Poltnlna platana v gotovini.	.	_
V	organizaciji J« raot,
Leto X.( St. 3.	V	Ljubljani,	20, januarja 1923.	kolikor	moči	—	toliko	pravle«|
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/H,
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm l-50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Krinke padajo ...
Laž ima kratke noge!
Zadnia številka »Delavskih novic« je prinesla vabilo, v katerem vabi tudi naše uredništva nai se udeleži skupne konference v svrho upostavitve
enotne DoTtična fronte.
Kdo izmed naših čitateljev se ne spominjal kako so ravno komunistične »Delavske novice« ostudno in umazano napadale naš list in naše organizacije, češ: da delamo oolitiko. S tem so tudi opravičevale razbijanje naših organizacij ter ustanavljanie svojih »neodvisnih orttani-zacij«. o katerih so trdili, da so edino prave, ker so strankarsko »neodvisne«.
Mi smo jim takrat odgovorili to. kar jim odgovarjamo tudi danes. Naše strokovne organ zacije so bile, odkar so ustanovljene, In so še tudi danes, strankarsko neodvisne. Nikdar se niso vmešavale v polit ko na ta nac n, da bi Dostavljale svo-ie volilne kandidate, nikdar niso sl le svo-leea članstva, nal vstopi v to afi ono po-Utčno stranko. Od svojega članstva so zahtevale le. da priznava razredni bol. vse drugo so Da oreouščale članstvu, da se vsak sam opredeli po svoji vesti.
Ob času volitev so pa podpirale one politične stranke, ki so po programu In delu našim strokovnim organizacijam naj-bližje.
Zato nai si komunistična gospoda pri »Delavskih novicah« in pri »Strokovni borbi« zaoiše za ušesa, da mi tega programa tudi sedai ne bomo prelomili in da odklaniamo njihovo vabilo za enako politično fronto, ker hočemo, da ostanejo naše organizacije še nadalje strokovne, kakor so bile do sedaj-
Drugo je pa vprašanje, kaj bodo rekli oni pošteni komunisti, ki jih ie ta gospoda z lažmi iztirala iz naših organizacij, sedai bodo pa videli, da so grehi, ki so jih očitali nam pravzaprav le njihovi grehi. Se huše razočaranie bo na prišlo še radi tega ker njihovi krvavi komunisti, ki so imeli polna usta noPomirVivega razrednega boja. sedal vabilo tudi »narodne socialiste« in »krščanske sociaPste« (ajmoh-tarje) v enotno fronto. Narodni socialisti priznavajo narodni boj, krščanski socialisti na verski boj. oboii na zametavajo razredni bol — to le boj revnih proti bogatim.
V vsakem narodu so na eni strani reveži. na drugi strani oa kapitalisti.
V vsaki veri so na eni strani reveži in na drugi bogatini.
Zato se je treba odločiti za bogatine ali za reveže in ne za oboje.
Naše organizacije so se odločile, da bodo organizirale reveže proti bogatinom — delavce proti postopačem in pri tem tudi ostanejo. Nikomur ne branimo, nai ne bo naroden, nikomur ne prepovedujemo njegove vere — zahtevamo pa. da priznava razredni boj. ki je temeljna točka naših organizacij.
Komunistični voditelli pravijo, da se moramo združiti zato. ker le položaj delavstva slab. Položai delavstva je oa zato slab. ker so ravno te izdajice razbile delavske oreanizaciie ter mu odvzele s tem orož e, ki ea je delavstvo imelo-
Cc bi bilo delavstvo zavedno, bi se v 14 dneh rešilo svoiih pijavk. Ker pa tava v temi ter se bojejo enkrat za verske-drugič za narodne ideale, zato ga njegov razredni sovražnik kapitalist še vedno tišči k tlom.
In sedal, mesto da mu odpremo oči, da bo spoznalo, kje ie prava cesta k osvo-bo;eniu. nai se oa še mi zamešamo med verske in narodne otrobe, da bodo še nas svinje požrle??
Ne! Nikdar!!
Apeliramo na vse tiste komuniste, ki nlmalo komunizem le na jeziku:
Potegnite svoje voditelje pravočasno za ušesa, sicer vas bodo vse skupal za skledo leče prodali. Otresite se teh dI-iavk in sl postavite take može. ki fh boste lahko kontrolirali, ker sicer vam bodo
povaljali vašo čast v najumazanejšem blatu.
Zavedamo se. da je naša dolžnost, da povemo članom naših organizacij, katera stranka ie dobra in katera je slaba. Potrebno je, da povemo, katera stranka jo delala na oolju socialne politike in katera ie uganala samo demagogija Tudi tega se zavedamo, da strokovne organizacije same. te reakcije, ki danes vada. ne bodo premagale, ker ie reakcija politična. Vemo tudi. da ie vse dobrine, ki so jih stro-kovne organizacije priborile, požrla kapi* talistična politika. Zavedamo se vsega toga, zato bomo o tem pisali..
Odločno pa povemo že danes, da bomo nastopili proti vsakomur, ki bi ho* tel zamazati razredni boj s kakimi kompromisi z meščanskimi ali malomeščanskimi strankami, kakršne so krščanskosocialna ali narodno-socialna.
To si naj komunistična gospoda pri »Delavskih novicah« in »Strokovni borbi« zapomni, ker sicer bo občutila naše najtežje udarce.
Rdečih zastav ne damo povaljati v: blatu!
Odklanjamo tudi avtomobile »krščan« sko-socialnih« magnatov, v katerih so se gg. »nezavisni« komunistični voditelji vozili ob času ljubljanskih volitev.
