV. Nerešeno je ostalo vprašanje dvojnega štetja našim »pre-komorcem«, to velja predvsem za tiste zavarovance, ki so bili od italijanskih oblasti internirani in odvedeni v ta-koimenovane »battaglione spéciale« na Sardiniji in se tam organizirali za vstop v NOV.
VI.	Pokojninska doba
Glede štetja pokojninske dobe v novem sistemu ni sprememb. V glavnem veljajo tiste določbe kot doslej. Novost je za člane kmečkih delovnih zadrug, ki se jim članstvo v teh zadrugah šteje pod ugodnejšimi pogoji v pokojninsko dobo. Ugodnosti so deležni tudi zavarovanci iz
delovnega razmerja, ki so pred tem opravljali kakšno
samostojno dejavnost (predvsem velja to za obrtnike in gostince). Le-ti doslej niso imeli možnosti dokupa let. Po določbi osnutka statuta se jim bo tak čas štel v pokojninsko dobo, če bodo plačali prispevke za pokoj, ninsko zavarovanje.
Republiški predpisi nadalje predvidevajo določbo, da se bo štel zavarovancem v zavarovalno dobo čas prestaja, nja kazni odvzema prostosti, če je bilo s poznejšo pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je bil neopravičeno obso. jen.
V zvezi s štetjem pokojnin, ske dobe je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, za katere v osnutkih ni predpisano te-šitve. Naj omenimo samo štetje časa služenja kadrovskega roka, štetje časa študija na visokih šolah in štetje zaposlitve nemških mobilizi. rančev med okupacijo, ki se jim po sedanjih predpisih ue všteva zaradi zadržka sodelo. vanja z okupatorjem.
Odprto je ostalo vprašanje beneficiranja zavarovalne dobe.
Kar zadeva dobe prebite na delih, ki se štejejo s poveča, njem, do konca leta 1972, ni vprašanja, ker se ta doba šteje s povečanjem enako kakor doslej. Za obdobje po 1. L 1973 pa predvideva osmiiek republiškega zakona, naj bi se štela takšna obdobja s povečanjem samo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, v tem ko naj bi se za priznanje starostne poknj line upoštevala s povečanjem samo obdobja na takoimenu-vanih »klasičnih« delih, namreč delavcem v rudnikih na podzemeljskem delu, deiav. cem, ki delajo v kesonih, potapljačem, nekaterim invalidom in delavcem na določenih delih pri organih za notranje zadeve.
Javna razprava naj bi pokazala ali bodo te določbe sprejemljive, so pa še mnenja deljena, če je takšna rešitev povsem v skladu z določbami zveznega zakona.
ZAKLJUČEK
To so v glavnem vse novosti, ki jih prinaša novi pokojninski in invalidski sistem. Del teh novosti je narekovala praksa pri izvajanju sedanjih predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ostale pa so kot je bilo že uvodoma poudarjeno, plod prizadevanj, sako uskladiti novi pokojminsKi m invalidski sistem z družbeno, političnim razvojem in gospodarskimi gibanji, predi sem pa z nastalim položajem v zvezi z zadnjimi ustavnimi spremembami.
Javna razprava naj bi pokazala, v koliko so sestavljal-ci osnutkov obeh republiških predpisov uspeli zadostiti tem težnjam, oziroma, ka.' naj bi se dalo v teh preilt1*' sih izboljšati, zlasti pa naj bi poiskala rešitve za Številne dileme glede nerešenih Pr°-blemov in postavljenih variant.
i Elektromehanika « Kranj
V avgustu za 1,3 °J0 presežen plan proizvodnje
Plan za avgust smo kljub velikim težavam malenkostno presegli. Tokrat mesečne zadolžitve nista dosegla ob. rat telefonije in števcev. Izpad, ki je nastal v telefoniji in števcih smo uspeli pokriti z visokimi preseganj v obratu električnega ročnega orodja, stikalih in mehanizmih. V osmih mesecih letošnjega leta smo proizvedli za 3,1% več kot smo planirali.
