esoeso
eso eso
esoeso esoeso (>soes<>
nsficffi

	
	
	
V ŠOŠTANJ-SKEM ELKRO-JU RAZOČARANI - Kljub zapletom ob razdružitvi so delavci odločeni in bodo vztrajali do konca.
STRAN
številka 16, cena 18 dinarjev velenje, 25. aprila 1991
V VELENJSKEM VEPLA-SU ZATRJUJEJO: »Nič ne pomagajo dobri in zanimivi programi, če ima svoje prste vmes politika.«
STRAN 4

PRAZNIKI
27. april in 1. maj so pred nami. Za mnoge prijetni prosti dnevi. Kaj pa o njih menijo velenjski
A J X illculJu vtitujait strankarski veljaki?
. '	\ i • M, --
Naslednja številka Našega časa izide po praznikih, v četrtek, 9. maja.
Luče ob Savinji
Smeltovci so držali besedo
V torek točno opoldne so se veselili v Lučah ob Savinji. Namenu so namreč izročili nov most preko Lučnice, ki je (žal) eden redkih pravih dosežkov solidarnosti pri odpravljanju posledic novembrskih katastrofalnih poplav v Gornji Savinjski dolini. Sred-
stva za ta most, za 3 milijone dinarjev jih je bilo, je zbral ljubljanski Smelt, izvajalec del pa je bilo prav tako ljubljansko podjetj«? SCT. Smelt je krajevni skupnosti Luče izročil darilno pogodbo v znesku 3 milijone dinarjev 24. decembra lani, kljub hudemu
mrazu pa je izvajalec most zgradil v treh mesecih in pol.
Most je dolg 22 metrov in širok 6, njegova nosilnost pa je 30 ton. Kolikšnega pomena je za krajane desnega brega Savinje oziroma Lučnice ni treba posebej poudarjati, vsi
Dr. Matjaž Kmecl je z veseljem in ob sreči vseh prisotnih prerezal otvoritveni trak
ACER osvaja evropski in jugoslovanski trg
Znan proizvajalec PC sistemov iz samega svetovnega kvalitetnega vrha v tej branži, ACER INC., je odslej prisoten tudi v Jugoslaviji po izjemno ugodnih cenah. Podjetje TREND Računalniški inženiring d.o.o. iz Velenja, ki ga poznamo kot avtoriziranega »dealerja« firme HEWLETT PACKARD je postal tudi uradni »distributer« firme ACER na jugoslovanskem trgu.
ACER je letošnje leto začel s temeljito reorganizacijo svoje evropske logistične mreže. Po lanskem uspehu v Ameriki, Avstraliji in zahodni Evropi, namerava letos svoje tržišče razširiti tudi v vzhodnoevropske države in Jugoslavijo. Acer dosega sicer v svetovnem merilu cene, ki ga postavljajo v višji cenovni razred, vendar je prepuščeno distributerjem, da lahko za posamezno tržišče oblikujejo svojo cenovno politiko. Podjetje TREND Računalniški inženiring, d.o.o. iz
Velenja, ki je že znano kot uradni kanal za proizvode firme HEWLETT PACKARD in si je pridobilo ugled s tem, da v največji možni meri sprotno zagotavlja potrebno količino laserskih tiskalnikov za naš trg, je postalo tudi uradni distributer za izdelke firme ACER. Firma ACER je pred leti sklenila tesno sodelovanje s strateškima partnerjema Texas instru-ments, ki jim zagotavlja konstantno visoko kvaliteto integriranih vezij in MBB (Messerschitt	Bulkow
Blohm), ki je vodila svetovna firma na področjo hibridnih vezij. Rezultat tega sodelovanja je, da so ACERjevi sistemi zgrajeni v najsodobnejši tehnologiji, s površinsko montažo (sur-face mount technology). Njihovi sistemi nosijo tudi certifikate o kompatibilno-sti vseh pomembnejših proizvajalcev programskih paketov in vseh pomembnejših dodatkov (DEC DEP-CA, Novell, SCO, Microsoft, ...).
Acerjevi sistemi so bili do sedaj deležni že mnogih laskavih priznanj, med katerimi omenimo le nekatere (PC EDITORS CHOICE, BEST BUY, PC WORLD BEST BUY, COMPUTRADE A WARD FOR VOLUME; VALUE, itd.
Kupci prejmejo poleg zelo lično izdelanega sistema, ki je prejel letošnjo nagrado za industrijski design IF91, še koplet sistemske programske opreme (DOS in BASIC z dokumentacijo, 386 sistemi pa imajo priložen še Vindows z literaturo in miško).
TREND vabi vse firme, ki so ustrezno registrirane za tako dejavnost in ki želijo sodelovati v prodajnem kanalu za Jugoslavijo kot uradni dealer za izdelke ACER, da se prijavijo na naslov:
TREND, Računalniški ženiring, d.o.o. Efenkova 61, p.p. 122, 63320 Velenje tel. 063-851 610 n.c. fax. 063-856 794
ìn-
e. I t, \ •
krajani pa so se ob tem dosežku še posebej veselili-.
Otvoritvene slovesnosti so se udeležili predstavniki Smeha in izvajalca, številni domačini, najvišji predstavniki skupščine občine Mozirje in lučke krajevne skupnosti, otvoritveni trak pa je prerezal član predsedstva republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. V uvodnem nagovoru je dejal, da smo Slovenci narod pesnikov in govornikov in zaradi tega premalo naredimo. Vseeno ob nesreči, kakršna je doletela Gornjo Savinjsko dolino, vedno strnemo svoje vrste in pomagamo. Dokaz za takšno trditev je Smelt, ki pa je po besedah Matjaža Kmecla eden redkih, ki je' bil mož beseda in je obljubo tudi izpolnil. Prav bi bilo, je dejal član predsedstva Republike Slovenije, da bi bili mož beseda tudi vsi ostali republiški in drugi predstavniki, ki so Gornji Savinjski dolini obljubljali velikansko pomoč, več ali manj pa doslej teh obljub niso
uresničili.	,
OP)
Inaiti
*	TiWoniW »h
^ÄW v Nemil
353
Prazniki so pred vrati
Namesto uvodnika — drobno razmišljanje
Pred nami so prazniki. Tisti, ki praznujejo svoj dan v najlepšem letnem času — pomladi. Prazniki, ki se jih veselimo že zato, ker se jih dà tako fino potegniti v mini počitnice. Povsod jih bodo tudi letos počastili s priložnostnimi proslavami —- to velja za dan OF, letos mineva 50 let od tega zgodovinskega dogodka, in za srečanja na bližnjih vrheh — kar velja za 1. maj. Velenjčani in Mozirjani jo bomo mahnili na Graško goro, praznovanje pripravljajo Svobodni sindikati Velenja, program pa objavljamo na notranjih straneh. In drugače? Reči še kaj? O, ja, skoraj nujno je.
V slovenski politični pomladi so se o 27. aprilu in dnevu OF že začeli prvi dvomi, pa čeprav temu datumu in temu dejanju skoraj vsi priznavamo zgodovinsko dejanje slovenskega naroda, ki je združilo vse napredne politične sile takratne Slovenije, ne glede na to na kateri strani so stale. Cilj jim je bil skupen — sovražnik. Sicer pa, z novejšo zgodovino bodo imeli in že imajo še kar nekaj dela neobremenjeni zgodovinarji, in če nekateri menijo, da je nujno tudi na novo proučiti 27. april, naj ga kar. Do takrat, da kdo ne ugotovi, da bi lahko bilo z njim kaj hudo narobe (tega pa še ni), ga kar praznujmo!
I. maj, mednarodni delavski praznik, je že starejši kot 100 let, pa čeprav ima čez samo dve leti. Spominja nas na delavske zahteve Chicago iz krvavih dogodkov 1986. leta, združene v formuli o treh osmicah: 8 ur dela, 8 ur spanja, 8 ur kulture. V Sloveniji bodo letos na priložnostnih srečanjih in proslavah imeli o delavcu gotovo precej povedati sindikati. Danes, ko je med nami tudi vse več brezposelnih, celo lačnih, ja, kot bi ga spet ustvarjali na novo. Brez odvečnega političnega frazarjenja, bi slovenskemu delavcu lahko spet pripisali zahtevo po treh osmicah, samo da bi ena od njih tokrat zahtevala delo. Slovenski delavec bi rad živel in preživel.
Pred nami so prazniki. Med prazniki se ne dela. Lahko pa se delo slavi. Prazniki so lepi. Veselite se jih.
Stanarine višje za 25 odstotkov
Velenjska vlada je povišala stanarine s prvim majem za 25 odstotkov. Povprečna stanarina se je tako na kvadratni meter z 11,25 dinarjev dvignila na 14,06 dinarjev.
»Povišanje je res precejšnje, vendar smo se morali gdločiti za tolikšno podražitev, saj z obstoječimi stanarinami ne pokrivamo stroškov vzdrževanja,« pravi podpredsednik vlade Viktor Robnik.
Velenjske stanarine sodijo med tiste najnižje v Sloveniji. Te so se v aprilu gibale od 9,17 din za kvadratni meter (Zagorje ob Savi) do 30,68 v Škofji Loki — večina občin pa stanarine obračunavala v zneskih od 12 do 20 dinarjev za kvadratni meter. S stanarina-
mi bi morali po programu velenjske vlade pokriti amortizacijo ter s planom zastavljena dela za letošnje leto na stanovanjskem področju (pretežni del sredstev bi namenili za sanacijo dotrajanih stanovanj, še zlasti streh). Da pa bi to dosegli bi morali stanarine v letošnjem letu povišati še dvakrat za približno enak odstotek. S povišanimi stanarinami dosegamo v občini 1,85 odstotni delež revalorizirane vrednosti stanovanj. Velenjska vlada se zaveda, da bo povišanje stanarin še zlasti prizadelo občane z nizkimi prejemniki, zato so v proračunu posebej opredelili sredstva za subvencioniranje stanarin.
M. Zakošek
Ustavno sodišče na pobudo krajevne skupnosti in stanovalcev
ZN »Mlin« so sprejeli v skladu z zakonom
Zapleti okoli sprejemanja zazidalnega načrta Mlin so pojasnjeni — ustavno sodišče je dognalo, da ni razlogov, da sprejme pobudi Skupnosti stanovalcev Kraigherjeve 2 in krajevne skupnosti center Levi breg.
Krajevna skupnost in skupnost stanovalcev Kraigherjeve 2 sta od ustavnega sodišča terjali pričetek postopka za spodbijanje odloka skupščine občine Velenje, znanega pod nazivom — zazidalni načrt >Mlin<. Menili sta, da ta odlok ni skladen z zakonom, da naj né bi bil niti javno razgrnjen na sedežu krajevne skupnosti, in da tudi ni v skladu s srednjeročnim družbenim planom.
UstaVnò Sodišče pa je menilo drugače. Ocenilo je, da ni utemeljenih razlogov 2a sprejem pobud in začetek postopka za Picena izpodbijanega odloka.- — - *------'(mkp)
Novice
HHSHIf-	mKKSSHHKKmtKmKKKKmKKm':
Koliko za komunalno urejanje?
Izvršni svet je določil tudi novo ceno stroškov komunalnega prispevka v naseljih, ki dosegajo gostoto od 100 do 200 prebivalcev na hektar. Za kvadratni meter je treba odšteti 1.142 dinarjev, od tega 502,80 dinarjev za komunalne objekte individualne in 639,20 dinarjev za komunalne objekte kolektivne komunalne rabe.
Delavska univerza in Vrtnarstvo Vekos
Delavska univerza Velenje je skupaj z Erino TOK Kmetijstvo že nekajkrat uspešno organizirala predavanje in tudi praktični prikaz sadjarjenja. To soboto sta Delavska univerza in Vrtnarstvo Vekos v prostorih delavske univerze pripravila zanimivo predavanje za vrti-čkarje. Udeležencem sta spregovorila magistra Marta Dolinar iz Hmezadovega inštituta v Žalcu o pridelovanju biološko čiste hrane in Stane Vanovšek iz Vekosovega Vrtnarstva o opravilih in zaščiti na vrtu. Vrtnarstvo Vekos je na kraju predavanja vsem udeležencem pripravilo prijetno presenečenje. Vsem je namreč podarilo drevo življenja.
(bm)
Vojna odškodnina
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v času 1941 — 1945, ki ima sedež v Celju, Muzej revolucije sedaj organizira številne zbore po celi nekdanji Štajerski, ki je bila priključena Nemčiji. V Šoštanju, Velenju in Smartnu ob Paki so ti zbori že bili, v maju pa bo skupni za celotno občino Velenje. Zbori za Zgornjo savinjsko dolino pa so že bili v Mozirju.
Ker je med nekdanjimi mobiliziranci izredno zanimanje za odškodnino in ker je z zahtevki potrebno pohiteti, se lahko tisti, ki bi jih želeli uveljaviti obrnejo na Ivana Mravljaka, Vinka Vasleta ali Iva Lahovnika (telefon 853 316).
Majhen odziv krvodajalcev .
Navajeni smo sicer pisati o nadvse uspelih krvodajalskih akcijah v naši občini, tokrat pa temu ne bo tako. Na akciji, ki so jo pripravili člani človekoljubne organizacije Topolšica prejšnji petek, je namreč darovalo kri za potrebe celjske bolnišnice 71 krajanov. Lani je bila udeležba precej boljša, zato organizatorica upa, da so bile »razredčene« vrste človekoljubov prehodnega značaja.