Mi smo takrat molčali, dasiravno nas ie pest zelo srbela. Sedai pa. ko hočete Dotegniti tudi nas v to blato, vam pa povemo. kar vam gre:
da ste nenasitni koritarjl in da nas veseli, da ste odložili krinko.
Delavstvo nai sodi!
Mirovni kongres v Haagu.
V ta namen se morajo ublažiti in prenehati nesoglasa v delavskih organizacijah in vzpostaviti enotno delavsko gibanje.
Organizacije moralo voditi nepomirljiv boi za mir vseh narodov in proti militarističnim nakanam velesil.
V ta namen moraio delavci vseh dežel stremeti za tem, da: podoirajo vsa stremljenja za odstranitev vojne nevarnosti. da dosežeio razorožitev In vodijo boi z vsemi onimi, ki omogočajo vojne pohode.
Organizirati mora proletariat gibanje za mir in uničiti že pri kali vsako voino. L-niciti mora dejanski izbruh vsakega voj. nega Doizkusa s Droklamaclio in izvedbo mednarodne splošne stavke.
Organizirani proletariat mora stremeti tudi za tem. da Stoni v svrho proti-voine propagande v stik tudi z organizacijami, ki stoje izven delavskega gbanja.
Največje važnosti je nafstrožja kontrola nad časonisiem in javno se mora napasti vse one časopise, ki hočejo z besedo navdušiti Izmozgano ljudstvo za vojna pokolja.
Voditi pa mora vse take akcije na-< lašč zato osnovano gibanje.
V ta namen nai se delavsko gibanje usmeri v tovarniško in transportno kontrolo vojnega materiala. Pa ne samo to. ampak nal obrnejo večjo pažnjo na propagando z vzgojnim delom med delavci.
V tem smislu je dolžna mednarodna strokovna zveza, da izvede v slučaju vojnih napovedi SDlošno svetovno stavko In gospodarski bojkot v vseh deželah.
Delavstvo mora zato skušati, da si ustanovi resnično zvezo narodov, v katero bo imelo lahko zaupanje in katere skleni bodo v stanu, da odpravijo vse razlike In spore med posameznimi državamL
Protivojno gibanje bodo vodili zastopniki najmočneiše delavske organizacije: Mednarodne strokovne zveze, transportnih, rudarskih in kovinarskih delavcev.
Vodstvo akcije ostane v rokah Med-.narodne strokovne zveze (Amsterdam).
Svetovni mir ni mogoč na drugi podlagi kakor, da se nadomesti proizvajalni način, ki sloni na osebnih stremljenjih po dobičku, z drugim načinom proizvajanja, ki nai služi interesom in potrebi splošno-sti.
Pomagajo nai v tem boju ženske bojne organizacije, organizacije duševnih delavcev in mladine celega sveta, ki je upravičena. da zahteva od države miru, da se more duševno in telesno razviti-
Sodrugi! Ali se zavedate kaj pomenita v delavskem gibaniu rimski kongres amsterdamske strokovne internacionale in mirovni kongres v Haagu za delav-
Mladinski delavci ste si ustanovili svojo lastno organizacijo, ki naj delavsko mladino pripravi za najhujši boj, ki jo čaka v bližnji bodočnosti.
Treba se bo torei pripraviti na delo in oborožiti: najboljše sredstvo v vašem delu vam bo predvsem delavsko časopisje, ki vam Da ne sme biti le prazen papir, temveč živo boino orožje v razrednem boju- Ena prvih vaših dolžnosti bo, da postanete s svok> mladinsko organizacijo opora vsega delavskega časop:sja in da delate z vsemi žrtvami za razširjanje in poglobitev strokovnega gibanja.
Čas, ki ga prebije mlad proletarec v organizaciji, je predvsem posvečen delu In brušenju duševnega orožja, ki ga bo rabil pozneje v boju za gospodarsko in politično osvoboditev delavstva. Zato pa je treba, kakor pri vsakem gibanju, da stopiš v vrste in stremiš za tem. da si ustvariš cilj in pot do tega cilja, k! pa mora biti vedno ravna.
V	svoii organizaciji mora najti delavska mladina zavetje pred šikaniraniem in navodila, kako naj brani svoje pravice pred onimi, ki jih hočejo kratiti. Zato pa mora iti mladinska organizacija z roko v roki s starejšimi delavci, ki so v boiu izkušenejši in ki bodo tudi mladinsko organizacijo branili pred viharji, brez katerih vaša organizacija nikdar ne bo.
Gledati morate tudi na to. da pripeljete v svojo organizacijo tudi one, ki stoje ob strani in čakaio. kedai jim boste prinesli uspehe svoiega boja.
V	istem času se morate bojevati proti vsem onim. ki vas hočejo z vsakovrstnimi in amamljivimi sredstvi odvrniti vaše prijatelje od vaše organizacije. Razložiti morate, da delavstvo nima svoje domovine in da sta na svetu samo dva razreda. Veliko večino ima delavstvo, le malo je onih. ki imajo že na tem svetu nebesa. Po-veite jim tudi, zakaj ie delavstvo toliko slabeiše. četudi je v večini, medtem ko so podjetniki in tovarnarji, ki so vaši sovražniki, močnejši: zato ker je delavstvo brez pravega orožja — organizacije in se pusti vleči za nos od raznih verskih in narodnih organizacij, ki služijo le vašim sovražnikom in jim pomagajo, da vam tovarnarji kradejo vaše pravice.