PROIZVODNJA V AVGUSTU
Obrati	%
Električno ročno orodje 141,6 Števci	97,2
Stikala	113,9
Telefonija	82,9
Mehanizmi	158,4
Skupna prod delov 132,2
SKUPAJ
101,3
Obrat električnega orodja
je planirano vrednost za avgust presegel za 41,6%. Tako dober rezultat je bil ustvar. jen zaradi prodaje brusilcev KB 108A2. Iz plana je izpadel COMBI skay in karton zaradi neizdobavljenih žag in pomanjkanja delrina. Delno sta tudi izpadla artikla VS 113A3 in 115A3.
Obrat števcev je prvič v letošnjem letu ostal pod planirano vrednostjo. Glavna vzroka: selitev montaže in pomanjkanje delovne sile. Pri enofaznem števcu so plan do. segli samo za dvotarifno izvedbo pri enotarifnl pa so ostali pod planom. Trifaznih dvotarifnih števcev se je izdelalo v predvidenem obsegu, nekoliko man; pa enota-rifnih izvedb. Proizvodnja stikalnih ur je bila presežena za okrog 12%. Ker je bilo sinhronih motorjev za domače potrebe dovolj na zalogi, za zunanjo prodajo pa ni bilo
naročil, se v avgustu niso proizvajali.
Obrat stikal je mesečno zadolžitev presegel za 13,9 %. Največ težav so imeli pri- izdelavi kontaktorske vrste zaradi pomanjkanja sestavnih delov od domačih obratov in delov iz uvoza. Podobne teža. •ve so bile tudi pri mikrosti-kalnih in enopolnih avtomatih.
Obrat telefonije ta mesec ni izpolnil planskih obveznosti. Kakor vsak mesec je bilo tudi v tem pomanjkanju več kritičnih materialov: herkon releji (uvoz), koordinatni sti-kalniki (uvoz), kondenzatorji (Semič), slušalke za PTI R. čajavec) in še nekateri, ki so močno zavirali nemoten potek proizvodnje.
Obrat mehanizmov je plan presegel za 58,4 %. Precej nad planirano vrednostjo so izdelali števcev pogovorov, medtem ko je mehanizem UMT za TAP Ptuj izpadel zaradi proizvodnih problemov. Za interne potrebe pa so v tem mesecu prešli na 900 dvotarifnih številčnikov dnevno.
OSEMMESEČNA PROIZVOD
NJA	
Obrati	%
Elektr. ročno orodje	108,3
Števci	104,4
Stikala	114,4
Telefonija .	88,4
Mehanizmi	140,5
Skupna prod. delov	157,6
SKUPAJ
103,1
KRATKE VESTI
NOVI IZDELKI TOVARNE »MARKO OREŠKOVIČ«
V tovarni »Marko Oreško-vič« iz Ličkcga Osika so se odločili, da bodo pričeli s proizvodnjo »kobi« kotlov za etažno gretje. Proizvode bodo plasirali na jugoslovansko tržišče leta 1973. Že letos pa so prišli na tržišče z elektro-oljnim radiatorjem.
»GORENJE« BO GRADILO NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
Ostaja možnost, da bo velenjska tovarna »Gorenje« gradila svojo tovarno gospodinjskih strojev na avstrijskem Štajerskem in ne na Koroškem, kot so sprva nameravali. »Gorenje« je našlo v Gradcu dobrega partnerja, s katerim bo že prihodnje leto	r---tovarno go-
PRIMERJAVA Z LANSKO OSEMMESEČNO PROIZV. VODNJO
Obrati
%
Elektr. roč. orodje	132,3
ERI storitve	31,3
Števci _	1423
Stikala	1193
Telefonija	111,6
Mehanizmi	115,1
Skupna prod. delov	93,1
Ostale storitve	95,9
SKUPAJ
1173
Primerjava z istim obdobjem lani po stalnih planskih ocenah kaže, da se je v letošnjem osmih mesecih fizični obseg proizvodnje povečal za 173%.
Za september imamo postavljen s 50,966.458 dinarji najvišji plan v prvih devetih mesecih. Predpogoj, da bomo ta plan dosegli je, da vložimo vse svoje moči in zagotovimo obratom potrebni ma terial in fannačna sredstva za nemoteno proizvodnjo.