Težava o šentjurskem
Stranka zaradi stranke
in sporov
Po sosednji žalski občini in ludi širše so zadnji teden veliko govorili o primeru Mitje Sviglja, Velenjčana, delavca žalskega Hmezada Ek-sport—Importa. Ta se je zaradi neurejenih razmer v tem kolektivu, oziroma zaradi nereševanja zadev, na katere je opozarjal, odločil za gladovno stavko. In legel je kar pred vhod v svoje bivše podjetje. Bivše zato, ker so mu v vodstvu izrekli suspenz. Zahteval je odstop treh vodilnih delavcev in se ni omajal ob opozorilih, da delavci ONZ in SDK preverjejo resničnost obtožb.
Zadeva je bila že precej
mučna za vodstvo in sodelavce, pa se je okoli 40 delavcev zato pretekli četrtek odločilo za štrajk z zahtevo, da spore hitro zgladijo. Švigelj je tudi popustil in ni več terjal odstopa treh vodilnih, ampak le preklic suspenza. Delavski svet je v to pristal in ga spet imenoval na mesto vodje fi-nančno-računovodske službe. Kaj si o tem misli direktor, tisti čas ni bilo moč ugotoviti, saj je bil odsoten. Seveda pa bodo po tej delni zgladitvi ustrezne službe še vedno preverjale upravičenost obtožb.
(k)
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko Številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega «asa, pa pokličite na telefonsko številko 4 856-273,	-
Emona ekspres
i i H
Med nebom in zemljo
VINKO VASLE
Znameniti hardvardski profesor Jefferey Sachs, ki je okrepil naše vladne »oborožene sile«, niti slutil ni, na kako tanek led se je ujel, ko je prejšnji teden pristal, da slovenskim parlamentarcem pove, kaj si misli o nekaterih naših zakonih. Zlasti o tistem o privatizaciji in denacionalizaciji. Na srečo je odnesel celo glavo! Stvar se je končala tako, da so poslanci po treh urah obupali in so ga nehali spraševati. Še zlasti, ker je nekaterim dal jasno vedeti, da ne obvladajo niti ekonomske terminologije, kaj šele teorijo in prakso, gospodje pa so v parlamentu vedno nastopali tako zelo suvereno, da jim je širši narod celo verjel. Zdaj pa pride nekakšen Sachs in nauči naše delegate kozjih molitvic, da so zagotovo slabo spali.
Ministrski predsednik Lojze Peterle, ki je gospda profesorja pripeljal v parlament, se je držal strogo nevtralno in niti z videzom ni
dal vedeti, kaj si o vsem tem misli. Sachs je namreč najprej sesul naš osnutek zakona o privatizaciji, potem pa se je spravil še na toliko opevano denacionalizacijo in mimogrede najmanj štirikrat jasno in glasno povedal naslednje: vrnitev nekoč odvzete in zaplenjene lastnine je pošteno dejanje, toda, če hoče Slovenija nekaj narediti iz svojega zafuranega gospodarstva, je denacionalizacija neumnost, ki nas bo gromozansko veliko stala. Toliko, da končno od vrnjene lastnine ne bodo imeli nič posamezniki, država pa bo še v večjem razsulu.
Gospod poslanec liberalne stranke Vitomir Gros je poskušal postaviti nekaj vprašanj, a je končno odnehal, ko je spoznal, da Sachs tudi pred njegovimi »argumenti« ne bo popustil. Zato si je Gros naslednji dve uri samo zgovorno gladil brado in mrko gledal v poslansko klop. Ni odveč povedati, da je Gros eden najbolj vnetih zagovornikov takojšnjega vračanja premoženja v naturi, ker je bivši režim
tudi njegove prednike nacionaliziral. Kaj bo storil po vsem tem, se še ne ve in kaj bodo storili vsi tisti, ki so upali, da bo ta demokracija zgodovinske zablode, nesramnosti in krivice popravila. Sachs je namreč rekel, da če bi država že nameravala opraviti denacionalizacijo, potem naj bi krivice v skrajnem primeru popravila z delnicami in morebiti v denarju. Vračati v premoženju, je rekel, bi bil pokop slovenskega gospodarstva, saj bi to popolnoma blokiralo razvoj.
Resnici na ljubo, so na to dimenzijo denacionalizacije opozarjali tudi nekateri naši ekonomisti in misleci, a ker
so v glavnem prihajali iz opozicijskih strank, ali pa so bili neuvrščeni (kar danes ni dobro) jim nihče ni verjel. Zato je slovenska vlada morala za drage denarje najeti eksperta, ki je vse to ponovil še enkrat in so se prisotni parlamentarci samo nemo spogledovalo med seboj, eden od njih, ki ga Sachs očitno ni prepričal, pa mu je skušal celo v angleščini dopovedati, da
to ni tako, ampak je drugače — in zgrešil. Prevajalka pa gaje morala lepo poprositi, da naj angleščino prepusti njej, da ne bo sramota še večja.
Po vsem tem so se že oglasili nekateri vladajoči politiki in javnost obvestili, da se z gospodom profesorjem nekako strinjajo. Prvi je bil Ivan Oman, sicer zagret zagovornik denacionalizacije v naturalni obliki, ki je že nekajkrat spremenil svoje poglede in za vsako spremembo je našel nove argumente. Temu se reče adaptacija, ko se človek sam s sabo strinja, ko ga v to prepričajo drugi, čeprav je že jutri pripravljen govoriti nekaj čisto drugega.
Zdaj je treba počakati samo še na bitko v parlamentu. Peterle je namreč že namignil, da bo Sachsove pripombe treba upoštevati. Kako bo s strankami, ki so na volitvah zmagale prav zaradi svojega videnja denacionalizacije, pa je že druga zgodba. Tista, ki govori o tem, da je lahko loviti volilce na nebesa, če ti živijo v peklu . . .

Celjsko območje
MUSSI
r
proračunu
Poslanci šentjurske skupščine na zadnji seji niso sprejeli občinskega proračuna, slišali pa so lahko odstopno izjavo predsednika izvršnega sveta Ladislava Grdine; ta je tudi najavil odstop ostalih profesionalnih članov izvršnega sveta. To je bila posledica burnih razprav o proračunu, saj so člani raznih strank predlagali veliko amandmajev, čutiti pa je bilo tudi ponovno zaostritev med dvema vodilnima možema v občinskem vrhu: med »demosovim« županom in občinskim premierom.
Ti spori so že bili ob očitkih, da ima predsednik izvršnega sveta previsoko plačo, pa tudi sedanji amandmaji na proračun so leteli v to smer. Predlagali so namreč med drugim tudi za 10 odstotkov nižje osebne dohodke občinskim funkcionarjem.
Po zavrnitvi proračuna mora zdaj občinska vlada pripraviti da majskega zasedanja nov predlog. Na tej seji pa bodo tudi govorili o odstopih predsednika izvršnega sveta in profesionalnih članih tega organa.
(k)
Nova banka je končno rojena
Maja naj bi v bivših prostorih SDK v Celju začela poslovati Štajerska banka za obrt in podjetništvo. Ustanovili so jo prejšnjo sredo, te dni pa bo opravljena ustrezna registracija na sodišču. Tako se je uresničilo enoletno prizadevanje za ustanovitev te banke za katero je dal maja lani pobudo Nace Krumpak, podjetnik iz Celja. Žal ustanovitveni postopek ni tekel tako hitro kot so mnogi pričakovali in želeli, pa so tako tudi zamudili dokaj časa. Pri tem so jih z ustanovitvijo podobnih bank tudi nekateri prehiteli, čeprav so jih pričeli snovati kasneje.
Napovedi se niso uresniči-
le še na dveh področjih: pričakovali so tudi vključitev tujega kapitala, pa vendar se za zdaj še ni vključila nobena tuja banka; prav tako niso zadovoljni z »debelino« ustanoviteljskega sklada, saj se je doslej nabrala le polovica predvidene vsote. Pri novi banki seveda pričakujejo, da se bodo stvari popravile. Tako so že na ustanovnem zboru sklenili razpisati drugi krog delnic. Pričakujejo, da bodo našli interesente iz raznih krajev Slovenije. Upajo pa tudi, da se jim bo s sodelovanjem vendarle pridružila kakšna banka iz Italije ali Avstrije, čeprav seveda še
vedno velja, da naša nič kaj stabilna država ni zanimiva za tuja vlaganja.
V Štajerski banki obrti in podjetništva je za zdaj sto delničarjev, ki so vplačali malo manj kot 5400 delnic. Med temi so z največjim — maksimalnim 15 odstotnim deležem izvršni svet Republike Slovenije, celjski izvršni svet in Zavod za urejanje naselij Šentjur. Sicer pa so delničarji iz raznih krajev Slovenije, največ pa razen iz občin celjskega območja še z Dolenjske, pa tudi iž Maribora in Ruš. Pričakujejo seveda, da bo nova banka v popolnosti odigrala svojo vlogo — to
pa je predvsem pospeševanje in razvoj obrti in malega podjetništva; za to bo opravljala vse potrebne posle.
Nova banka bo imela tudi več podružnic; že v kratkem naj bi kot prvo odprli podružnico v Slovenskih Konjicah, kjer je prostor zanjo že pripravljen. Sledile pa bodo še poslovalnice v Šentjurju in Črnomlju ter nato po potrebah še drugod.
Na ustanovnem zboru Štajerske banke za obrt in podjetništvo so za vršilca dolžnosti za dva meseca izvolili Ha-rolda Karnerja.
(k)
Savinjsko-šaleška naveza
Zdaj še obljub ni več
Le kdo pravi, da se časi niso spremenili! Se je včasih kdaj zgodilo, da je prišel na obisk v kak kraj ali kako organizacijo kak pomembnejši človek, pa ni česa vsaj obljubil?! Zdaj pa se dogaja celo to; zdaj ne, da ponekod ni dejanj, celo tudi obljub ni več. Včasih pa smo vsaj tega imeli na pretek, pa so bili včasih ljudje tudi zaradi tega malo bolj zadovoljni. Pa čeprav so nekateri že tudi ob takih izrečenih obljubah vedeli, da vse ne bodo uresničene. Ampak včasih že mala tolažba dobro dene.
Zdaj ti pa pride prometni minister Marjan Krajnc na pogovor v Slovenske Konjice in domačini ga ostro primejo zaradi cest, tudi tistih domačih, ki jim jih iz republike že dolgo obljubljajo, pa se mini-
ster niti ne zmede niti ničesar ne obljubi. Čisto odkrito reče, da denarja ni in da na ureditev teh cest naj vsaj letos nič kaj ne računajo. Ob tem domačinom tako pobere sapo, da celo skorajda pozabijo na napovedane zapore cest. Pogled na predstavnika republiške uprave za ceste Lada Praha pa jih spomni in opomni, da bodo na nekaterih cestah še vedno morali goltati prah.
Saj končno tudi v tem našem koncu ni povsod kaj bolj drugače. Čeprav nekateri trdijo. da nas republika razume in je zalo pripravljena pomagati, da ne bomo več v tako veliki meri vdihavali škodljivih primesi, je bilo vendarle tudi več realnih opozori! kot (praznih) obljub. Obljube so izginjale, bolj ko
se je bližal čas, kije pomenil dan, kije glede na terminski plan potrebnih del pomenil da je treba pričeti z deli za čiščenje plinov, če še želimo ujeti tisti konec leta 1992. Zdaj so stvari sicer obljubljene, čas pa zamujen. Saj ga menda ni, ki bi še lahko v tem času postavil čistilno napravo in ostaja v zraku eno leto. Kako se bomo v tistem letu znašli, da ne bo preveč trpelo delo in da ne bodo še naprej preveč trpela pljuča, pa menda ni več stvar obljub, ampak treznih odločitev. Seveda — ko obljube odpovedo. je vedno čas streznitve.
Da je tako, vemo tudi še na mnogih drugih področjih in pri mnogih drugih stvareh. Kako pa je s treznjenjem. pa nas veliko tako ve; pri jnno-gih povzroča hude glavobole, pri nekaterih tudi moralne
mačke. Pri nekaterih tudi resne pretrese. Meni se zdi, da za zdaj pri tem našem strez-njavanju čutimo le razne bolj ali manj močne pretrese. Pa čeprav bi mnogi morali imeti tudi močne glavobole, pa seveda tudi hude moralne mačke. Še posebno, ker vendarle pravimo, da je čas, ko tudi ni več neke vrste čudežnih aspirinov, ki nam bi odgnali najrazličnejše tegobe
Torej, da se vrnem, čas obljubomanije je torej minil.
Zdaj nam tudi z vrha raje rečejo, da nas v obljubljeni novi državi v začetku ne čaka nič lepega. Bojda bomo še kar nadaljevali s tem. česar smo vajeni — zategovati pasove. To pa želijo izrabiti nekateri, ki nam lepše življenje obljubljajo v drugi že uveljavljeni državi. Ampak mi se ne damo. Saj so nas vendarle številne obljube tudi pripeljale sem. kjer smo.
Bo že bolje pogoltniti grenko pilulo strzenitve.
(frk)
Tiskovna konferenca v šoštanjskem Elkroju
Ne odstopajo od razdružitve
V torek dopoldne je bila v prostorih šoštanjskega Elkroja novinarska konferenca, ki so se je udeležili novinarji celjske regije, predsednik izvršnega sveta velenjske občine, vodstvo šoštanjskega Elkroja in predstavniki samoupravnih organov tega podjetja. Udeleženci so se celovito seznanili z zapleti glede razdružitve šoštanjskega kolektiva od matične firme.