Da bo vaše delo uspešno, da ne boste ostali vedno na istem mestu, ampak, da boste vedno močnejši, morate stati
stvo? Nočemo trditi, da bo pri pr'hodnjih vojnih poizkusih misel in ideja haaškega kongresa zmagala. Morda ne. Toda eno je gotovo: kongres v Haagu bo imel velike posledice: dal ie delavstvu navodila, kako nai ravna v slučaju, ako hočejo kaki nepridipravi zopet zanetiti nov požar.
Že s tem, da je položil največjo važnost protivoine vzgo:e najširših delavskih mas. ie izvršil svoje poslanstvo.
Naibrže delavstvo še ne bo zmožno izvršiti navodil haaškega kongresa pri prvem poizkusu vprizoriti nove vojne fu-rije: toda v tem slučaiu bo delavstvo za eno izkustvo bogatejše in prihodnje spletke oboževalcev denarne vreče bo delavstvo preprečilo in bo sklepalo mirovne pogodbe pri zeleni mizi v Parizu, Londonu. Lozani. Rimu. Ženevi itd. samo. In pri tej mizi bodo govorili narodi vsega sveta, vseh plemen in vseh ver!
eden tik drugega v organizaciji in se postaviti vedno kot en mož za pravice mladinskih delavcev. Vsi jza enega, eden za vse. to mora biti vaše geslo. Po vaših storjenih dolžnostih na ne smete pohajati oo zakotnih gostilnah in kavarnah, temveč ustanovite si zopet razne izobraževalne. telovadne, pevske in športne odseke: vse to nai vam nudi najboljšo zabavo, vse drugo kar je zrelo za pogin, vrzite od sebe in poteptajte.
S tem boste pokreraili strokovno gibanje in pospešili politično osvoboditev delavstva.
Papeži, škofje in podobne šibe za delavstvo se trudijo, da bi vas odvrnili z dišečimi kadili od rdeče zastave, ki jo dvigujete v najtežjih časih nad skrivljeni hrbet delavstva. Napraviti hočejo iz vas hlapce kapitalizma in izda?alce delavstva v mezdnih bojih (stavkokaze).
Poveite jim. da ie umazan in zloben niih jezik in da n;ma!o mesta v vaših mladinskih vrstah! Povejte pa to tudi vsem drugim, ki niso z vami in jim poveite, da kdor ni z vami. ie proti vam!
Strelci naprej!
Iz organizacij,
KOVIVARSKA STROKA.
Kongres kovinarjev. V dnevnem redu kongresa kovinarjev, ki je bil objavljen v zadnji Številki »Delavca*, je pomotoma izostala kot četrta točka:	Delo za enotno organizacijo kovi-
narjev Jugoslavije.
Občni zbor IllJK podr Ljubljana.
Podružnica Osr. dr. kovinarjev v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na nedeljo dne 21. januarja 1923. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije pri »Levu« s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva.
2. predlogi k izpremembi pravilnika za pokrajinski kongres ODK.
3. volitev novega odbora.
4. volitev delegatov za pokr. kongres ODK.
5. raznoterosti.
Razno.
Nova odbora ljubljanskih livarjev in strugarjev. Na občnih zborih sekcij ljubljanskih livarjev in strugarjev, ki so se vršili, dne 6. in 7. t. m. so bili izbrani za kandidate v podružnični odbor naslednji sodrugi: Za livarje: Hlebš Josip, livar; Žagar Anton, livarski pom. delavec; Ro-haršek Ivan, livarski pom. delavec; Vrankar Vinko, livar; Štrus Franc, livar in Selan Ivan.
livarski pom. delavec. — Za strugarje: Schley ' Avgust, strugar; Teran Josip, strugar; Hribar j Fran, strugar; Arnšelc Alojzij, strugar; Vidmar France, strugar in Aichholzer Andrej, strugar.
Položaj kovinarjev v Celju je skrajno slab, ker je v nekaterih večjih podjetjih obratovanje reducirano na 21—24 ur tedensko. V drugih podjetjih pa kljub malenkostnim naročilom silijo podjetniki delavstvo k čezurnemu delu z namenom, da do zadnjega kotička napolnijo svoja skladišča, ter tako pritisnejo na delavstvo, da sl ne bo upalo niti misliti na kako zboljšanje. Delavski zaupniki so šikanirani na vse mogoče načine, tudi taki, ki nasprotujejo določbam zakona o zaščiti delavcev, radi česar jim je delovanje otež-kočeno, v veliki meri tudi radi tega, ker se delavstvo ne zaveda zadostno svojih dolžnosti in jim ne da prave opore. Brez popolne zaslombe pri delavstvu, pa tudi najboljšemu in najener-gičnejšemu zaupniku, ni mogoče uspešno delovati za zboljšanje gmotnega, kakor tudi socialnega položaja.
Ravno pri celjskih kovinarjih, ki so vprizo-rili največjo kovinarsko stavko v Jugoslaviji, v kateri so se lahko naučili tudi delovanja za na-dalini boj, ni opaziti pravega smisla za skupno delovanje.
Zadnia stavka, ki je kljub dobri pripravljenosti in dobremu vodstvu, pokazala nedostatke glede solidarnosti, naj nam bo v spodbudo, da se vsi od prvega do zadnjega, čim tesneje oklenemo organizacije že danes, ne pa šele takrat, ko nas bo k temu prisilil podjetnik.
ŽIVILSKA STROK4.
Celje. Osr. društvo živilskih delavcev podružnica pekov in mlinarjev v Celju sklicuje na dan 21. t. m. točno ob 9. url dopoldne v prostorih gostilne pri Ranče Jelačiču svoj redni letni občni zbor. Udeležba dolžnost.
