Še enkrat — kulturni pionirji. V 26. številkf »Učit. Tov.« piše tov. B Medvešček med drugim tudi sledeče: »Kdo ie kulturni pionir narodov? Menda 1 e tisti. ki ie ž niim ki razume nieeove težnie in ie njegov organizator in vodnik v boiu za nieeove pravice. In to ne. le z besedo. ampak z deianji.« In v zadnjem odstavku svoieea odffovora zanimiv stavek: »Je pa v nas vseh resna težnja. da to postanemo.« (Namreč kulturni piotiirii). Pršel sem 7 dežele kier ie bila oeromna večina učitelistva istih nazorov in ne taiim, da s e m b i' 1 tudi sam takšnega mišljen.ia in spoznal da učiteli ne more biti in ne sme biti »kulturni piondr« na ta način kakor sc kulturno pionirstvo dandanes kai rado poimuje. In baš zato sern se oelasil nri debat'! n kulturnih ptonir.iih. Ugotovitev. da ip oeromna večina naroda v taboru ustvarjaioeh. manišina pa da živi na rovaš izkoriščanih — je točna. Vse to nodpišem tud; Jaz podpišem tudi procentualno razmerie (95% proti 5%!) — izkoriščanih i'n izkoriščuiočih. Povedati Pa moram. da našib današnjili liudi ne moremo del'ti na izkorišeanp in izkoriščuioče. pač Da smemo reči. da Ie 5% ie srečnih — ki druge lahk 0 i z k 0 r i š č a i 0. Povdarek leži na foesedici 1 e. kaiti naša današnia eenera" ciia (vso čast iziemi!) se ne br''ea veliko za izkoriščanie. čuti pa da ip. le maio srečni'h, izkoriščevalcev in baš zato se kliče na boi nd vseh kraiev in koncev. kličeio tudi tisti. k' roii.10 edino srčno željo: biti izkoriščevalci. Kdor teea ne veriame nai se lp zanima za notek boliševiškeea ookreta na Ogrskem in bo imel dejstva in statistične podatke. ki boda eovorili elasno in neizpremenliivo! Ne znamo kako bi bilo treba reči — hvala Bojju ali — žaliboe. da spadam med one ki so v:deli in ki so sp prepnčali. da narodno pionirstvo. kakor se da razumeti iz članka tov. Medveščka (t t. kulturno ponirstvo idealistov) človeški družbi več škoduie neeo koristi. ... Spominiam se na dneve. ko so pokali obroči tkzv meščanskp družlbe. videl sem. kako so sp zeanile velike maSe izkoriščanih Videl sem. kako sr> odpadali večstoletni okovi videl sem kako so pogazili v blato vsp — tudi izkoriščanim potrebne zakone. Slišal sem. kako ip. pel mrtvaško zvon privatni lastnioiVidel sem nepredednn množino dotle.1 izkoriščan:!i z orožjem v rokj širitii staro pravdo. Brezobzirno ie bilo v s e d r 0 12 |p 0 s t o I a n k a m . 0 d ¦ koder se ie lahko izkoriščalo druge — mariT srečne. In kulturni pionitii? Voditelii naroda? Staii so ob strani. ker ie odnovedalo vsako »vodstvo« — in imeli smo vtis. da so na Dohod« podzemeliske sile ki hočeirv u-nlčiti vse. kar sta z večstoletni.m delom ustvarila človeški um in človeška roka. Jaz nisem med t^stimi, ki brezpojjojno sledijo vsaki tkzv. kulturni pridobitv; — sai se smatram za ponižneea učenca Tol" steza. toda ko sem v-Jdel. da sp. eazi v blato vse da se le uničuie ter da brez brutalnegfa pritiska torei brez nas'lja! — ne iptide do iiztreznenja. do takrat sern povedal svoi »mea culpa« — in iskal novn vsebino svoiemu kulturnemu pionirstvu. Uv'del sem. da i,p e v 0 1 u c i i a . 'toda ta evolucfla se ne podipii-ra \na ta način. da postane učiteli »orefanizator In vodn'k v boiu za narodne pravice in to ne z besedo ne?o 7 rteianii« — kaiti na ta način se lahko nriDravlia r e v 0 1 u c i i a . pohod zeorai nmenienih temnih Rodzemeliskih sil. katere lp uničuie.io, niso 'Pa v staniu ustvariat? nobenib pozi" tivn fh vrednot. I n . p 0 m i s 1 i t e b a S učiteli bf stal v nrvi vrsti uničevalcev?! Ne rečem Ra s tem da pustimo naše kulturno pionirstvo. da postanimo v boiu. k' ea boiuip na^od za svoie pravice — nevtralni. Baš nasnrotno! Tudi iaz kličern da vsi v boi. Toda boiuimo