Že januarja letos so pričeli s postopkom razdružitve, pred dnevi pa je centralni delavski svet Elkroja v Nazarjah omenjeno namero šoštanjskega Elkroja preklical, s čemer se v Šoštanju razumljivo ne strinjajo. Še več, trdijo, da se ta medsebojna nesoglasja že močno odražajo na poslovanju šoštanjskega Elkroja, najbolj pa se bojijo, da bodo zaradi tega izgubili tuje kupce, saj pretežno proizvajajo za izvoz. Spor med matično firmo in kolektivom iz Šoštanja se je začel, ko so stekli pogovori o delitvi premoženja. V Nazarjah namreč trdijo, da so Šoštanjčanom zgradili proizvodno halo, to in nekatere druge trditve pa v Šoštanju odločno zanikajo. Menijo namreč, da so si vse, tudi izgradnjo hale, zagotovili z lastnimi žulji, matična firma pa je bila le garant za najemanje kreditov. V Šoštanju vztrajajo pri prvotni zamisli, to je razdružitvi in v nobenem primeru od tega ne odstopajo. To vprašanje, ki je za 210 članski kolektiv sila
pomembno in si vsi želijo, da bi se čimprej razrešilo, bo bržkone kmalu prišlo tudi na skupščinske klopi velenjske skupščine.
Po mnenju razpravljalcev je vse skupaj »zakuhal« izvršni svet skupščine občine Nazarje, sicer pa je direktor Šoštanjskega Elkroja Martin Preskar v obširni razlagi o tem kako je prišlo do zaostritve v razdružitvenem postopku poudaril, da si želijo sporazumno razdružitev s pogodbo, ne pa prekinitve medsebojnih odnosov. »O tem zapletu smo obvestili tudi tuje partnerje, ki so nam pripravljeni pomagati,« je dejal Martin Preskar in dodal, »da se je vse skupaj spolitizi-ralo«.
Ana Ošlak, bivša predsednica delavskega sveta, je povedala, da so delavci šoštanjskega Elkroja zelo razočarani nad početjem matične firme, zlasti pa nad govoricami predsednika IS SO Mozirje in svetovalca v Elkroju Alfreda Božiča, da je halo v Šoštanju zgradil nazarski kolektiv.
Z novinarske konference v šoštanjskem Elkroju
»Zaradi uvajanja novih delavk v proizvodnjo smo imeli v Šoštanju manjše plače«, je dejala Ana Ošlak. »To se mora čimprej končati, saj smo vsi delavci zaradi tega zbegani, v Nazarjah pa zagotovo zavedeni.«
Franc Boršnjak, delegat in podpredsednik DS, je med drugim dejal, »da je Alfred Božič celo zahteval zamenjavo delegatov iz Šoštanja. Smo le trije delegati in zato ne uspemo prodreti z nobenim predlogom. Zato se sprašujemo, če se nam sploh še splača hoditi na seje v Nazarje. Na teh sejah smo kot črne ovce.«
Poldka Šlutej: »Borimo se za socialno varnost in delovna mesta. Toliko neresničnih očitkov poslušamo o kraji tehnologije in še vsega drugega, da se sprašujemo, če smo res taki, prepričana pa sem, da nismo.«
Franjo Bartolac, predsednik IS občine Velenje, je poudaril, da je čutiti, da se je
vsa stvar močno spolitizirala. Naj se reševanje poslovnosti prepusti gospodarstvenikom, politiki pa naj pomagajo ustvariti pogoje. Razdružitev naj po njegovem poteka v skladu z veljavno zakonodajo. »Če se je v reševanje nastale situacije vključil IS SO Mozirje, se bo v reševanje moral vključiti tudi naš,« je . med drugim dejal predsednik IS SO Velenje.
V Šoštanju pravijo, da morda ni bila prav izbrana beseda odcepitev, ki so jo v začetku uporabili, pravilno je razdružitev. Predlagali so na predlog pravobranilca centralnemu delavskemu svetu, da se naziv popravi. Ogorčeni so tudi nad izjavo, da mora s strehe šoštanjskega Elkroja »izginiti« napis Elkroj, saj so za blagovno znamko firme veliko naredili in vseh deset let redno plačevali. Za vse to je edina prava pot na pristojno sodišče.
B. Mugerle
Gozd in ravnovesje naravnih sistemov
Sta gozd in krajina res tako nepomembna?
Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije in njen gozdarski odbor sta prejšnji četrtek v Nazarjah organizirala strokovno posvetovanje na temo »Gozd in ravnovesje naravnih sistemov« s podnaslovom »Ob vodni ujmi novembra 1990 v Gornji Savinjski dolini«. Namen posvetovanja je bil, da bi strokovnjaki različnih strok v medsebojni izmenjavi stališč osvetlili probleme, ki zadevajo urejanje krajine, ki jo v večjem delu tega območja pokrivajo gozdovi — kar 65,8 odstotka. Neposreden povod za posvetovanje je bila vodna ujma, ki je povzročila veliko materialno škodo in velike rane v krajini s številnimi plazovi in usadi, žal pa tudi neodgovorne izjave celo v republiški skupščini, da so bile gozdne ceste vzrok gozdnih plazov, ki so pokopali znatne količine gozdnega drevja.
Zato je toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da se posvetovanja niso udeležili predstavniki mnogih ustanov, ki jih mora zanimati urejanje prostora in gozdov, kar kaže na njihovo neodgovorno
ravnanje in nizko zavest, kaže na to, da se predstavniki državnih organov, raznih sekretariatov in političnih strank niso pripravljeni soočiti s stroko in se »zadovoljujejo« s kritiziranjem počez in brez argumentov. Res škoda, pa še žalostno. Od teh so se posveta namreč udeležili le predstavniki občine Mozirje, stranke demokratične prenove Mozirje in Republiškega štaba civilne zaščite, mnogih drugih, med drugim tudi predstavnikov zavarovalnice, turističnega gospodarstva, zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ni bilo lovcev, predstavnikov kmečke zveze, republiških poslancev obeh sosednjih občin, nobenega politika iz velenjske občine in še bi lahko naštevali. Res so se dogodki tega dne prekrivali, vendar takšnega nezanimanja za tako kočljivo problematiko ne more nihče opravičiti. Gostitelji nikomur niso želeli soliti pameti, želeli so le predstaviti svoje in s tem širše družbene probleme in obenem prisluhniti nasvetom in usmeritvam. Vseeno se je posveta udele-
žilo preko 80 strokovnjakov, program so izpolnili, razprava je bila pestra in zanimiva, kljub slabemu vremenu pa so udeleženci obiskali še Podvolovljek in Logarsko dolino in se seznanili s posledicami, povejmo še to, da so za prijetnejši začetek poskrbeli člani velenjskega Rudarskega okteta.
Udeleženci so posebej poudarili, da neustrezni ukrepi v prostoru in gozdu večinoma nastajajo zaradi neznanja in nepoznavanja negativnih dolgoročnih posledic, zato stroka mora imeti možnost, da usmerja delovanje v gozdu ter preprečuje nastanek negativnih ukrepov, ne pa da izvaja sankcije potem, ko je že storjena napaka, ki je ni mogoče popraviti. Odgovorili so tudi na očitke, da so za plazove »krive« gozdne ceste. V novembrskih poplavah se je v Gornji Savinjski dolini sprožilo preko 300 plazov, od tega pa je bilo gozdnih plazov »le« 60 na površini 22 hektarov, kar je 16 odstotkov vseh s plazovi prizadetih površin. Raziskave so tudi pokazale, da gozdne cer-
Zeleni Velenja
O spornih zadevah že 7. maja
Pisali smo že, da so Zeleni Velenja dobili ustavni spor, kar pomeni, da je bil sklep občinske skupščine, ki je junija lani razveljavila odredbo izvršnega sveta o povišanju cen, nezakonit. Zahtevajo, da se skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine (tudi sporno zasedanje je bilo skupno) skliče že 7. maja. Od izvršnega sveta zahtevajo da ugotovi do takrat materialne posledice, ki jih je imel sklep občinske skupščine, posebno odgovornost pa zahtevajo tudi od predsednika skupščine občine Velenje,
ki je imel, kot poudarjajo »ključno vlogo« pri sprejemanju nezakonitega sklepa. Odgovornost zahtevajo še od predsednika zbora krajevnih skupnosti, ki je na seji dvakrat poudaril, da »ima občinska skupščina pravico in odgovornost, da začasno odloča o cenah« in s tem zavajal delegate. Prav tako pa mora po mnenju Zelenih odgovarjati tudi komisija za statut in pravna vprašanja, ki so jo zaprosili za mnenje o zakonitosti, pa je o tem občinsko skupščino narobe obvestila.
ste same niso povzročale polze-nja plazov. Tudi stopnja urejenosti hudourniških območij je močno vplivala na višino škode in še vedno velja rek »kdor obvladuje gorovja, obvlada vodovja«.
Posebej so tudi poudarili, da gozd z naravno krajino lahko obvladuje le strokovnjak, obogaten s praktičnimi izkušnjami domačinov, ali obratno — domačin z znanjem strokovnjaka. Prav tako zasebno lastništvo ne sme in ne more biti ovira za smotrno delo z gozdovi, mora biti opora dobrega gospodarjenja z gozdovi. Velika ovira pri vsem tem je (trenutno) povsem neurejena zakonodaja na tem in sorodnih področjih.
Država torej mora uzakoniti načela dobrega ravnanja z gozdovi, legitimni predstavnik javnega interesa do gozda pa dobro organizirana gozdarska stroka.
(jp)
V SDP pravijo:
Prostore smo kupili
V Stranki demokratične prenove Velenje so presenečeni nad pobudami Zelenih, tako nad ustavnim sporom, ki so ga ti dobili, kot nad zahtevo o prenosu lastništva njihovih prostorov.
O »ustavnem sporu« glede cen stanarin in komunalnih dobrin pravijo, da je bil postopek opravljen enostransko saj druga stran ni imela možnosti pojasniti svojih stališč.« Če upoštevamo dejstvo, da ima izvršni svet pravico do poviševanja cen na tem področju, je treba upoštevati tudi dejstvo, da ima občinska skupščina oziroma njeni delegati pravico sprejemati globalne usmeritve,« pravijo in dodajajo, da te možnosti niso imeli. Pa le o drugi pobudi Zelenih.
»Stranka demokratične prenove je zakoniti naslednji ZKS Velenje in ta je pridobila leta 1987 v lastništvo prostore, ki jih je sama financirala iz sredstev članarine.«
1. maj 91 v občinah Velenje in Mozirje
Sreda, 1. maj ob 6. uri
ob 11. uri Graška gora
od 11. do 11.30
od 11.30 do 12.30 ob 12.30
ob 14. uri do 17. ure
PREVOZI
BUDNICA IN KANONADA Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje
PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKI GORI
KULTURNI PROGRAM Sporočilo delavcev ob prazniku dela ZABAVNI PROGRAM TRIM POHOD NA JESENJAKOV HRIB ŠPORTNE IGRE PLES
Velenje:
od 8. ure vsakih 15 minut s postaj Rudarski dom, Tržnica, Nama, Bevče, Foitova, Pesje
Šoštanj :
ob 8.30, 9.30 in 10.30 avtobusne postaje Nazarje:
ob 9.00 z avtobusne postaje Mozirje:
ob 9.15 z avtobusne postaje
ČE BO DEŽ, SREČANJA NE BO!
STOPRVA OBLETNICA PRAZNOVANJA 1. MAJA!
VABI ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE - OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE
V programu bodo sodelovali: rudarska godba Velenje, godba Svobode Šoštanj, Delavska godba Mozirje, taborniki Jezerski zmaj, moški pevski zbor Kajuh Velenje. Pri organizaciji in izvedbi pomagajo: REK — APS, Zdravstveni center, Postaja milice, gasilci, varnostniki, strelci RLV, ansambel Dan in noč, KS Plešivec.
SDP
Le odkrivanje resničnih vrednot zgodovine, posameznikov in družbe nam daje moč za prihodnost, veselje za delo in človeško dostojanstvo.
M*


Stranka demokratične
prenove
Velenje
Praznik občine Mozirje
DA ali NE?
Spet je leto naokoli in pred prvim majem nekako začnemo razmišljali o takšnih in drugačnih praznovanjih, praznikih in podobnih »zadevah« Ravno to se je zgodilo v občini Mozirje, ko je nova oblast začela pospešeno razmišljati kdaj in kako praznovati praznik občine (na to temo je sklicana OKROGLA MIZA. jutri, ob 19.00 uri, v Delavskem domu Nazarje).
V Liberalno-demokratski stranki, Občinski odbor Mozirje nam je nekako razumljivo vprašanje KAKO praznovati občinski praznik, saj vsi vemo, da so sredstva, s katerimi občina razpolaga, omejena, da denar rabimo drugje (poplave—infrastruktura), toda ne vemo zakaj sije potrebno zastavljati vprašanje KDAJ, saj vendar imamo datum; in to je 12. SEPTEMBER (1944 — osvoboditev Mozirja, oz. dan, ko je padla zadnja nemška postojanka in je bila s tem osvobojena celotna Zg. Savinjska dolina). Mar ni to datum, ki naj bi nam, prebivalcem Zg. Savinjske doline, res nekaj pomenil, ki ga zgodovina ne bo kar tako zlepa izbrisala, pomendrala, pozabila ?
Zatorej, zakaj sploh razmišljanja o tem, kdaj občinski praznik? Ali je res, da vse, kar je starega, ne drži več, ni več dobro, lepo, da nekaj velja le nekaj novega, drugačnega?
Tudi to je lahko res.
Toda, kaj si bo mislil Janez, ko mu bomo povedali, da mora ponovno razmisliti, če je res, da se je rodil 12. septembra 1944?