Maribor. Osr. društvo živilskih delavcev podružnica pivovarjev v Mariboru sklicuje na dan 21. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo zapisni-karia; 2. poročilo blagajnika; 3. volitev novega odbora; 4. predavanje; 5. razno. Udeležba dolžnost.
Podružnica pekov osrednje društvo živilskih delavcev je nabrala vsoto 1161 dinarjev za božično darilo nezaposlenim in nezmožnim pekovskim pomočnikom. Podružnica je razdelila med sodruge 1090 dinarjev in sicer sledeče: 4 po 100 Din. 6 po 60 Din, 9 po 35 Din, in 1 po 35 Din, Podružnica se v imenu pekovskih pomočnikov najtopleje zahvalluje vsem, ki so doprinesli za to socialno delo denarne prispevke. Posebno se zahvaljuje odbornikom prve delavske pekarne z vsoto 80 Din in vodstvu prve delavske pekarne. ki ie darovalo 150 Din. — Odbor.
Podpisana strojarja tovarne »Indus« se zahvaljujeva vsem darovalcem in podružnici usnjarjev za darovano vsoto ob priliki najine bolezni v znesku 141.75 Din. — Franc Šturm, Matevž Rogelj.
KEMIČNA STROKA.
Liboje. V podružnici kemičnih (porcelanskih) delavcev v Libojah se je dne 5. januarja takoj po delu vršil strokovni sestanek za vse zaposlene delavce. Vršil se je v svrho volitve obratnih zaupnikov na dvoie porcelanskih tova-ren. Na sestanku je poročal tamik osrednj. društva o dolžnostih obratnih zaupnikov, kakor tudi delavstva napram obratnim zaupnikom. Sestavila se je nato kandidatna lista. Opažati je bilo zanimanje za sistem obratnih zaupnikov, a vendar še v premajhni meri. 2elimo v interesu porcelanskega delavstva, da se bolj zanima za nadzorstvo industrijskega gospodarstva, posvetite pa tudi nekoliko več zanimanja strokovni iz-obrazbi, kakor dosedaj.
V	Majšperku ie imelo zaposleno kemično delavstvo tvrdke Geharduis dne 7. januarja t. I, popoldne strokovni shod na katerem se je ustanovilo podružnico kemičnih delavcev. Obravnavalo se je tudi mučen položaj delavstva in teror od strani tovarniškega vodstva nad zaposlenim delavstvom. Na shodu je poročal tajnik osrednj. društva kem. del. sodr. Rejc o pomenu strokovne organizacije, ki je po socialnem družabnem redu obvezna za vsakega zaposlenega delavca. Obrazložil ie pomen Surnega in obsojal akordno de'o v industriii. Zaupniki delavstva so se pritoževali, da vodstvo tovarne delavstvo preganja radi Surnega delavnika. Vodstvo tovarne hoče delavstvo prisiliti da služi hlapcem kapitalizma in ker delavstvo brani svoje pravice, preti vodstvo tovarne, da bo tovarno zaprlo. Delavstvo je na shodu sklenilo, da se pritoži na oblasti in tam zahteva po zakonu o zaščiti delavstva, da se za varstvo delavstva nekaj ukrene. Položaj zaposlenega delavstva se Je pojasnil »Inšpekciji
Mladina, napreU ...
dela v Mariboru« dne 9. ianuaria t. 1., čeravno Je zastopnik tvrdke Oeharduis nalagSl gospoda inšpektorja v Ptuju, da je delavstvo omenjene tvrdke stopilo v stavko prostovoljno. To pa ni res! Gospod zastopnik je torej odkrito lagal.
Delavstvo y boju za osemurni delavnik vztraja v polni zavesti, da je za pošteno delo tudi potrebno pošteno plačilo in pošten počitek. Želimo od sodrugov oziroma od pripravljalnega odbora, da je vedno tesno v stiku z osrednjim društvom kem. delavcev.
Ruše. V podružnici kem. del. v Rušah se je vršila dne 8. januarja t. 1. zvečer takoj po delu š:rša seja podružničnega odbora z dnevnim redom: poročilo o položaju in duševnem razvoju v tovarni zaposlenega delavstva. Seji je prisostvoval tajnik osrednj. društva kem. del., ki je dal odboru podrobna navodila za organizacijsko delo. Na seji se je napravi! načrt, ki ne bo obvezen samo za sedanji odbor temveč tudi za prihodnji odbor. Načrt, ki je bil soglasno odobren je.sledeče sestavljen:
1. Vsaki mesec se vrši pri podružnici mesečni shod za člane In sicer s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, nadzorstva in splošni položaj.
2. Po možnosti se vršijo vsk mesec predavanja o sociialni in splošni zakonodaji, o kateri mora biti delavstvo dobro poučeno.
3. Sodrugi	in	sodružice,	ki se obračajo s
pritožbami radi	delavskih razmer v tovarni	na
strokovno tainištvo v Mariboru Itd. morajo imeti od podružničnega odbora potrdilo, da je zadeva resnična.
Dalie se naznanja članstvu v podružnici, da se bo vršil dne	21.	januarja t.	1. (na:brže ob	pol
4. urj) v prostorih	g. Novaka občni zbor	po-
družnice v Rušah s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva, zapisnikarja, blagajnika in nadzorstva: 2. splošni položaj strokovno organiziranega delavstva: 3. volitev delegata za kongres kemičnih delavcev in sestava predlogov: 4. volitev novega odbora in 5. raznoterosti. Sodrugi in sodružice! Udeležite se občnega zbora va-' še podružnice v polnem številu. — Odbor.