se (meni bi boli ueaiala označba »delajmo«) z realnimi silami in na legitimnem kraJu. Učiteljstvu Se kai rado sueerira. da mora biti v vsaki vasi »voditeli« ter cla nai bode ta »voditeli« — učiteli. Ne pozabiimo. da v vasi živiin lcmetie mali obrtniki delavci. torei ljudie. ki so v stalnem boiu s Rrirodo .'n z dobro or^aniziranimi izkorščevalci. V boju imaio vel.!ko izkušeni imaio pa tud; neko 'Podedovano SDosobnost. s katern obču' tiio že vnaprei — od katere strani pretl nevartiost. In teea dobro oboroženega kmeta. obrtnika. delavca nai vndi uč':teli, zlasti učiteli še mlaiši možakar ki pozna lp sanisko sKko živlienia iz šolskih kniie. 0 naporih. težavah in 0 radostib življenia — praveea življenia namreč! — Ra niti pojma nima? Smešna zahteva! Pomota ie tudi to da v vasi mora bitj »učiteli«. Ako bi zrevolucionirali vas, da bi tudi tam začeli biti razredtii boi. no takrat bi se dalo ^ovorlti 0 voditeliih. toda tudi takrat' ne o voditeliih c e 1 e v a s i 0 voditelKTi v vasi živečeea naroda. neeo le 0 vodit>eliu teea ali oneea razroda. (O tem bi lahko povedal svole tov. Moderndorfer). Ne pozabimo da le vas v malom to. kar ie država v velikem. V vasi sami so že tudi ostro difer€ncirani interesi močnih. srednjjh jn slabili. In te skupine biie.10 svoi »razredni boi« — zato pa ne moreio ¦imeti v s i s k u 'R n e z a v o d i t e 1i a. Lahko na imaio osebo. ki elasno misli m:sl: za vsip. in ro Dotrebi resuitrira mišlienie večine. Toda to še ni voditeli! Je pa eno torišče kier ie lahkr> učiteli voditeli. kier lahko deluie kot organizator in boievnJk za staro pravdo in to torišče ip — šola. Otrok ie nafboli izkoriščan stvor božii! Otrok nos:< okove! Otrok ima le dolžnosti. pravic na skoro nobenih! Otroka ip treba rešiti.' otroku1 ie treba vrnlll svobodo. Otroka ie treba prekvasiti. da ne bo eden od 5% in ne eden od 95%. pač pa da oostane človek navdušen in obenem nonižen priiateli občekoristnega in nesebičnega dela. V šoli bodimo pionirii naroda. 2aliboz. ne naroda. kater' sedai živi neg^o naroda kateri šele pride za nami. Če pa hočemo postati voditelii naroda. kl danes služi kruh. zlasti na ta način da s1 poprei naberemo še več. kmižne učeno" sti. no takrat iavnn povemo. da np, 00]mujemo bistva učiteliskeea pcklca. Voditelii dandanes živečeea naroda lahko postanemo v povsem nrimitVmli razmerah (v Sloveniii ne veruiem da bi sc dobila kakšna hribska vas...). kaiti kakor sem že omenil. tudi v naimaniš; vasi izkliučuieio skunneea vod^telia dierencirani interesi ljudi. Voditelj ^otovea:a »razreda«pa ne bom. tudi takrat ne, oe ie ta razred v večinii. kaiti prvo In fiaivažneiše torisče moieea dela ie  šola torei krai kier ni boeatib ni siromakov. kier so le otroci1, slabe. krepitve žeine otroške sile. nosilci delavci nage narodne in državne bodočnosti Odkritosrčen človek bi oovedal tudi to srno Ifi zadosti močni za to delo — \: šoli...? za uradnike — da. toda da bt bili oreanizatorii in voditelii dela za svobodo otrok. o tem iaz za svoio osebo dvomin in nai pove svoio sod!bo vsak o"o tihi uri — sebi. Lev Tolstoi pravi. da si budstvo želi izobrazbe. Meščanska družba in od nje nastavlieni učitelji pa tekmuieio da bi zadostili tei kulturni želii in zanimiivo deistvo ie. da narod to kulturo — eladko odklanja On ie hotel rešiti Rroblem na svoi način Poskusil ie ustvariti t;t) pravesra učitelia in poenat' i/ soip učitelia uradnika. Oeromneea dela se ip lotil. Sai vemo vsi da nieeovn doleo živlienie. ob n.iegovi nadarienosti in predizobrazbi n; bilo zadostnn za rešitev teea problerria. mi še iščemo »vodstvo« izven šole?! — Kulturni p'onirii narcdovi v solo. v šolo vsi! Tu r n išče . 3. .iuliia 1926 , Tuiii Kontler.