Mogoče bo zamahnil z roko in rekel: »Kaj morem! Zgodilo se je. Ampak, če bi bil mlajši... hm?!«
Zdravka H. LADINEK
SKOZI TEDEN
Med iskalci zaposlitev več kot polovica mladih
Konec marca je v Velenju iskalo preko Zavoda za zaposlovanje delo 1428 oseb. Relativna brezposelnost je tako znašala že 6,4 odstotke. Največ, v strukturi brezposelnih, jih ne razpolaga z nobeno izobrazbo, teh je okoli polovica, izredno veliko pa je tudi tistih, ki razpolagajo s IV. stopnjo strokovne izobrazbe.
Med brezposelnimi v Velenju je okoli 55 odstotkov žensk, mladih starih do 26. leta starosti je skoraj 53 odstotkov, prvo zaposlitev jih išče nekaj več kot 26 odstotkov, med brezposelnimi pa je še veliko tistih, ki si iščejo pripravništvo — več kot 10 odstotkov, pa četudi je od njihovega šolanja minilo že skoraj leto. V strukturi brezposelnih so tudi težje zaposljivi, med tistimi, ki v Velenju čakajo na delo, jih je skoraj 20 odstotkov.
(mkp)
V TUŠ pospešena sanacija
O problemih šoštanjske tovarne usnja, ki hudo onesnažuje reko Pako smo že veliko pisali. Tudi o ukrepih, ki jim grozijo, če sanacijske naloge ne bodo opravili pravočasno: s prvim junijem bi morali proizvodnjo prekiniti.
Vse pa kaže, da bojazni o tem ni več. Sanacija namreč pospešeno poteka in kot nam je v torek zjutraj zagotovil direktor TUŠ Ratko Stevanovič, bodo dela, ki jih opravlja Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane, narejena pravočasno in čistilna naprava bo po njegovih besedah prvega junija že obratovala.
Med ponudniki ni ESO
Pred dnevi je izšel razpis za izgradnjo čistilnih naprav na četrtem bloku šoštanjskih termoelektrarn. Že pred tem pa je bil opravljen predrazpis na katerega se je javilo osem potencialnih izvajalcev del. Med njimi domačega ESO ni, čeprav so mnogi v dolini računali, da se bo ta firma preobrazila tudi v tej smeri.
Nova kreditna ponudba
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje je poskrbela za novo kreditno ponudbo. Spet je mogoče pri njih dobiti stanovanjsko posojilo in sicer ga odobravajo na osnovi prodaje konvertibilnih deviz na odplačilno dobo od enega do petih let. Po novem lahko dobijo potrošniški kredit pri njih tudi občani, ki nimajo deviznih prihrankov. Odobravajo jih za nakup industrijskega blaga (tudi avtomobilov domače proizvodnje) in sicer brez pologa po fiksni obrestni meri, ki znaša v tem trenutku 60 odstotkov.
Priznali 60 odstotkov terjatev
V četrtek, 18. avgusta, je bil na celjskem sodišču sklican narok za prisilno poravnavo upnikom, med njimi nezaposlenim delavcem Gorenje EKO. Predlog za narok so upniki sprejeli in sicer, da se izplača 60 odstotkov priznanih zneskov v treh enakih obrokih s pripadajočimi obrestmi v roku dveh let.
Koliko so priznali nezaposlenim EKO-vim delavcem? Zahtevkov je bilo seveda več, a do jubilejne nagrade je upravičenih 11 delavcev, za regres za letni dopust v preteklem letu 12 delavcev, za odpravnine pa 5 delavcev Gorenje EKO. Za nekaj zahtevkov pa postopki na sodišču združenega dela v Celju še tečejo.
Če se spomnite, so nezaposleni delavci Gorenje EKO terjali tudi ureditev solastništva. O tem vprašanju obravnava še ni zaključena, sodišče združenega dela v Celju se je odločilo, da ni stvarno pristojno za to odločanje, zato je ugovor na sodišču združenega dela Republike Slovenije.
(mkp)
Gostinstvo Paka — veliko ponudb
Odločitev zaposlenih družbenega podjetja Gostinstvo Paka o oddaji hotela Kajuh v Šoštanju je vzbudila med občani, sploh pa med tamkajšnjimi krajani, veliko zanimanja, ugibanja in namigovanj.
Kot nam je ob zaključku redakcije zatrdil direktor Franc Kjošak, najemne pogodbe še niso podpisali z nikomer. Prav sedaj tečejo pogovori o pogojih in deležu sovla-ganja.
Tudi ponujene rešitve ob obnovitvi in ureditvi hotelskega kompleksa v Velenju niso šle povsem mimo. Kar precej kvadratnih metrov površin sedanjega kegljišča so namreč že oddali lastnikom lokalov, katerih dejavnost naj bi dopolnjevala hotelsko ponudbo.
Ni denarja za naložbe
Poročilo sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora občine Mozirje o vlaganjih v lanskem letu nikakor ni razveseljivo. Naložbene aktivnosti v lanskem letu so bile zares skromne in se realno glede na leto 1989 niso povečale. Vsega skupaj so za vlaganje namenili dobrih 59 milijonov dinarjev, od tega so za gospodarstvo namenili 61,5 in za drobno gospodarstvo 10,7 odstotka. Za posodobitev proizvodnje so od sredstev za gospodarstvo namenili 74,5 odstotka, za opremo 20,5 in za gradbene namene le 5 odstotkov, (jp)
Višje cene komunalnih storitev
Mozirski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval tudi predlog Komunale Mozirje o 15-odstotni podražitvi vode, kanalščine in odvoza smeti in odpadkov. Člani izvršnega sveta so predlagano podražitev zmanjšali na 10 odstotkov, (jp)
Kmetijstvo Šoštanj
Preliti bo treba še precej znoja, da...
S prebujanjem pomladi, dela na poljih in travnikih so nekako še bolj kot v zimskem obdobju privrele na dan razmere v kmetijstvu. Te še zdaleč niso rožnate, vzroki zanje pa tičijo v bolj ali manj znanih dejstvih.
Prireja mladega pitanega goveda je v danem trenutku najgloblje v kriznih časih, saj kmetje ne pokrivajo stroškov pridelave. Za nameček pa je precej upadla še kupna moč potrošnikov. Malo na boljšem so mlečni proizvajalci. Na boljšem zaradi sprotnega mesečnega plačila za trud. Vzroke za slabo voljo in tarnanje imajo tudi hmeljarji. Vsa prejšnja leta so dobili plačilo za oddane kilograme zlatorumenih kobul do konca tekočega leta. Tokrat pa so ponekod prva dela v hmeljiščih že opravili, plačila za lansko letino, ki je bila količinsko dokaj dobra, pa od nikoder. O posledicah tovrstnega dogajanja na Kmetijstvu Šoštanj ne upajo pomisliti. Bojijo se namreč, da bodo
kemtje pridelovanje hmelja opustili. To bi pomenilo precejšnje osiromašenje deviznega priliva, kajti v zadnjih letih so namreč prav ti z izvozom hmelja zanj najbolj skrbeli.
Ob proizvodnji kmetom povzročajo sive lase tudi težave, s katerimi ste razvoj te gosodarske panoge in blaginja proizvajalcev hrane povezana. S sabo jih prinaša nova organiziranost oziroma zakon o zadružništvu. Vse kaže, da slednjega do konca leta še ne bo. Za vse njegove novosti v tem trenutku ne vedo, ker je vsebina v precejšnji odvisnosti od še vrsto drugih zakonov, predvsem zakona o denacionalizaciji. Generalna ugotovitev je v tem trenutku le ta, da bo 10, 20 let staro organiziranost te gospodarske veje treba zastaviti tako organizacijsko kot vsebinsko povsem na novo. Najbrž pa ob tem kmetje ne opozarjajo zastonj na druge žulje — stroške invalidsko-pokojninske-ga zavarovanja in davčno po-
litiko, ki je z drugačnimi sistemskimi rešitvami kmetijstvu naredila medvedjo uslugo. Zlasti manjše kmetije so pri tem potegnile krajši konec, pa čeprav prispevajo v vrečo samooskrbe precej. Kmetje, ki pokojninsko-inva-lidsko niso zavarovani oziroma njihovo preživetje ni odvisno le od kmetovanja po novi zakonodaji namreč niso oproščeni nekaterih davčnih olajšav. Takih je kar okrog 50 odstotkov. Marjan Jakob, direktor TOK Kmetijstvo Šoštanj takole komentira: »Ti ukrepi so prišli prehitro in nanje še nismo dovolj pripravljeni. Menimo, da bi morala biti proizvodnja merilo za davčne olajšave. Zadeve bi bilo treba urejati od spodaj navzgor. Posledic ravno obratnega početja se očitno odgovorni ne zavedajo dovolj.«
Nova zadružna organiziranost vseh omenjenih zagat ne bo rešila. Na temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj se močno bojijo, da ne bo odgovorila tudi na vprašanje, ka-
ko in kaj z družbenim sektorjem. Po vseh dosedanjih pogovorih bo rešitev tega vozla v naši občini dokaj trd. Miselnost, naj bi kmetijstvo ostalo skupaj pod isto streho tako kot je nekoč že bilo namreč pri obeh straneh ni enaka.
Naj bo tako ali drugače, eno je zagotovo. Če je bila v prejšnjih letih glavna skrb zadruge namenjena proizvodnji, potem bo tej brigi morala pridjati še kaj več, če hoče preživeti. Med drugim svojim zadružnikom priskrbeti re-promaterial po čim nižji ceni, po drugi strani pa čimbolje vnovčiti pridelke. Povedano malo drugače, člani zadruge bodo najbrž morali vedeti, zakaj so vanjo vključeni in kaj jim prinaša dobiček. V šoštanjskem Toku na nove zahteve menda pripravljajo.
Že v tgem letu naj bi začrtali nove smeri njenega delovanja, kar kmalu pa naj bi zvedeli tudi kakšno bo novo ime zadruge.
Družbeno podjetje Veplas
Svetla izjema v nezavidljivem položaju
Še dobro leto ali dve nazaj sta bila dober proizvodni program in izvoz na tuje tržišče dovolj trdna osnova za uspešnost. Danes očitno temu ni tako.
V velenjskem Veplasu to trdijo iz lastnih izkušenj, čeprav v tem trenutku še ne govorijo o krizi, ki jo poznajo v marsikaterem drugem kolektivu. Namreč naročil imajo zaenkrat še dovolj, občasno pomanjkanje materiala rešujejo z nekaterimi notranjimi ukrepi. Pri vsej zadevi še najbolj zaskrbljuje morda ne-spoštovanje rokov plačil tudi tujih partnerjev, ki se — vse tako kaže — pridno »učijo« domačega načina plačevanja. Precenjenosti dinarja, splošnega gospodarskega položaja v državi in dogajanj pa pri nekoliko slabše doseženih rezultatih od načrtovanih ne omenjamo posebej.
Neko mero zadovoljstva ob prizadevanjih biti najboljši v branži doma in na tujem trgu imajo delavci v danem trenutku lahko le v odpiranju
novih delovnih mest, kar je razultat uresničevanja zastavljenih razvojnih nalog v celoti. Tako 10 novim delavcem Veplas že daje nekoliko boljši kos kruha, do konca leta pa naj bi bilo novih zaposlitev še 50.
Pred leti zastavljen^ sodelovanje s tujimi partnerji je v razmerah, ki vladajo v naši skupnosti, nekoliko otežko-čeno. Njihova črnogledost na notranje nesoglasje se v Ve-plasovi proizvodnji zaenkrat še ne odražajo toliko, razen pri programu ultra lahkih jadralnih letal. Po besedah direktorja Veplasa Franca Ve-denika so tovrstno proizvodnjo zastavili s tujim partnerjem dokaj daleč: na papirju so zapisali tehnologijo, izbrali ekipo za nabiranje izkušenj na usposabljanju v Avstriji, podpis pogodbe o vlaganjih
treh oziroma štirih milijonov DEM pa je bil za nemškega partnerja le preveč tvegan posel. Zadeva zato zaenkrat miruje, pogovore o tovrstni proizvodnji pa bodo nadaljevali takoj po kolikortoliki ureditvi tako gospodarskih kot političnih razmer. Delavci upajo, da bo to kaj kmalu, kajti vsi Veplasovi programi se namreč še niso povsem znebili sezonskega značaja.
Program čelad je aktualen od marca do avgusta, prav tako program jadralne opreme.
Nekoliko na boljšem je morda le jambor za jadralno desko, in sicer zaradi prodora na druga tuja tržišča. Tega pa zaenkrat ni moč trditi za jadralne deske, katerih proizvodnja nulte serije po novi tehnologiji je stekla v Slovenskih Konjicah šele pred nedavnim.
Ob zapisanem so omembe vredni še drugi storjeni kora-
ki. Pred njimi ustanovitev dveh mešanih podjetij, v obeh primerih ima Veplas večinski delež. V Nemčiji ustanovljena firma, kjer je »sogovornik« ameriški partner, naj bi delovala predvsem na komercialnem področju, v drugo ustanovljenem mešanem podjetju z italijanskim partnerjem in sedežem v Velenju pa bo proizvodnja programa sanitarne opreme stekla v najkrajšem času. Proces reorganizacije Veplasa ima pri vsem tem seveda svojo težo in pomen. Kakšna organiziranost bo prinašala dobiček oziroma profit bo pokazala posebna študija. Kot vzorčni poskus pa naj bi služila tudi organiziranost proizvodnje gumbov v samostojnem podjetju.