Vevče. Po dveh letih brez organizacijskega živlienia je pristopilo s 1. januarjem 36 papirniških delavcev, v osrednje društvo kem. del. na slovenskem ozemlju. V svrho obnovitve podružnice kem. del v Vevčah se je dne 14. ianuaria t. 1. vršil strokovni shod v prostorih g. Plevnika v Vevčah, na katerem je poročal s. Rejc o pomenu in nalogah strokovne organlzacbe. Po poročilu tainika osrednj. dr. ie na dovobenie delavstva dobil besedo tudi neki Kukovec, ki ie izrazil željo, da nai nikar ne razbbamo enotne črne organizacije. Obluibil je, da se bo boril na življenje in smrt na obstanek neenotne fronte delavnega ljudstva. Po žalovaniu Kukovca in njegovih tovarišev radi n»ih razbite organizacije se je izvolil soglasno sledeči pripravljalni odbor:	Rome
Franc, predsednik:	Gorše Franc, zapisnikar;
Havranek Ivo, blagajnik: odborniki: Arko Viktor, Peterca Ivan: v nadzorstvo:	Blaž Jakob,
Toš Josip. Izvobeni sodrugi so sprejeli izvolitev na znanie s prepričanjem, da bo prinesla rešitev papirniškega delavstva v Vevčah le ljubezen, ln razredna strokovna organizacija.
OBLAČILNA STROKA.
Maribor. Podružnica Osr. društva oblačilnih delavcev v Mariboru poživlja vse svoje člane na njen občni zbor, ki se bo vršil dne 27. januarja t. L ob 6. zvečer v Ljudskem domu s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora:
2. poročilo blagainika ln nadzorstva;
3. letno poročilo podružničnega delovanja;
volitev novega odbora;
5. raznoterosti.
Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se gotovo in točno udeleži zborovanja, da bo spoznal dosedanje delovanje svoje organizacije in ji da za bodoče leto smernice napredovanja in organizacijskega dela.
Dopisi.
Guštanj. »Strokovna borba« z dne
3.	januarja t. 1. prinaša dopis iz Guštanja, ki pravi, da imamo pri nas v Guštanju že inočno zvezo rudarskega delavstva, katero vodi naš požrtvovalni sodrug Dietin-ger. Mi moramo povedati temu požrtvovalnemu s. Dietingerju, da se zelo moti če misli, da je deset ali št;rinajst članov že močna zveza in še ti so na Holmecu pri Poljani, v Guštanju nima še prav no-
benega; in ta človek najbrže misli, da je podružnica ali zveza že močna, če je obiskal Guštanj dopisnik »Strokovne borbe«. Člankar pravi, da so kovinarji v Guštanju zelo razočarani nad »Svetko-vo organizacijo«. Mi povemo tistemu demagogu, da Svetek ni organizacija, ampak članstvo, pa tudi ne tako članstvo, kakoršnega je naslikal tisti demagog, ki je pisal članek iz Guštanja v »Strokovno borbo«. Svetka nimamo za boga, imamo ga pa za poštenega in pametnega voditelja kovmarske organizacije; če pa tistemu demagogu, ki je pisal članek v »Strokovni borbi« št. 3. »Svetkova organizacija« ni po volji mu bomo poskrbeli, da ga izključimo iz naše kovinarske organizacije v Guštanju, ker takšnih demagogov, ki bi hodili semkaj z enotno fronto, da bi razbili kar je že zgrajenega ne maramo v naši sredi. — Več delavcev.
Maribor. Mlinarska stroka v Mariboru spi spanje nezavednega in se ne briga za svoj položaj prav nič. V juliju smo videli na mesečni razvidnici pr bliž-no 100 članov, na skupni listi za avgust in september pa 47. Od septembra naprej pa se ne giblje in kakor izgleda, v resnici ni ničesar več pričakovati od teh ljudi. Res, mlinska stroka je raztresena in nima močnejših grup delavstva, ali boljše rečeno delavstvo nima med seboj pravega stika. To pa ne sme biti vzrok, da bi delavec kakršnekoli stroke smel pozabiti na razredni boj in s svojim spanjem čakal na odrešitev, ki bi mu jo naj izvoje-valo ostalo zavedno delavstvo. Duševno delo v organizaciji, če je še tako malenkostno, pomaga gibanju. Mi nsko delavstvo se tega ne zaveda in ne ve, kako bi se naj odločilo v organizaciji, ki po njih mnenju v štirindvajsetih urah dobitš vse, kar si delavec želi in potrebuje. Samo nekaj moramo k temu pripomniti, organizacijo tvori vse prizadeto delavstvo, ki mora v tej organizaciji tudi delati. Skupno delo v organizaciji, organizacijo šele podkrepi in ij da moč. Presojajo naj pametni ljudje ali je mogoče imeti organizacijo v kateri se članstvo ne giblje razpravlja, gre z dobo časa, pregleduje svoje in tuje račune in končno sklene in ukrene o svoji usodi. Ce bi mlinarski delavci hoteli vpoštevati in se držati te zlate resnice, bila bi njih organizacija majhna, toda močna in bi lahko ohranila marsikak napad, pa tudi priborila za svoje člane pravice. Brez mere je delo in jelo grenko, zato rabite organizacijo kot merilo, ki naj presoja, vodi in odločuje o usodi. Ime organizacije samo na sebi. brez dela članov ne pomeni ničesar. Mlinarski delavci Majdičevih mlinov v Celju in Kranju vedo povedati kako hud je boj toda oni se zavedajo dolžnosti in se oklepajo svoje organizacije, ter vedo. da ni mogoče položaja spremeniti v štirindvajsetih urah, in da prinese dolg in vztrajen boj to, za čemer stremi delavstvo. Delavstvo mestnega mlina v Celju se je odločilo lanskega leta, da se odcepi od organizacije in je odšlo; danes, po grenkih izkušnjah, priznavajo svoj greh; toda prepozno je, ker so zamudili čas skupnega nastopa v svojo lastno škodo. To naj bo zadnja resna beseda onim delavcem, ki mislijo, da pride rešitev sama.