Novice
iz Iskra Commerce
Svet Kliničnih bolnic je na svoji seji imenoval Milana Surka, dipl. pravnika, za direktorja novoustanovljenega podjetja MEDICO ENGENEERING. OPP IC mora o tem še soglašati.
Na predlog ISKRA COMMERCE soglaša poslovni odbor ELEKTROMEHANIKE z imenovanjem dipl. inž. Iva Baniča za direktorja tovarne PERLES v Švici. S tem je izpraznjeno delovno mesto direktorja firme v Stuttgartu. Verjetno bo to dolžnost prevzel sedanji namestnik gl. direktorja IC dipl. inž. Ljuban Artič.
Na Skopskem sejmu, kjer je na skromnem prostoru 40 m2 razstavila tudi ISKRA, je pri obiskovalcih vzbudil pozornost naš novi telefon ATA 40, ki ga v Kranju pripravljajo za serijsko proizvodnjo.
Podjetje za PTT promet v Kragujevcu je ob zaključku del pri razširitvi tranzitne in montaži lokalne ATC pohvalilo in denarno nagradilo naslednje naše sodelavce iz montažno servisnega obrata II v Beogradu: Branka Kovačeva, Slavka Jovanoviča, Miroljuba Coloviča, Dra-gutina Košanina, Slobodana Mitiča in Božidarja Cve-jiča.
Komite ZK IC je razpravljal o aktualni problematiki IC, med drugim tudi o izplačilih OD prek hranilnih
knjižic in predlagal C.’P način pomoči poplavljencem v Pomurju.
Razgovori, ki sat jih vodili komisiji IC in tovarne VEGA, so omogočili sestavo samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju. Kolektiv VEGE je sporazum že odobril, čaka le še na potrditev DS IC.
Škarje cen se vedno boSj širijo...
Vsi obrati razen telefonije presegajo dinamični plan po osmih mesecih letošnjega leta. Zaradi velikega presežka v zadnjih štirih mesecih se je rezultat najbolj popravil v ERO. V stikalih imajo že precej časa presežek iz meseca v mesec okrog 14 %.
spodinjskih strojev v Avstriji. »Gorenje se je na nedavnem Dunajskem sejmu dobro uveljavilo. Sedanji partner iz Gradca je po vsej verjetnosti »Steyr-Puch«, po čigar licenci izdeluje v svojem obratu v Muti kmetijske stroje.
ZMRZOVALNE SKRINJE »GORENJE«
Avgusta so v tovarni »Gorenje« pričeli z redno proizvodnjo zmrzovalnih skrinj, ki so jih osvojili na osnovi sodelovanja s francosko tvrdko »Aviatic«. Pričeli so izdelavo tipa 345 litrov, v neka2 naslednjih mesecih pa bo stekla kompletna - proizvodnja vseh tipov — za 220, 345, in 520 litrov. V letu 1973 bodo proizvedli nad 70.000 zmr. zovalnikov.
(Nadaljevanje s 3. strani)
nja v prvi polovici leta, ki so povzročila zmanjšanje dobav. Tako so bila manjša naročila pri DMB, TOMOS, IMV in ISKRA COMMERCE. Vzroki stagnacije avtomobilske industrije so delno pogojeni z zamrznitvijo cen. Naglo naraščanje cen reprodukcijskega materiala in konstantne cene finalnih izdelkov so spravile avtomobilsko industrijo na rob. rentabilnosti. V prvi polovici leta smo bili priča verižni podražitvi reprodukcijskega materiala. Tako se je n. pr. jeklo podražilo za 13,6% tračni bz-kri in Jak žica za 12,7 %, aluminijasti odlitki za 8,1 %, odlitki sive litine za 6,1 %, vzmeti za 17,9 %, izolirni trakovi, bombažno mrežno na-vitje za 16,8%, krtačke za
10,4	%, podložke za 16,6 % itd. Do sprostitve cen finalnih izdelkov, v katere se vgrajujejo tudi naši izdelki, je prišlo šele pred nedavnim tako, da lahko pričakujemo zvišanje cen naših izdelkov v drugi polovici leta. Časovni pre.-mik sproščanja cen se odraža neposredno v akumulativ-nosti tovarne.