»V prihodnost gledamo z optimizmom,« poudarja Franc Vedenik, »čeprav se ob tem bojimo, kaj bo prineslo gospodarstvu to leto. Upamo seveda na najboljše.«
Sedaj brez plač, cez sest mesecev brez dela?
Zgodba nekdanjih šestih delavk Gorenjeve Procesne opreme, ki so od lanskega septembra dalje dobile novega zasebnega delodajalca, v današnjih časih pravzaprav ni nič več nekaj neobičajnega. Je pa izkušnja, iz katere se da kaj tudi naučiti.
Zakaj pri zadevi, o kateri je tekla beseda na »novinarski konferenci« oziroma nekakšni protestni stavki, gre?
Konec lanskega avgusta so odgovorni možje Gorenjeve Procesne opreme sklenili pogodbo o čiščenju prostorov le te in s tem o prevzemu šestih čistilk z zasebnikom Jožetom Mehom iz Velenja. Iz kakšnih nagibov, na omenjenem zboru nismo zvedeli, ker se ga odgovorni pač niso udeležili. Zvedeli pa smo veliko o obljubah, ki so jih takratni predstavniki podjetja dali delavkam, na osnovah katerih so te podpisale sklep o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja v Procesni opremi. In tudi zato, zakaj so omenjene delavke dobile le najprej 5000 din in nato še 1000 din akontacije za januarsko plačo in zakaj so ostale brez osebnih dohodkov za meseca februar in marec,
Po besedah Jožeta Meha so se zadeve začele zapletati, ker se Procesna oprema ne drži v pogodbi zapisanih rokov plačila za opravljene storitve. V tem letu menda r.i dobil še niti dinarja. V času od sklenitve pogodbe do danes je za nameček prišlo še do kadrovskih sprememb v Procesni opremi. Sedanji prvi mož omenjenega podjetja Andrej Glušič je stvari postavil na glavo. O omenjeni zadevi se menda noče »pogajati«, grozi celo z razveljavitvijo prvotne pogodbe in z rokom plačila 60 dni opravljenih uslugah, (prej 15 dni). Na to Meh seveda ne pristaja.
Vsa zadeva se zapleta , ker bo namreč zasebnik odpustil delavke, če ne bo našel skupnega jezika z drugo pogodbeno stranko, in teh Glušič ni pripravljen vzeti nazaj na delo v Procesno opremo. Grozi jim torej, da se bodo čez šest mesecev znašle na seznamu
iskalcev zaposlitve. Ob tem je treba zapisati še, da ima vseh šest čistilk zdravstvene težave, dve med njimi pa sta samohranilki.
V godljo se je vmešal neodvisni, Tomšičev sindikat velenjskega Gorenja. Delavkam je že izplačal 1500 din enkratne pomoči — tik pred »novinarsko konferenco« so bile te deležne še 2000 din pomoči velenjskega svobodnega sindikata, katerega članice so bile od začetka tega leta — pri iskanju rešitve tega vprašanja pa zaenkrat še ni dosegel kakšnega uspeha.
Kot so zatrjevali njegovi predstavniki puške v koruzo ne bodo vrgli. Neodvisni sindikat se sicer ne bo vtikal v medsebojna pogodbena razmerja, vztrajal pa bo pri zahtevi, da v primeru prekinitve pogodbe dobijo čistilke delo nazaj v Procesni opremi. Menijo tudi, da na takšen način delavke, med katerimi je ena s kar 25 let delovne dobe, ni možno odpuščati.
Vsa zadeva manda ni tuja tudi družbenemu pravobra-
nilcu samoupravljanja in delovnemu inšpektorju naše občine. Če bi sklepali po besedah slednjega, so nosilci odgovornosti in dolžnosti znani in jasni. Osnov za prijavo Procesne opreme in odgovornih v njej ni, kajti for-malno-pravno pogodba »stoji«.
Kakšna bo torej usoda šestih čistilk, nekdanjih delavk Procesne opreme, bo pokazal čas. Kako bodo v tem času preživele, je seveda drugo vprašanje. Rešitev je več, toda bojimo se, da bodo pri tem potegnile krajši konec in tako ob plačah ostale še brez dela.
Za konec: do vsega tega zagotovo ne bi prišlo, če bi bile čistilke in zasebnik bolj previdni pri podpisovanju pomembnih dokumentov, saj bi pravočasno spregledali zvitost sestavljalca pogodbe. Sklicevanje na obljube in trkanje na moralne vrline pa že lep čas nima nobene veljave. Ne pravijo zastonj: previdnost je mati modrosti.
T. P.
Raziskovalna naloga »Ocena vpliva fizikalnih in kemičnih dejavnikov komunalnega okolja na zdravstveno stanje prebivalcev občine Velenje
Spoznanja, izkušnje in osnova za nadaljnje delo
Okrogla miza o zdravju, posledicah, ki vplivajo nanj, bi lahko imenovali javno predstavitev raziskovalne naloge »Ocena vpliva fizikalnih in kemičnih dejavnikov komunalnega okolja na zdravstveno stanje prebivalcev občine Velenje«. Izdelal jo je Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani v sodelovanju z velenjskim Zavodom za urbanizem in zdravstvenim centrom Velenje. Naročilo občinske raziskovalne skupnosti in sozda REK Velenje za izdelavo slednje pa je narekovala zahteva delegatov občinske skupščine iz leta 1987 — podali so jo ob obravnavi problematike pridobivanja premoga in električne energije v občini — ter ugotovitve pravilnosti in utemeljitev rezultatov analize zdravstvenega stanja v občini, katere avtorji so delavci velenjskega zdravstvenega centra.
Razloga za javno predstavitev — bila je prejšnji petek — sta bila poleg spoznanj predvsem dva: morebitno neposredno politiziranje stvari ter začrtanje nadaljnjih smeri delovanja na tem področju.
Nič takšnega nismo slišali maloštevilni udeleženci okrogle mize v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma, česar ne bi kot laiki po tihem ocenjevali že sami: zdrav-* stveno stanje prebivalcev občine Velenje, merjeno s kazalci obolevnosti, umrljivosti, odsotnosti z dela in invalidi-zacije, so bili v letih 1971—87 slabši od republiškega poprečja. Do bistvenih odstopanj pa ne prihaja tudi v primerjavah z občinami Celje, Trbovlje, Šmarje pri Jelšah, Mozirje kot tudi ne v sa-
mi zdravstveni regiji Ravne na Koroškem. Te so namreč avtorji raziskovalne naloge prav tako vzeli pod drobnogled. Pri ugotovitvah ne zaskrbljujejo le nadpoprečna obolevnost dihal, poškodb, bolezni živčnega sistema in čutil, prebavil, mokril in spolovil, bolezni mišično kostnega sistema, kože in podkožja, duševne motnje, komplikacije nosečnosti, poroda, otro-kovanja in splavov, stanja v perinatalni dobi, ampak tudi slabše zdravstveno stanje pri otrocih in mladini do 19. let. To toliko bolj, če ima človek pred očmi dejstvo, da se določene vrste obolenj lahko razvijejo kot posledica dolgotrajnega delovanja amos-ferskih kontaminant, pri nekaterih pa obstajajo še mož-
nosti tako imenovanih odloženih reakcij.
Ob grobo zapisanih ugotovitvah te raziskovalne naloge bi seveda lahko omenili še vrsto drugih opažanj, spoznanj, domnev, do katerih so se raziskovalci pri tem obsežnem delu dokopali. Podoba o zdravstvenem stanju prebivalcev naše občine pa seveda s tem še zdaleč ni celovita in takšna kot bi si želeli. To je pokazala tudi »izmenjava« mnenj med izdelovalci naloge in recenzenti, ki so ugotovitve slednjih še analizirali. Mnenja se namreč pri nekaterih vrstah obolenj med sabo razlikujejo. Če so bili »ustvarjalci« manj ostri in bolj previdni pri oblikovanju »zaključkov«, so bili recenzenti Inštituta za biologijo Univerze v Ljubjani in Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti strožji.
Tako eni kot drugi pa so si bili enotni v naslednjem: raziskovalna naloga predstavlja nadvse obsežno in s podatki bogato študijo, ki je odlična osnova za nadaljnje delo. Mogoče (s pomočjo drugačnih grupacij) je treba dobljene rezultate še dopolnjevati, zadeve globlje analizirati, vključiti še druge de-
javnike vpliva na človekovo zdravje ter dodatne informacije. Zagotovo je naloga odgovorila na dvoje prednostnih in zahtevanih vprašanj: ali se zdravstveno stanje prebivalstva občine Velenje, izraženo s pomočjo kazalcev obolevnosti, umrljivosti, ab-sentizma in invalidizacije razlikuje od enaki prikazanega zdravstvenega stanja primerjalnih populacij ter ali je mogoče ugotoviti eventualno povezanost med tako prikazanim zdravstvenim stanjem ter demogratsko-vitalno statističnimi, urbanističnimi, zdravstveno-organizacijskimi in komunalno ekološkimi razmerami. Odgovor na oba je zelo kratek: da.
Naj bo tako ali drugače pa so študija in izkušnje prav tako pokazale, da se bo treba tovrstnih raziskav lotiti z drugačnimi oblikami in metodami, bolj prilagojenimi manjšim populacijam, in ki bodo pripomogle k neposrednejše-mu ugotavljanju vzrokov ter posledic.
Zaključki te okrogle mize ne vključujejo samo trdne odločitve o nadaljnjih poglobljenih analizah in raziska-
vah le za tiste vrste obolevnosti, kjer naša občina odstopa od republiškega poprečja, ampak tudi ustrezno okrepitev zdravstvene službe za tovrstno delo. Prav tako pa naj bi to počeli v prihodnje na vzorcu manjših skupin ter na lokalnem terenu.
Hvalevredno je seveda, da se je nekdo lotil te nadvse zahtevne in nehvaležne naloge. Ob tem pa je vendarle treba opozoriti na nekaj: morda so res nekateri od nje preveč pričakovali, najbrž pa nas med maloštevilnimi udeleženci omenjene okrogle mize ni bilo prav malo takih, ki smo ob dejstvih v letih 1971—87 želeli slišati tudi nova spoznanja. Razvoj tehnologije, razmere, ekologija — stvari so se od obravnavanega obdobja do danes zagotovo precej spremenile in številke o obolevnosti prebivalstva bi marsikje pokazale drugačno sliko. S tem bi odpravili dileme in utrdili zaupanje v delo ter rezultate tistih, ki nad zdravjem človeka tako ali drugače bdijo. Generalna ugotovitev pa je, da najbrž brez še večjega zavzemanja za zmanjšanje ekoloških obremenitev pri vsem ten ne bo šlo.
Sedmo srečanje društva Multipleskleroze
Počutijo se osamljene in ločene od drugih
Člani društva multiple skleroze velenjsko-koroške podružniice, v njej je trenut-
no 29 oseb, pripravijo vsako leto srečanje na katero povabijo tudi zdravnike —
KOTIČEK POKLICNE ORIENTACIJE
Veseli me delo v gostinstvu, zato sem se prijavil v šolo za kuharja. Zanima me ali lahko v tej srednji šoli dosežem poklic kuharskega tehnika.
Jože
Dragi Jože!
Zagotovo si že kdaj bi! s starši ali s prijatelji v kakšnem lokalu, kjer ste naročili jedačo in pijačo. Kaj ste pričakovali? Verjetno okusno kosilo, primerno pijačo in solidno postrežbo. Ali si se že kdaj vprašal, kaj vse je treba narediti, da so gostje zadovoljni, ko gredo iz lokala.
Veliko, tudi zato, ker zadovoljstvo gosta ni odvisno samo od enega človeka, recimo kuharja, ki pripravlja hrano, ampak še od drugih, na primer od natakarja, ki nam hrano prinese, nam jo servirà in še od tistega, ki delo v lokalu vodi in usklajuje. Ker je delo vseh treh zelo povezano in ker je cilj dela vseh treh isti, to je zadovoljen gosi. ti bom najprej opisal njihova področja dela.
Delo, ki ga opravlja kuhar, je kuhanje oziroma pripravljanje jedi v restavracijah, gostilnah, obratih družbene prehrane, šolah, bolnišnicah in še kje. Pred pripravo jedi kuhar sestavlja recepte in jedilnike in organizira delo v kuhinji tako, da poteka normalno, hitro in kvalitetno. Kuhar skrbi tudi za primeren nakup zadostno zalogo in pravilno skladiščenje hrane V velikih obratih kot so restavracije si kuharji razdelijo delo tako. da nekateri pripravljajo samo juhe, drugi samo omake, tretji samo pečenke in podobno.
Ko kuhar določi, kaj bo kuhal v naslednjih dneh, to je, ko sestavi jedilnik, si porazdeli delo. Najprej pripravi posodo v kateri se bo hrana kuhala, nato odredi osnovne sestavine jedilnika. Po tem po določenem receptu vse sestavine uporabi, skuha in končno s poskušanjem ugotovi okus oziroma primernost pripravljanja jedi.
Kuhar dela v zaprtem prostoru, v kuhinji, kjer je večinoma vroče, prihaja pa tudi do temperaturnih sprememb. Ker dela stoje, mora imeti zdrave noge. Zelo pomembni sta pri tem poklicu dve čutili: dober vonj in okus. Ne sme biti barvno slep, ker mora biti hrana pripravljena tudi barvno skladno. Biti mora natančen, skrben, redoljuben ter sposoben za delo z drugimi ljudmi.