Uboga SSDU. »Mi hočemo ublažiti boj med delom in kapitalom!«
Tiho, brez vsakega odmeva so se zbrali »delavski« zastopniki širom Slove-(demokratska unija). Olupki delavskega gibanja so se zbrali, da postavijo na gnila
n je na ustanovnem občnem zboru SSDU meščanska tla »narodno, delavsko državotvorno in strogo strokovno organizacijo«. Priznati se mora: opaziti je bilo tudi delavske obraze z delavskimi žulji med izbranimi in nepovabljenimi gosti. Tudi »žrtve« delavskega gibanja so prišle, da sodelujejo pri objemanju denarne vreče. Oh. skratka, vsakovrstne obraze je bito videti, tud, ljudi, ki so napenjali in brenkali že na vse strune.
Otvoril ie ustanovni občni zbor (po-vdarjamo ustanovni, ker je unija po enem letu že našla svojega očeta in amerikan-skega strica demokratsko stranko; prišli so »izvoljeni« gospodje samo povedat, da je v uniji najmanj polovico članov demokratskega mišljenja) požrtvovalni g. Prijatelj. Govoril je naš znanec mnogo., toda zalibog ni povedal ničesar novega; dolga klobasa fraz, ki niso last in notranje prepričanje g. Prijatelja. Tudi generala te armadne (slišali smo da šteje 3000 mož. kar je malo preveč, ker take armade ne more voditi en sam Zupanc). Tudi on je mnogo govoril, trdil je vse mogoče stvar1, da prevari in obdrži v ravnotežju navzoče delegate. Vedel je in dišalo mu je. da so navzoči tudi ljudje drugega mišlj čllja kakor je on, skušal ie govoriti v duhu modernega časa, toda ovreči ni mogel niti tega, da je njegova Unija kapitalistična.
Celo na enotno fronto so se spomnili. Zaključek popolnoma stvarni in mestoma buren je bii ta. da so sprejeli delegati predlog g. Majcena (privesek demokratske stranke, da se unija pridruži akciji enotne fronte, ako bo to v korist delavstvu (kar je popolnoma pravilno); povda-rili pa so, da se to vprašanje da rešiti na ta način, da so vse delavske organizacije priključijo l.T.iji. Pa ne samo enotno, ampak celo Jugoslovansko enotno fronto b; si delavstvo po mnenju gospodov okrog Unije stvor iio. Oh, ironija sveta!
J udi referati sc- bili iia dnevnem redu. Ho, celo na socialno zakonodajo so se spomnili' Res, je bil lep referat! Mesto o socialni zakonodaji, je govoril g. Flanin t o rimskem katolicizmu in panteizmu ivsebošivu)!
Gospodje c krog Unije! Norčevali bi te se radi iz delavstva. V najtežjem boju ste ušli iz njegov.il bojnih vi st in mu skočili v hrbet, toda zmotili ste se! Zadeli ste od zadaj, ne od spredaj. Proletariat vam kaze himet, vi mu ne gledate iz obraza v obraz! Na denarju se ne da zidat' organizacije, čeprav ste lagali delegatom.^ da nimate denarja za vašo umazano časjpisno cunjo Zapomnite si: na dveh konjih se ne da stati, ker je to nevarno. Delavstvo lahko reče: Hi! In v, prah se boste zdrobili: Vi, Unija in demokratska stranka.
Mednarodni pregled stratega giiaaja.
V Evropi nastajajo vedno večje zmede- Diplomati okoli zelene mize se zopet ne morejo sporazumeti, kako bi si razdelili porabljeni plen-sad delavskih žuljev. Sestanejo se v kakem bogatem in razkošnem mestu z lepim podnebjem in barantajo za cele narode. Delavstvo pa prihaja v vedno slabše življenske razmere. Na eni strani je v nevarnosti osemurni delavnik, na drugi strani pa znižujejo podjetniki delavstvu že itak nizke cene.
V Ju^osiavlii je delavstvo prisiljeno, da se poslužuje zadnjega sredstva, ki mu ie na razpolago v boju proti izzivanju podjetnikov — stavke.
že iskoro mesec dni se naha?aio v ostri stavki kovinarji tovarne železniških vozov v Brodu na Savi. Strajkujoče druži solidarnost, ki se. ne ukloni pod nožem, ki ga ie UDrava tovarne nastavila delavstvu na vrat. Delavstvo ne more prodati Surneea delavnika in se mučiti z akordnim delom, ki bi v slučaju, da se v tovarnah uvede nomenil poraz delavstva. V mezdnem gibaniiu se nahajalo tudi kovl-narii v Nišu (Srbija), ki se ne strinjajo s podjetniki in noček) sprejeti nj:h ponudbo za podaljšanie delavnega časa.
Savezu monooolskih delavcev so se pridružili tudi slovenski tobačni delavci. Monooolski delavci imajo torej v Jugosla-viji sedaj enotno orgamzacijo, ki nai zboljša gmotno stanie tobačnega delavstva.