Akumulativnost je za 40% nižja kot v prvem polletju lani.
Vsi kazalci gospodarnosti kažejo negativen trend rasti, tako se je produktivnost poslabšala za 6% v primerjavi z enakim obdobjem iani, porabljena sredstva pa so v celotnem dohodku narasla. Na 100 din porabljenih sredstev je bilo ustvarjenega celotnega dohodka:
— v prvem pollet'u 1971 145,59 din
—	v prvem polletju 1972 140,18 din
—	gospodarski načrt 1972 146,58 din
Najslabša je slika pri rentabilnosti — merjeni s celotnim dohodkom na poprečno vložena sredstva:
—	prvo polletje 1971 80,69 din
—	prvo polletje 1972 67,39 din
—	gospodarski načrt 1972 83,33 din
Pri analizi kazalcev ne smemo pozabiti, da so slabši tudi zaradi zavestne akcije
pri zaustavitvi dobav in, da smo se izognili fiktivnemu prikazovanju dobička in prav tako fiktivni potrošnji. .
Poslovni rezultat je negativno vplival na več dejavno, sti. Tako se n. pr. tekoče investicije izvajajo v omejenem obsegu zaradi pomanjkanja sredstev. Sredstva skupne porabe so reducirana le na plačila starih in tekočih obveznosti, medtem ko novih obveznosti ni moč realizirati zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
—B—
Novi delovni prostori...
(Nadaljevanje z 2. strani)
so le tedaj lahko v tovarni izklopili električni tok v celoti. Danes je ta del rekonstrukcije dokončan in transformatorska postaja nared za nadaljnje naloge. Nizkonapetostni del transformatorske postaje je bil tako rekonstrui- . ran za moč 2 X 630 kWA, hkrati pa so vanjo vgradili avtom, napravo za kompenzacijo jalove energije, česar prej v tovarni niso imeli. Pri tem letos nameravajo zamenjati še nekaj energetskih napajalnih kablov, ker so le-ti že na meji svoje uporabnosti, v etapah pa bodo tovrstno rekonstrukcijo še nadaljevali v prihodnjem in naslednjih letih, kakor bodo dopuščale finančne možnosti.
S pridobitvijo novih delovnih prostorov in doslej izvedeno rekonstrukcijo na področju energetike so tako dosegli osnovne pogoje za nemoteno in povečano prozvod-njo,\ ki naj bi se v tovarni čimprej specializirala zlasti
na proizvodnjo normalnih čr-no-bclih, tranzistoriziranih prenosnih ter barvnih televizijskih sprejemnikov, v čemer je vsa perspektiva nadaljnjega razvoja in rasti tovarne za elektroniko in avtomatiko, s tem pa tudi ostalih naših tovarn, ki prav v tem obdobju snujejo takoimenovani branž-ni sistem v Iskri.
Tovarna na Pržanu jo za opisano izgradnjo norih prostorov in rekonstrukcijo na področju svoje energetike kot rečeno odštela skupno 3,3 mi-iijonov lastnih sredstev, kar spričo razmer, v katerih živi in dela prav gotovo ni malo, zato delovni kolektiv tembolj z zaupanjem pričakuje zunanje možnosti za prepotrebna	/
obratovalna sredstva, brez katerih nikakor ne more začeti z večjo, perspektivnejšo in tudi donosnejšo proizvodnjo televizijskih sprejemnikov, Saj le v tej smeri delovni kolektiv lahko pričakuje ugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj in rast
komaj teden dni nas loči od zadnje večje športne prireditve Iskre — II. avtorallyja. Prepričani smo, da bo tako kot lanski, tudi letošnji dobro uspel in da se pripravljene ekipe, čeprav Jih morda ne bo toliko, kolikor je bilo pričakovati, že vestno pripravljajo na to preizkušnjo. Na zadnji seji športne komisije, ko je bilo tudi že žrebanje startnih številk, pa so se v zadovoljstvo verjetno mnogih, dogovorili, da naj se predpis o sovozačih spremeni tako, da za sovozače ni nujno, da so člani delovnega kolektiva Iskre, pač pa morajo Imeti šoferski izpit. Podaljšali so tako tudi rok za prijave in verjetno se bo tako tudi udeležba na rallyju povečala. Na sliki: posnetek z lanskega rallyja, s kontrolne postaje v Idriji
Športniki Tomosa v Kranju
šah: 1:3, košarka: 63:50 balinanje: 7:13; končni rezultat: 4:5.