Osnovno delo natakarja je stre-žba jedi in pijače, sprejemanje gostov, svetovanje gostom, obračunavanje ter aranžiranje gostinskih prostorov oziroma miz za posamezne dnevne obroke kot so zajtrk, kosilo, večerja. Dober natakar mora poznati stalne goste, pa tudi svoj obrat tako da lahko svetuje in priporoča gostom jedila in k njim pri-
merno pijačo. Naročilo sprejme, ga sporoči v kuhinjo in nato naročeno tudi primerno servirà. Ko gost poje je naloga natakarja, da počisti mizo, odstrani posodo in nato obračuna hrano in pijačo. Natakar lahko dela v restavraciji, kavarni, slaščičarni, gostilni, obratih družbene prehrane, na ladjah, banketih in še kje.
Njegovo delo je v zaprtih prostorih, v katerih ni izpostavljen temperaturnim spremembam. Ker so lokali po navadi veliki, pri svojem delu obhodi vsak dan več kilometrov dolgo pot. Poleg veselja do poklica je pri natakarju še nekaj zahtev, brez katerih ni mogoče opravljati dela. Natakar mora biti ustrežljiv, mora imeti veselje do dela z ljudmi, imeti mora popolnoma zdrave noge, zdrav sluh, nobenih poškodb rok in zunanjih poškodb obraza, nobenih nalezljivih bolezni. Biti mora gibčen in hiter.
Za poklic, ki ga tudi omenjaš, to je za poklic kuharskega tehnika, se lahko sicer v srednji šoli usposobiš, vendar bi bilo bolje, če bi se v ta program že prijavil takoj po osnovni šoli. To je namreč program, ki traja štiri leta in ki je že v začetnem letniku drugačen od programa kuhar. Sedaj se ta program imenuje gostinski tehnik in združuje znanja kuharskega tehnika in tehnika strežbe.
Gostinski tehniki vodijo tako pripravo jedi v kuhinjah kot strežbo oziroma vodijo celotno poslovanje gostinske enote. Od ustvarjalnosti gostinskega tehnika je odvisno« na kakšnem glasu« bo gostinski lokal, ki ga vodi:— ali bo kuhinja zaslovela po neki posebnosti, ali bo obrat sledil v svojih gostinskih storitvah željam gostov in posebnim priložnostim. Seveda lahko tudi iz programa, kamor si prijavljen napreduješ v omenjeni zahtevnejši program, toda le, če boš opravil diferencialne izpite, ki so za prehod iz lažjega v težji program predvideni. Čim kasneje (glede na letnik) bi se za ta prehod odločil, več napora, bi moral v to vložiti (več razlik v programu zahteva več diferencialnih izpitov).
Veliko uspehov!
Srdan Arzenšek dipl. psiholog Republiški zavod za Zaposlovanje, enote Velenje
P.S. Na naslov našega uredništva sprejemamo vaša vprašanja.
specialiste s katerimi se pogovarjajo o svojih težavah in tegobah. V gostišču Zaje je bilo to soboto že njihovo 7. srečanje.
Na tem srečanju so člani opozorili na vrsto težav in želja. Ena njihovih velikih želja je recimo, da bi v Topolšici začel delati tudi zdravnik nevrolog. Na njihova vprašanja, ni pa jih bilo malo, sta ljubeznivo odgovarjala dr. splošne medicine Nada Hri-
bar in dr. fizioter. Alenka Košir.
Bolniki se, kot smo že omenili, srečujejo z različnimi težavami, med njimi so tudi denarni in arhitektonski. Počutijo se ločene od drugih ljudi, želijo pa si pogovor z enakimi bolniki. Zato si bo društvo prizadevalo, da poveča obiske na domovih in tako prisluhne bolnim.
Društvo je že sedaj, namerava pa tudi vnaprej, pomagalo svojim članom z denar-
no pomočjo, jih pošiljalo na zdravljenje in podobno. Denar pridobijo v glavnem od firm, tudi zasebnih, vsako leto pa pripravijo bogat sreče-lov. Društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so mu kakorkoli pomagali, posebej pa župnijskemu upravitelju gospodu Mirku Horvatu in njegovim faranom, saj so za društvo zbrali precejšen kupček denarja. Na izlet bodo člani društva tokrat šli v Bohinj.	B. Mugerle
Pridelovanje koruze
Vsako leto okrog prvega maja pridelovalci koruze v Šaleški dolini prično s setvijo te poljščine. Opozorila vas bom na nekaj točk, ki so pomembne pri sami setvi in pri nadaljnji oskrbi koruze.
1.	Pomembno vlogo pri enakomernem vzniku ima priprava zemlje. Težka tla zorjemo že jeseni in spomladi obdelamo le setveno plast do globine 7—8 cm. Lažja tla lahko preorjemo tudi pomladi. Vrhnja plast naj bo rahlo grudičasta.
2.	S pravilno izbiro semena dosežemo, da pridelamo kakovostno silažo ali koruzo za zrnje. Imamo več zrelostnih razredov (najranejši je razred 100, najpoz-nejši 900). Na našem področju so najprimernejše sorte koruze,
ki sodijo v zrelostni razred" 200—400. Za zrnje potrebujemo seme iz nižjega zrelostnega razreda, za silažo iz višjega.
3.	Pred setvijo moramo pri se-jalnicah izbrati pravilen kolut, ki je odvisen od velikosti zrn in se-jalnico na dvorišču preiskusiti. Ker koruzo sejemo na končni sklop, moramo upoštevati tudi kalivost semena in temu primerno povečano število zrn/ha. Pri pridelovanju koruze za silažo je sklop približno 10% gostejši, kakor pri pridelovanju koruze za zrnje. Sejmo, ko so tla v globini setve (4—6 cm) segreta na 10—12° C. Prezgodnja setev v hladno zemljo ima za posledico slab vznik koruze.
4.	Gnojenje koruze — V svoji rastni dobi koruza potrebuje 200-240 kg dušika, 100-140 kg
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 15. 4. do 21. 4. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO2 in maximalne 1/2-urne koncentracije SÓ; v zraku:								
AMP		15.4.	16.4.	17.4.	18.4.	19.4.	20.4.	21.4.
Šoštanj	1 2	0,01 0,03	0,08 0,99	0,01 0,02	0,00 0,01	0,00 0,02	0,02 0,47	0,02 0,06
Topolšica	1 2	0,01 0,05	0,02 0,23	0,02 0,10	0,02 0,06	0,02 0,08	0,06 0,34	0,04 0,34
Veliki vrh	1 2	0,06 0,37	0,07 0,81	0,02 0,06	0,08 0,31	0,03 0,22	0,05 0,43	0,05 0,44
Zavodnje	1 2	0,02 0,10	0,04 0,16	0,02 0,16	0,01 0,01	0,01 0,03	0,09 0,38	0,04 0,37
Velenje	1 2	0,01 0,01	0,01 0,06	0,01 0,02	0,01 0,01	0,01 0,01	0,01 0,04	0,01 0,15
Graška gora	1 2	0,00 0,02	0,09 0,5«	0,04 0,56	0,00 0,01	0,00 0,01	0,01 0,04	0,01 0,01
1.	povprečna 24-urna koncentacija SO; v zraku (v mg/m')
2.	maximalna 1/2-urna koncentracija SOi v zraku v dnevu (v mg/m1) Polurna koncentracija 0,75 mg S02/m3 zraka je bila presežena v naslednjih terminih:
16. 4. 1991 Šoštanj 19.30-20.00 Veliki vrh 07.00-07.30
ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA
fosforja in 200—240 kg kalija. Koruzi ugodno prija, če ji pri osnovni obdelavi tla pognojimo z organskimi gnojili (gnoj, gnojevka). Celotno količino fosforja in kalija lahko potrosimo naenkrat (pri pomladanskem plitvem oranju), količino dušika pa razdelimo. Del dušika (70—100 kg/ha) dodamo istočasno s fosforjem in kalijem. Uporabimo NPK gnojilo z manjšim deležem dušika (NPK 8-26-26, 10-20-30). Preostalo količino potrosimo, ko je koruza visoka 15—20 cm. Dušik dajemo v obrokih, ker se izpira.
5. Varstvo koruze — zrnje pred setvijo tretirajmo z MESÜ-ROL-om v količini 1-2 1/100 kg semena. Mesurol ni le insekticid za strune, temveč je istočasno tudi odvračalo za ptice. Koruzo in pripravek (tekoči) zmešamo v mešalcu za beton, posušimo, naslednji dan pa jo lahko sejemo. Zoper plevele (ozkolistne in širo-kolistne) uporabimo pred setvijo ali takoj po setvi koruze PRIMEXTRA 4-7 l/ha ali CIA-TRAL KSZ 6—8 l/ha ali LASSO COMBI 5-7 l/ha. V sušnem obdobju je te pripravke dobro plitvo zadelati v tla, da pridejo v stik s kalečimi pleveli. Ko ima koruza 3—4 liste in so pleveli tudi vznikli, lahko uporabimo C LAP 3-4 l/ha, ki zatira širo-kolistne in ozkolistne plevele. Za korekcijsko škropljenje po vzniku koruze lahko uporabimo tudi LENTAGRAN WP 2 kg/ha.
Slak in osat zatiramo z DE-GERBAN-om 1,5-2 l/ha ali GERBOCID-om 1,5-2 l/ha. Pleveli morajo imeti že prave liste, koruza pa ne sme biti višja od 15 — 20 cm, drugače moramo škropiti lokalno in ne povprek.
O uporabi pripravka HAR-MONY pa ste si že lahko prebrali obširnejše poročilo v eni od prejšnjih številk časopisa.
Anica Ugovšek
ANKETA
Imate račun ?
Sveženj paketov s področja davčne zakonodaje je prinesel vrsto novosti, nobena med njimi pa ni kaj prida, so dejali ljudje. Ne samo dohodnina, plačevanje prispevkov, davkov malo drugače, od 1. februarja dalje je namreč treba ob morebitnem nakupu blaga v trgovini oditi iz nje z računom v roki. In k-ako to novost ocenjujejo potrošniki? Odgovor na vprašanje smo poiskali na velenjskih ulicah.
Marija Novosad: » Račun ?.Se-veda ga imam, zvesto ga hranim odkar me je na to pozoril plakat ob zidu iz ene od trgovin. Stvar je kar v redu, saj se mi sedaj večkrat zgodi, da preverjam cene tudi doma. Seveda pa nisem vedno tako dosledna. Pri nakupu manjših stvari tega še ne storim.«
Franc Potočnik: »Zame opozorilo, da ob nakupu blaga v trgovini te ne zapuščaj brez računa, ne velja od sprejetja tega dalje. Dokaz, da sem nekaj kupil, sem hranil že veliko prej. Zame to torej ni bila nobena novost, ocenjujem pa zadevo kar pohvalno. Račun pa vzamem s sabo negle-de ali gre za večji ali manjši nakup.«
Duška Stevanovič: »Odkar so rekli, da moramo hraniti račune, to tudi počnem. Ob tem pa se sprašujem, zakaj je pravzaprav potrebno. Nihče ti ne vrne porabljenega denarja, razen za nekatere izjeme pa nakupa najosnovnejših živil ni moč uveljavljati kot olajšave. Mislim, da za poštene potrošnike shranjevanje računov ob izhodu iz trgovine nima pravega učinka. Na novost se še nisem navadila in ob morebitnem izvajanju kontrole%om imela na začetku še kar nekaj težav.«
Julka Škorjanc: »Imam račun, seveda. Hranila sem ga že veliko prej kot pa je bilo tudi uradno treba. Nekako z lažjimi koraki sem tako odhajala iz trgovine. Pa tudi časi so taki, da je kar dobro tu in tam tudi doma opraviti kontrolo.«
Ob tem, kar so povedali naključno izbrani občani, naj zapišemo še to, da kontrole ob izhodu v trgovini v občini uslužbenci uprave za družbene prihodke kot edini pooblaščeni še ne izvajajo. Pa tudi sicer bodite pri tem previdni. 250 dinarjev, kolikor znaša kazen za tistega, ki ob odhodu iz trgovine ne bo imel dokaza o nakupu blaga, plačate samo osebi s posebnim pooblastilom. Tega vam je dolžna tudi pokazati.
Ko se je pred slabima dvema letoma začelo razvijati tudi v Velenju — podjetništvo, je bila ena glavnih težav, ob denarju za razvoj, tega pa tudi danes ni kaj dosti, pomanjkanje poslovnih prostorov. Vlaganja v nove objekte so bila nesmiselna, ker so bili mnogi v Velenju prepričani, da bi se kvadratne metre dalo dobiti tudi drugače, z ureditvijo obstoječega. Poleg tega, pa so novogradnje tudi drage in prihranjen denar so lahko podjetniki pametneje plasirali kot začetni kapital v razvoj dejavnosti.
Ena od možnih lokacij, kjer so podjetniki kasneje dobili prostore, se je izkazal iz leta v leto bolj prazen Dom učencev. Prostori, prvotno namenjeni dijakom, so počasi dobivali novo vsebijio. Na Efen-kovi 61 tako nastaja pravi, pravcati Poslovni center Velenja. Podjetja v njem se ukvarjajo z vsem mogočim. Nekaj od njihove raznovrstne dejavnosti, vam danes tudi predstavljamo na straneh 7, 8 in 9.
Črna gradnja in že povabilo na sodišče
Najprej tole: v svoji 40-letni delovni dobi, sem več kot 10 let opravljal dela kot tehnični risar, tudi geodetske smeri,-pa se tako vsaj malo spoznam kako se pridobivajo soglasja, odločbe in kako nastaja lokacijska dokumentacija, kako se pridobivajo gradbena dovoljenja. Zato se nikar ne trudite, da bi me žejnega prepeljali čez vodo.