V Runi unij: je morda delavsko strokovno gibanje trpelo najboM pod belim terorjem. Kapitalizem je vrgel vse svoje rezerve v ospredje, da uniči delavske organizacije. Splošne stavke in protesti delavskih organizacij vse to nič ne pomaga. Mnogo ie temu krivo komumstično razdiralno delo. Razdirati in obenem gradni ie Pa seveda nemogoče. Upati je, da ru-munsko delavstvo ne bo razdiralo lastnih organizacij. temveč bo skušalo podreti stavbo denarne vreče.
Na Kitajskem se vedno pogosteje pojavljajo velike stavke v obširnem kitajskem območju. V zadnjem času so stavkali rudarji, zaposleni pri tvrdki Kinese Britlsh. Stavili so podjetnikom sledeče zahteve: 10 do 30% zvišanje rudarskih mezd, plače za praznike in nedelje, pokojnino po petindvajsetih letih dela in petletno posmrtnino- Moderno delavsko gibanje na Kitajskem se je začelo šele leta 1920. (Leta 1911. so se borili delavci še za republiko) in vendar morejo staviti kapitalistom kitajski delavci take zahteve. Delavske organizacije so pač močne in se svoje moči zavedajo.
V Rusiji se že ves čas, odkar je sovjetska vlada sprejela nove gospodarske smernice in vidike, onaža živahno strokovno gibanje delavstva. Nova gospodarska politika je spravila na dnevni red mezdne boje. V ospredju tega boia stoji posebno rudarska unija, ki ima svoje člane raztresene po celi ruski državi. Ta unija šteje 334.000 članov. Znano je, da delavstvo popreje ni imelo pravice do mezdnih gibanj. Ruslca vlada je baje videla za takimi gibanji skrite namene ruske reakcije, v
Na Ogrskem vlada neverjetna časopisna cenzura, ki prekaša celo jugoslovansko. Vlada ie prepovedala razširjanje nad 100 inozemskih časopisov. Ogromna večina teh časopisov ima delavske in socialistične smernice.
Na Češkem so rudarji zooet v sporu s podjetniki. Ostravslci rudarji niso sprejeli zahtev podietnikov po znižanu delavskih mezd. Brez dvoma, da bo prišlo še do hudega boja, ki ga bo izzvala neprestano naraščajoča kriza na Češkm.
V	Nemčiji se nahaia delavstvo v najtežjem položaju kliub temu. da stoji ob strani nemškega delavstva z dejansko solidarnostjo delavstvo vseh dežel. Na eni strani gospodarska leriza. na dnigl nasilje od strani Francoske spravlja tudi nemško delavstvo iz ravnotežja.
Nemška vlada ie izprla 25.000 železničarjev- Solidarne so se izrekli angleški železničar?!, danske, nizozemske, švedske in norveške strokovne organizacije.
Na Angleškem zahteva Delavska stranka sklicanje parlamenta, ki naj takoj reši vprašanie brezposelnosti. Glasilo delavske stranke »Daily Herald« je objavilo poročilo, ki pravi, da ie v Evropi že 12 milijonov ljudi brez dela in življcnskih sredstev.
V	Amerik1, v New Yorku so zaprli krojaške delavnice in ie ostalo na ta način 6000 krojačev brez dela.
Ameriškim rudarjem prete premogovne komisije, da se premogovski obrat ne sme ustaviti, ker to zahtevajo inteicsl dežele Poslali so to brzojavko rudarjem, ki so zborovali in se pogajali o bližnji rudarski stavki-
Delavski boj je svet in povsod enak.
Tedenski
Ljubljane, dne 16. januarja 1923.
NI dolgo kar se je Anglija postavita v po« nosno pozo In izjavila, da vrne Ameriki svoje dolgove. Seveda Amerika tega trenolka ni za* mudila in je nemudoma pozvala angleško vlado naj imenuje in pošlje v Washington komisijo, ki bo z ameriško vlado razpravljala o tej stvari. Angliji ni kazalo drugega, kakor, da je poslala to komisijo v Ameriko, ki pa ni bila tako radot dama s svojimi privolitvami, kakor preje vlada sama. Po dolgem prerekanju sta se ameriška in angleška delegacija sporazumeli. V smislu tega sporazuma bodo nove določbe glede odplače» vanjo ameriških posojil Angliji predložene za> četkom prihodnjega tedna ameriškemu kongresu v odobritev. Kakor se meni, bo Amerika na te predloge pristala. Poučeni krogi trdijo, da bo Anglija odplačevala svoje dolgove Ameriki 50 let in sicer v letnih obrokih po 20 milijonov ant gleškili funtov šterlingov.
Pred kratkim so se v Avstraliji vršile vot litve v parlament. O dobri organizaciji sociellt stičnega gibanja priča dejstvo, da si je priborit la večino mandatov delavska stranka, ki je v svojem delovanju še doslednejša od materinske stranke v Angliji. Uspeh avstralske delavske stranke pozdravlja delavstvo vsega sveta.
Angležem trda prede v Mali Aziji in Siriji. Že na neuspeli lozanski konferenci so Turki dali razumeti, da bodo korenito prekrižali račune vsem, ki bodo skušali posegati v njihove intet rese glede azijskega ozemlja. Že doslej skrbno organizirano gibanje proti tujim vplivom je set daj odkrito izbruhnilo. Arabsko prebivalstvo Je kretkomalo zasedlo mosulsko ozemlje in zakljut čilo na ta način vprašanje, ki je razbilo lozarv sko konferenco. Pod pritiskom razmer so se Angleži umaknili tudi iz Bagdada, kar pomenja veliko oslabitev angleškega vpliva v bližnjem orientu. Francosko muzanje pa se to pot ne bo obneslo.