Malovrh
Preteklo soboto so imeli športniki Elektromehanike v gosteh ekipo koprskega Tomosa. Že v maju, ko so bili naši tekmovalci na obisku v Kopru, so športniki Tomo. sa obljubili, da nam bodo jeseni obisk vrnili. Obljubo so držali, le vreme jim ni bilo naklonjeno, tako da se niso mogli pomeriti v vseh predvidenih športih. Igralci košarke in namiznega tenisa ter strelci so bili kos razpoloženim gostom, medtem ko so kegljači, šahisti, odbojka-
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int 333
ši in balinarji morali priznati poraz.
Sobotno srečanje nikakor ni zadnje. In prav je tako, kajti podobnih srečanj si športniki Elektromehanike želijo še več. Športna komisija naj o tej želji resno razmisli in povabi na podobna športna srečanja tudi športnike ¡z drugih tovarn.
Izidi tekmovanj — Iskra : Tomos:
kegljanje — moški: 2474:2477, kegljanje — ženske: 1534:1539, streljanje — moški: 689:530, streljanje — ženske: 434:237, odbojka: 2:3, namizni tenis: 5:0,
Dvoboj Iskra : Tomos — Na kegljišču Triglava v Kranju so kegijavke Elcktromekanike tako kot moška vrsta izgubile dvoboj z minimalno razliko. Za pet kegljev so zaostale za ekipo Tomosa. — Na sliki: Kržišnikova —- Elektromeha-nika
Strelci Elektromehanike Iz Tomosa so tekmovali na strelišču strelske družine Slavec Ivo-Joki na Planini. Naši so bili boljši v moški in ženski konkurenci. Na sliki od leve: trije strelci Tomosa in aa desni Oblakova iz Elektromehanike
ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko, obrat Feriti, Ljubljana, Stegne 17
vabi k sodelovanju	-
EL. INŽENIRJA — ŠIBKI TOK
I. ALI II. STOPNJE
za delo pri aplikaciji feritov v sklopih za elektroniko in telefonijo
Želimo pridobiti sodelavca z odsluženim vojaškim rokom, ki želi izkoristiti strokovne in eksistenčne možnosti, ki jih nudi delo na feritu kot perspektivnem materialu na področju elektronike. Praksa je zaželena, ni pa pogoj.
STROJNEGA TEHNIKA
za konstrukcijo izdelkov, orodij in naprav.
Praksa je zaželena, ni pa pogoj.
VEČ PK DELAVK
za priučitev v raznih oddelkih.
Zainteresirane prosimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v tajništvu obrata.
ISKRA, tovarna elektičnih aparatov Ljubljana, Savska c. 3
razglaša prosto delovno mesto
VODJE KONTROLE v obratu Signalno varnostnih naprav
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
—	diplomirani inženir elektrotehnike
—	3 leta delovnih izkušenj na delih v proizvodnji, v tehnični pripravi in tehnični kontroli.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta pošljite v kadrovski oddelek tovarne v 15 dneh od dneva objave.
Kegljači Elektromehanike z odličnim Bregarjem na čelu niso bili kos ekipi Tomosa. Tekmovali so na kegljišču Triglava. Izgubili so s tremi keglji razlike. Na sliki: (zgoraj) Bregar — Elektromehani-ka, (spodaj) tekmovalec Tomosa
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage mame -
ANGELE PLEVEL
se najtopleje zahvaljujem vsem soddlavcem na liniji ploščatega releja, telef. vrvic in GPP za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Mihaela Ličan
ZAHVALA
Ob izgubi ljube hčerke
IRENE BERAVS
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku računovodstva, sindikalni organizaciji in ostalim sodelavcem tovarne »Avtomatika« Pržan za izraze sožalja, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti.
Anton Beravs
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22221, int 333 — Tisk in klišeji; »CP Gorenjski tisk« Kram