Poglejte, za vašo gradnjo že obstaja, v obdelavi je lokacijsko tehnična dokumentacija pod številko 1042, toda k veljavnosti še manjka lokacijska odločba. Te pa še nimate! Ko boste pridobili to odločbo, boste lahko naročili projekte in ko bodo gotovi, boste lahko pridobili gradbeno dovoljenje.
Kdaj boste lahko pričeli z deli uradno, pa tako sami veste, saj ste vendar občinski urbanistični inšpektor. Pa se resno sprašujem, zakaj niste v zadnji številki Našega časa postregli s temi dokumenti namesto potrdil z dne 3. 4. 1990, kjer piše, da lahko v notranjosti hiše menjate pode, okna, strešno opeko, ploščice itd. In drugo potrdilo, z dne 12. 6. 1990 pod številko 351-425/90-03 kjer piše o priglasitvi zgoraj naštetih del, brez da se spremeni zunanji videz obstoječe stanovanjske hiše. Imate še eno potrdilo, ki ste si ga verjetno napisali sami . . .
Gradbenega dovoljenja še nimate. Kot vse kaže, boste morali odpreti še marsikatera vrata, da bo vsa potrebna in veljavna dokumentacija skupaj kot se »ši-ka« in se spodobi za vas in kot od drugih zahtevate vi. Toda vaša gradnja je bolj črna, kot so ostale črne gradnje, Vi ste inšpektor!
Jaz si nič ne tolmačim po svoje, tudi nič v svoj prid. Vem samo to, da si občinski urbanistični inšpektor ne bi smel privoščiti takšnih spodrsljajev. Pa istočasno maltretira soseda, konkretno Ivana Delopsta, zaradi opornega zidu ob cesti, saj tega zidu ni. To še kako škoduje ugledu strokovnih služb občine Velenje.
L. Ojsteršek
Deputatne karte
za premog
Pobuda Zelenih Velenja, da naj bi delavcem RLV, ki živijo v stanovanjih, ogrevanih s centralnim topolovodnim ogrevanjem, ne izdali kart za deputatni premog, ampak le-te nadomestili z ustreznim denarnim izplačilom, ni nova ne za vodstvo RLV, niti za naš sindikat.
Vodstvo RLV se je s tako pobudo obrnilo na rudniški sindikat že konec januarja letos in v njej ponudilo delavcem, ki ne potrebujejo premoga za svoje potrebe, izplačilo darilnih bonov.
Člani Izvršilnega odbora sindikata so to pobudo po temeljitem premisleku zavrnili z obrazložitvijo, da bi se ob uvedbi darilnih bonov kaj lahko zgodilo, da bi sčasoma vsi skupaj pozabili, kaj ti boni nadomeščajo; obenem bi se slej ko prej našel nekdo, ki bi prišel na dan z ugotovitvijo, da nanje pravzaprav nismo upravičeni.
Dokazov za to, da v tej družbi rudarji prepogosto ostajamo brez pravic, ki so bile same po sebi umevne že pred tričetrt stoletja in več, in da so te še vedno del rudarstva (premogovništva) v mnogih zahodnoevropskih državah, je nič koliko.
Glede preprodajanja kart za deputatni premog pod uradno formirano ceno pa samo tole.
Formalno gledano smo delavci RLV v minulih letih prodajali deputatne karte po ceni od 310 do 350 DEM v dinarski protivrednosti. Višjo ali nižjo ceno je krojil odnos med ponudbo in povpraševanjem. Če so včasih kupci pristajali tudi na visoka preplačila kart, je sedaj normalno, da v teh razmerah potegnejo krajši konec še prodajalci.
Pred zakonitostmi trga pač nihče ne ubeži. Rudarji se tem pravilom privajamo najhitreje.
Le tega še ne vemo, ali je sedanja politika do premogovništva pametna tudi iz širšega narodno
gospodajskega vidika. Vendar to je že dilema, ki presega okvir v zvezi s kartami za deputatni premog.
Predsednik sindikata Jože KOŽAR
Avgijev hlev
Čas po volitvah je razkril zaskrbljujoče moralno stanje slovenskega naroda. V javnosti se vedno bolj širijo polemike, ki jih mediji še napihujejo. Polemike kažejo na politično nezrelost in popolno pomanjkanje vsakršne odgovornosti. Zlasti v časopisih se v lovu za dobičkom zaradi večje naklade, cesto pa tudi v cenenem iskanju političnih točk vrstijo podtikanja, kakor tudi črnjenje ljudi, ki se trudijo za poštene in trajne rešitve. V vseh takih primerih se poslužujejo namernih laži in brezobzirnosti. Vse to kaže na izjemno nizko raven poštenosti in resnicoljubnosti. Splošna kultura je po-mankljiva, da o komunitativni niti ne govorimo. Zato izjave Dr. Franceta Vreka ob predstavitvi Knjige o komu noiosi ji (politično komuniciranje) namreč, da on kot avtor dela upa, da, bo morda čez deset let s kulturnim komuniciranjem pri nas zaživela prava parlamentarna demokracija, te iz njegove izjave torej ni jemati kot črnoglede.
»Čiščenje Avgijevega hleva« bo zares dolgotrajno delo, ki bo zahtevalo veliko potrpežljivosti. Po več kakor štirih desetletjih »pranja možganov«, navajanja na slabo delo ali celo nedelo, neodgovornosti, prevare in poceni rešitve, ni mogoče čez noč spremeniti mišljenja in navad ljudi.
Vsi ali vsaj velika večina pričakuje rešitve izven sebe, ni pa pripravljena k obnovi moralnih vrednot kaj dosti prispevati. Mnogi poklicani se oklepajo komformizma, se nočejo izpostavljati, držijo se vse preveč po oni znani logiki previdnosti, namreč, »da prezgodnega ptiča petje lahko preveč vznemirja spokojnost ranega jutra«. Po taki previdnostni logiki se v svoji ležernosti lahko hitro navadimo vzdihovati, kako smo z vsakršno moralo na psu, pri tem pa sami ne storimo nič za izboljšanje le te.
Zaradi omejenega prostorskega obsega, ki ga omejuje časopisna objava, bom tokrat primoran posvetiti pozornost le enemu delu zadeve, to pa bi bilo politično in zgodovinsko.
Ljudska modrost pravi, kar se Janezek nauči, to Janez pozneje dela. Tega Janezka pa so petinštirideset let učili tudi ali predvsem po sorodnih tezah, kot jih ponuja avtor Ule v svojem delu Mladina in ideologija. V knjigi je kar nekaj silogizmov, ponujena je tudi teza, da je ideologija zavest na drugo potenco.
Nekatere skupine pri nas so se zadolžile za pripravo in izvedbo proslave petdesetletnice ustanovitve OF. Ta pa ni bila ustanovljena 27. aprila 1941, OF so ustanovili šele po napadu Nemčije na SZ.
Zgodovinska dejstva so namreč takšna, da nastane vprašanje predvsem kdo naj praznuje in pa kdaj. Naj mi bo dovoljeno omeniti, da so se katoliški Slovenci ob napadu Nemcev na Slovenijo dobro zavedali, kaj je njihova dolžnost. Zato so se dne 27. aprila zbrali predstavniki katoliških mladinskih organizacij v »Delavski zbornici« v Ljubljani in tam ustanovili prvo protioku-patorsko bojno organizacijo z imenom »Slovenska legija«. Sokoli, ki tudi niso sprejeli sodelovanja s Komunistično partijo, so kmalu nato ustanovili »Sokolsko legijo«. Nekateri drugi domoljubi so ustanovili še eno protioku-patorsko organizacijo, ki se je imenovala »Narodna legija«. Med seboj so bile tesno povezane, tako da so imele svoje skupno vojaško vodstvo.
V tistem času ni bilo nobene druge protiokupatorske bojne organizacije .. . Bila pa je pod vodstvom Partije ustanovljena v Vidmarjevi vili pod Rožnikom Protiimperialistična fronta, ki je bila naperjena samo zoper Angleže in druge zahodne zaveznike. Še so ohranjeni pisni dokazi, da so bili 27. aprila 1941 slovenski komunisti še na strani Hitlerja in Nemcev, to pa zaradi pakta o prijateljstvu in obrambi med Nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prav temu dejstvu gre pripisati tolikšna neskladja v kasnejšem prikrojevanju zgodovine.
Uradni partijski zgodovinar dr. Tone Ferenc v knjigi »Ljud-
ska oblast na Slovenskem. Država v državi« na strani 7 ter nadaljnjih tudi, da je bila OF ustanovljena in njen program javno objavljen šele po 15. juniju 1941.
Zdravko Klajnšček v knjigi »Oris Narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem 1941 — 1945 na Strani II, zadnji odstavek, prizna »začasno skaljene odnose med komunisti in dotedanjimi njihovimi zavezniki prav zaradi nenapadalnega pakta med ZSSR in Nemčijo«. Na strani 21 navaja ...« O F je postala množična organizacija vseh Slovencev, ki so se bili pripravljeni, ne glede na prejšnjo strankarsko pripadnost in svetovni nazor, z orožjem v roki bojevati za svobodo . . .« Dodati je treba izvleček iz teksta pod avtorjevo sliko . . .
... »V avtorjevih delih odsevajo prizadevnost medvojnega mladinskega aktivista, in partizanskega politkomesarja, širok pogled, pridobljen v političnih in visokih vojaških šolah ter strokovna natančnost.. .« i.t.d.
Zgodovinska dejstva avtorjevi trditvi nasprotujejo.
Katoliški Slovenci, kot je znano s KPS niso nikoli sodelovali predvsem zaradi njene protiver-ske in totalitarne usmerjenosti. Treba je opomniti, da so bili prav katoličani glavna tarča vseh grozovitosti, ki so se v letih 1941-1945 na Slovenskem dogajale. Nad katoliškim življem, nad cerkvijo in katoliškimi ustanovami seje Komunistična partija strahotno razdivjala. Nobena verska skupnost v Evropi ni bila tako uničevana in-preganjana.
Dr. Metod Mikuž v knjigi »Pregled zgodovine NOB v Sloveniji« na strani 96 cit..« Že Kidrič je v večkrat omenjenem rokopisu podvomil, ali je 27. april res ustanovni datum OF —-, Toda 27. april se je zakoreninil kot ustanovni sestanek OF — navaja zgodovinar.
Rimsko pravo služi kot podlaga našemu pravnemu izkustvu, pa tudi širše v Evropi. Že stari Latini so poznali pravno normo, da nihče v svoji stvari ne more biti sam sebi razsodnik. Naši zmagovalci v državljanski vojni pa so si vzeli prav to pravico. Za prikrojevanje zgodovine so morali vzroke in posledice med seboj zaipenjati. Z utišanjem poraženca so le temu naprtili krivdo državljanske vojne, katero je Partija povzročila. Z grožnjo smrtne kazni je onemogočala konkurente v protiokupatorskem boju.
Iz naravnega prava izhaja ena najbolj naravnih človekovih pravic, to je pravica do samoobrambe. Enoletni dogodki, do prvega maja 1942, so drugo stran prisilili poslužiti se te pravice. Po morebitnih domovih bomo zagrizli v detajlirana zgodovinska dejstva, kronološko dosledno, matematično natančno.
V toliko željeno Evropo bomo zmogli priti le očiščeni vsakršnega moralno oporečnega bremena. Strma in težka pot k Resnici vodi tudi preko spoznanja, da je mogoče vse ljudi varati le nekaj časa, vseh pa ni moč varati vse čase.
Sociologija ugotavlja, da zaradi prepletenosti psihofizičnih faktorjev zmore biti vrhunski proizvajalec, odličen gospodar nad proizvajalnimi sredstvi kakor tudi uspešen podjetnik le psihično sproščen človek. Industrijski psiholog prihaja do zaključkov, da notranje umirjen, če hočete, srečen človek zmore dati od sebe največ. Tako je tudi to nematerijalno področje naše dejavnosti in njegovo očiščenje pogoj za vstop in obstoj v družini evropskih narodov.
Tone Tajnšek Šentilj
STRANKE
V stranki Demokratičnih prenoviteljev so očitno prišli do političnega spoznanja, da je napočil njihov veliki čas. Naenkrat hočejo spet dobiti oblast.
To mi, priznam, vzbuja veliko optimizma. Demokratični prenovitelji so namreč zelo dobro obveščena stranka, navsezadnje so skoraj vsi vodilni gospodarstveniki v naši družbi še vedno »rdeči«, prav tako seveda direktorji, menežerji, bančniki in podobni vplivneži. Prvo na kar pomisli normalen človek ob tako dolgem članku, kot so ga v prejšnji številki tega časopisa objavili velenjski Prenovitelji, je, da se zaradi take strukture naših vodilnih gospodarstvenikov, Prenovitelji
Učitelji
tepejo otroke *
Odgovorni urednik mi ni hotel izdati priimka in imena avtorja omenjenega sestavka, ker bi to bilo baje v nasprotju s pravili. Zato mi ostaja samo predvidevanje. Sestavek je zelo posplošen, brez imen in obtožujoč. Ne poznam motivov in osebnih meril za presojo mojega 22-letnega pedagoškega dela. To je pač rezultat razvoja posameznika in njegove lastne duševnosti. Tema je stara toliko kot šola. Starši imajo pravico izbirati šolo za svojega otroka. Če analiziram sestavek, dobim tri sklope vprašanj. To so:
1.	Represivne metode delovanja
2.	Idejna usmerjenost učitelja
3.	Vzgojna naravnanost pouka
Moja interpretacija seveda ne
bo skladna s piščevo, ki jo ocenjujem kot poizkus namernega in zavestnega kompromitiranja.