Dočim je naletel boljševizem v Evropi do tolikih ovir, da sploh ni bilo možno sodelovanje iztočnega revolucionizma in zapadnega imperiat llzma je rdeča propaganda v ostalih kontinentih našla ugodnejša tla. Predvsem v Indiji, kjer je angleški kapitalizem le prenesramno nastopal. Zadnje čase je grozil vsej Aziji požar, ki bi set veda ne ostal brez vpliva na sosednje kontinent te. Pa boljševiki so šli dalje in usmerili svojo propagando na Afriko. Kakor na j smelejši razt iskovatclji so prodrli tudi boljševiški agitatorji v centralno Afriko, kjer propagirajo komunU stične in ateistične ideje (ako je poročilom ven jetil). Rusija si z vsemi silami prizadeva, odvrt niti vsa politična še neopredeljena ljudstva od antante in jih iztrgati njihovemu Imperializmu.
*
Zborovanje zveze narodov je pred durmi. Poleg vprašanj, ki so prišla letos na program vseh mirovnih in gospodarskih konferenc, je ostalo nerešeno najvažnejše in najbolj pereče: to je vprašanje reparacij. Potekla so leta, Fram
ci]a rožlja s sabljami In pripravlja kanone, Nem čija pa ne plača in ne plača. Vsa opustošena $e» verna Francija in Belgija čakata delavnih rok, kt bi ju obnovile. Vse intervencije Amerike, kot mentirane na vse različne načine so bile brez uspeha. Te dni se umaknejo iz Porenja zadnje ameriške čete in vse kaže, da se Amerika omeji le na diplomatsko posredovanje, to pa z vso doslednostjo, in bodo gledali le na svoje intet rese.
Dasi že davno pripravljena akcija Francije proti Nemčiji ni bilo nič nepričakovanega, je vendar svet osupnil ob dejanskem nastopu Fram cije v Porenju. Splošno se meni, da Nemčija nat silnih odredb ne bo prenašala brez protinastoi pov. Francoske čete zasedajo premogovna sret dišča in se polaščajo političnih oblasti. Nemci se vedejo precej pasivno, izjavljajo pa, da se smatrajo vezane le na nemške zakone, in da bodo dobavljali Franclji premog le po odredbah državnega premogovnega komisarja, seveda pro* ti takojšnjemu plačilu.
Kakor Je bilo pričakovati prireja nemško ljudstvo demonstracije proti francoski akciji. V, Berlinu so se vršila ogromno posečana zborot vanja, ki so manifestirala tudi pred tujimi pot slaništvi v Berlinu. Mesto je v črnih zastavah.
V znak žalovanja je bil za pol ure prekinjen brzojavni in telefonski promet, tudi je počivalo delo v državnih uradih, rudnikih In trgovinah.
Vedno izdajalski pa vendar tepeni Grki so napravili novo nespametnost. V smislu določb lozanske mirovne konference so Turki izpraznili nevtralni pas, kt ga je določila ta konferenca. Grki so pa navzlic dant besedi to ozemlje kratt komalo zasedli in presenetili Turke s svojim pot hodom proti Carigradu. Obenem je ukinila Grčit ja tranzitni promet z našo državo. Ker moramo biti pripravljeni na vse morebitnosfi seveda tudi ob naši meji ne manjka vojaštva, ki se v našem zimskem času prav dobro počuti.
Resnejša nevarnost naši državi, kakor tudi ravnotežju v Srednji Evropi, grozi rovanje Mat džarske napram mali antanti. Madžarska nepret stano hujska, intrigira in izziva, ker njen regent, bivši evslrotogrski admiral Horty očitno propat gira povratek Habsburžanov. Poleg mnogoštevilt nih vohunskih afer, ki so Jih odkrile Čehoslovat ška, Jugoslavija in Romunija, so postali vedno pogostejši vpadi madžarskih čet na omenjena ozemlja. Povodom zadnjih napadov madžarskih tolp v Romunijo pa so diplomatski zastopniki držav male antante odločno nastopili in poslali spomenice v Budimpešto, kjer najenergičnejtt svare madžarsko vlado pred nadaljnimi pustot lovščinami. Vtis teh spomenic je bil mogočen na Madžarsko, opozoril pa je tudi države velike ant fante na preteči spor. Antanta se je zalo obrnila na Madžarsko in ji daje »prijateljske nasvete*, naj se dostojno vede.
*
Politični položaj je z ozirom na bližajoča se volitve po vsej državi bolj In bolj zamotan. Radikalci s svojo diktaturo niso uspeli. Nltt to se jim ni posrečilo, da bi odvrnili razkol v lastni stranki. Prolii je sicer v svojem proglasu pot žival svoje pristaše naj pri volitvah oddajajo glasove oficielni radikalni stranki, vendar pa so radikalci sami odklonili sodelovanje s Protlčem in njegovimi pristaši.
Vse stranke pripravljajo proglase na narod, v katerih bodo seveda »narodu« obetale deveta nebesa na zemlji. Demokratska stranka je prot glas že izdelala in je bil objavljen že ta teden.
V	njem zvrača vso krivdo za nered v državi na radikalce, češ, da so vedno imeli pred očmi le strankarske interese.
Komunistom stopajo na prste. Notranji mit nister Je dol zapreti več komunističnih voditei Ijev in prepovedal ustanavljanje proletarske slranke.
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.