Protiargumenti:
I. Zakaj je pisec všolal oba svoja otroka na OŠ Ravne? Se ni bal represije? Zakaj ju ni vpisal v Šoštanj, saj je imel postajo in avtobus dobesedno pred nosom. Zakaj v osmih letih ni nikoli izpostavil tega vprašanja. Meni sta poznana samo dva primera pre-šolanja. Pravih vzrokov pa ne poznam. Glede politične vzgoje ter agitacije za komunistično stranko v letu 1990 pa bi dodal: Maja 1982 sem zavestno izstopil iz ZK. Kje vidi pisec moj motiv za agitacijo osem let kasneje? Ko smo v pravopisnem nareku (načelo aktualizacije) naštevali predsedniške kandidate in po volitvah pisali, da je predsednik republike Slovenije postal Milan Kučan, je bilo to zaradi pravopisa in uporabe osebnih in zemljepisnih imen. Volitve smo izvedli pri uri OS. Osebno sem politično neopredeljen in neobremenjen.
Ljudje se seveda razlikujemo po temperamentu in karakterju, vzgojnih metodah, izobrazbi, svetovno nazorskih pogledih, moralnih normah in zavesti, statusu, zrelosti, stališčih, egoizmu, čustovanju. Človek je skratka psihosomatska in emocionalna celota s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Človeka dvigujejo uspehi in pozitivna samopodo-ba. Zato v šoli in doma uporabljamo vzgojne metode poučevanja, spodbujanja in preprečevanja. Seveda je najmočnejše vzgojno sredstvo zgled, ki je način življenja. Za uspešno vzgojo pa je potrebno malo represije, zmerna uporaba nevtralnih postopkov in pretežno uporaba permisivnih metod. V tem kontekstu se lahko najde vsak učitelj in vzgojitelj. Seveda se praksa vedno ne pokriva s teorijo in ideali ostajajo kot najvišji smoter. V šoli kot nadstrankarski ustanovi seveda ni prostora za politiko. V šoli je prostor za resnice in dvome. Tu ni prostora za dogme in ideologijo, spremljanje dogodkov in aktualizacija pouka pa je dodatna komponenta. Tudi diferencirano delo (prilagajanje pouka sposobnostim učenca), dinamičnost vzgoje, motivacija, discipliniranost subjektov, posredna vzgoja, pripadnost skupini, igra itd. so kamenček v mozaiku dela na OŠ Ravne pri Šoštanju.
Ker je pred kratkim naša šola, dela že preko 20 let, praznovala, naj jo predstavim. Skupno število učencev je bilo 720, povprečno 36 vsako leto, ali 18 otrok na kombiniran oddelek. Normativ za kombinacijo je 24 otrok na oddelek. Maksimalna kapaciteta šole Ravne je torej 48 otrok. Z ženo Danielo sva v 19. letih pognala globoke korenine; takih
pravzaprav ne obračajo na pravi naslov. Naj se torej kar pogovorijo z vsemi tistimi, ki imajo pravo oblast in moč v slovenski družbi.
Optimist pa sem zaradi tega, ker mi je jasno, da Prenovitelji ne bi silili k oblasti, če ne bi vedeli, da se naše gospodarsko stanje vendarle popravlja. Kot sojo pobrisali z oblasti takrat, ko je bilo jasno, da se njihova gospodarska politika spreminja v katastrofo, tako bi se radi vrnili sedaj. ko jim njihovi kazalci kažejo, da se bo stanje v družbi spremenilo na bolje.
Pri vsej stvari pa Demokratične prenovitelje čaka vendarle en trd oreh. Ustava! Ravno Pre-
učiteljskih parov ne delajo več. Sodelovanje s KS Ravne je permanentno in uspešno.
Vodja OŠ Ravne
Uspehi, uspehi...
Klub staršev srednješolcev se redno sestaja, vsak tretji četrtek v mesecu ob 18. uri, v četrtem nadstropju stavbe sodišča v Velenju. Vsak nov član je dobrodošel, posebej pa še tisti, ki ga tarejo problemi doraščajoče mladine.
Pretekli četrtek so se člani kluba zbrali, z namenom, da bi se pogovorili o učnem in vzgojnem uspehu svojih otrok v tretjem ocenjevalnem obdobju.
Predstavnika Centra srednjih šol sta predstavila učni uspeh celotnega centra. Procent uspešnih učencev je zelo majhen (54%). Tako nizek »uspeh« je osupnil prisotne. Potem se je po prvi zadregi razvil živahen razgovor o vzrokih uspešnosti oz. neuspešnosti otrok.
Med vzroki so izstopali: pre-natrpanost oddelkov, izmenski pouk, preveč učnih predmetov, nemir med poukom, zamujanje pouka ...
Precej časa so se člani kluba pogovarjali o tistih oddelkih, kjer je kar polovica učencev neuspešnih. Spraševali so se, ali ni v takih primerih vzrok neuspeha tudi v učitelju, ne samo v učencih in prenatrpanih učnih načrtih in drugih vzrokih?!
Najnižji učni uspeh je tudi v prvih letnikih. Med vzroki neuspešnosti je prevladoval prehod iz osnovne šole v srednjo šolo. Starši so menili, da bi lahko šola, kot strokovna institucija, omilila ta prehod. Oblikovali so tudi pobudo, da bi imeli učenci prvih letnikov pouk samo dopoldne.
novitelji in njihovi prijatelji v opoziciji pa bi radi vanjo stišali stvari, ki v ustavo nikakor ne sodijo. Če bodo torej hoteli imeti volitve, bodo morali popustiti pri ustavi. To pa jim ne diši. Čaka jih torej Gordijski vozel, ki se ga nikakor ne bo dalo presekati.
Glede nestrinjanja z Demosovo politiko pa bi cenjene bralce rad opozoril na dva kvalitetna članka iz zadnje Delove Sobotne priloge. S svojim pisanjem namreč ne bi rad povzročil spet kake dolge in jalove polemike. Naj se torej velenjski Prenovitelji (ali kdo drug iz opozicijske druščine) kregajo z avtorjema tistih dveh člankov.
Prvi članek je napisal Slobodan Dukič, nosi pa naslov Upor
Predstavnika Centra srednjih šol sta seznanila starše o veliki prostorski stiski, ki bo nastala v jeseni (največja bo na gimnaziji) v Centru srednjih šol.
V	dvodnevni stavki učiteljev srednjih šol so bile tudi zahteve po izboljšanju delovnih pogojev učencev in učiteljev in v teh zahtevah jih starši podpirajo.
Starši so se spraševali, kaj nam bo dobrega prinesla centralizacija šolstva, če v občini ostanejo vsi njeni problemi in jih mora reševati kakor ve in zna.
V	razgovoru je tekla beseda še o zaključnih izpitih in bodoči maturi srednješolcev. Starši so menili, naj ti izpiti ne bodo samemu sebi namen.
V	razgovoru so se ponovno dotaknili razširjenosti kajenja in narkomanije med našo mladino, a o tem bo še tekla beseda na prihodnjih srečanjih in tudi o vključenosti mladih v interesne dejavnosti v šoli in izven nje, pa še o čem.
Starši, pridite, poklepetali bomo! Več glav več ve!
Klub staršev srednješolcev sporoča vsem staršem in učencem, ki imajo »težave« pri posameznih predmetih v •šoli, da dajeta inštrukcije dva servisa in sicer:
—	Mladinski servis, Prešernova I, Velenje (telefon: 854-831 in
—	Študentski servis, Kersnikova I, Velenje (telefon: 855-185).
Dogovorite se lahko za inštrukcije katerega koli predmeta in tudi za ceno. Trenutno je cena ure 10 DEM v dinarski rotivrednosti oz. po dogovoru.
STARŠI! Opisali smo vam vsebino aprilskega razgovora klubovcev. Pridružite se nam, da bomo lahko v maju napisali več in bolje. Ce vas pa že danes kaj posebej žuli in nam bi radi kaj povedali, pokličite Klub staršev srednješolcev (telefon: 853-369).
Klub staršev srednješolcev
lačnih. Avtor v njem piše o katastrofalnem gospodarskem in socialnem položaju v Srbiji, ki je veliko bolj akuten kot pri nas. Zakaj ga omenjam? Zato ker so v Srbiji na oblasti komunisti. Če bi bilo naše zavoženo gospodarstvo v resnici plod zgrešene Demosove politike, potem bi se po vsej logiki sedaj v Srbiji cedila mleko in med.
Drugi članek je spis Kameleoni se vračajo. Jasno je, koga ima avtor v mislih, ko omenja kameleone. Vse tiste, ki so to gospodarstvo zavozili, sedaj pa prihajajo v vlogi odrešenikov delavskega razreda.
Borut Korun
Predsednik Demosa Velenje
Nestrinjanje z Demosovo vladno politiko
25. aprila 1991
poslovni center
stran 7
JL
Poslovne storitve in trgovina, d.o.o. Velenje, Efenkova 61 Telefon, telefaks: 063/851-970
• ZUNANJA TRGOVINA 0 SVETOVANJE 0 VELEPRODAJA 0 MALOPRODAJA 0 LOGISTIKA

Informacijski inženiring, d.o.o.
Efenkova 61C/III, 63320 Velenje, SLOVENIJA S 063/852-460
•	projektiranje in vzpostavljanje informacijskih sistemov
•	izdelava, montaža, uvajanje in vzdrževanje programske opreme (SOFTWARE)
•	organizacija in izvajanje izobraževanja s področja informatike
•	storitve avtomatske obdelave podatkov
•	organizacijsko in tehnološko svetovanje s področja informatike in računalništva
Vabimo podjetja, ki so zainteresirana za nakup programskega produkta za zunanjetrgovinsko in trgovsko poslovanje, da nas pokličejo!
«M
i, «I
»
w

Naš naslov: Efenkova 61, Velenje telefon: 063/855-763, 853-542 fax: 063/853-946
Biting oz. njegovi predhodnici, obrtni obratovalnici, beleži štiri leta delovanja. Uspešno zaključeno poslovno leto 1990 in 11 zaposlenih sodelavcev z bogatimi izkušnjami so garancija za nadaljnji kvaliteten razvoj na sledečih področjih delovanja:
—	programska oprema za osebne računalnike
—	računalniška strojna oprema
—	inštalacije računalniških mrež in integriranega poslovno-informacijskega sistema
■— servisiranje in vzdrževanje mikroračunalni-ške strojne opreme
—	šolanje uporabnikov
—	svetovanje, projekti informacijskih sistemov
S 1. majem 1991 se seli Biting v nove poslovne prostore v poslovnem centru na Efenkovi 61.
A¥

c
crV'
Efenkova 61, Velenje Telefon: 063/853-493 Fax: 063/851-848
Dejavnost :
—	izdelovanje programske opreme
—	uvajanje informatike
—	sestavljanje PC 286, PC 386, PC 486
—	servisiranje opreme
—	izobraževanje v lastni učilnici
—	knjigovodski servis
Kakovost in dolgoročno sigurnost vam nudi 10 strokovnjakov z izkušnjami. Programska oprema je izdelana v V. L. S. Computers, prilagajanje strankam ni problematično.
SPREMENITE PC 386 v RAČUNALNIŠKI SISTEM S TERMINALI (8-32)
UNIX UNIX UNIX UNIX UNIX UNIX UNIX UNIX UNIX POSTANITE INFORMACIJSKO SAMOSTOJNI
POSLOVNA INFORMATIKA ZA MALA IN VELIKA PODJETJA
Računovodsko informacijski sistem:
Svoj program so predstavili tudi na letošnjem sejmu IDEJA v Celju. Na sliki elektronska blagajna s črtno kodo, še posebej zanimiva za gostinstvo in trgovino.
TRGOVINA
•	veleprodaja
•	maloprodaja (vrednostno):
•	maloprodaja (količinsko):
•	likvidatura
•	izstavljanje računov
•	fakturna knjiga 9	saldakonti kupcev
•	saldakonti dobaviteljev 0	izpis virmanov
•	glavna knjiga
•	stroškovno knjigovodstvo
GOSTINSTVO
# blagovno poslovanje:
Materialno poslovanje Osebni dohodki
Personalna evidenca in varstvo pri delu
Drobni inventar
Osnovna sredstva
Fakturiranje
Skladiščno poslovanje
prevzemi in kalkulacija
obračun davka in razlik v ceni
prevzemi
kalkulacije
prodaja
fakturiranje
elektronska blagajna s črtno kodo
prevzemi vodenje zalog prodaja fakturiranje obračun davkov elektronska blagajna
SOFTWARE PO NAROČILU BOUTIQUE SOFTWARE SPECIALNI PROJEKTI KOMUNIKACIJE UNIX VAX DOS ETHERNET TCP/IP
Instor, d.o.o. Velenje, tel. 853-250 ali 852-360, Fax 851-141
INSTOR je eno prvih zasebnih podjetij v Sloveniji. Te dni je praznoval drugo obletnico delovanja.
Podjetje INSTOR d.o.o. je bilo ustanovljeno s ciljem, da na trgu poslovnih storitev ponudi celovite storitve novim podjetnikom.
Njihove storitve obsegajo: A. POSLOVNE STORITVE
•	poslovno organizacijske storitve pri ustanavljanju podjetij: INSTOR je nudil pomoč pri ustanavljanju okoli dvestotim podjetjem, tako zasebnih kot mešanih, firm s tujim kapitalom. Vrsta teh podjetij je danes zelo uspešnih. Če jih nekaj naštejemo: Projekting, Gorenje toplotne črpalke, Kota Celje, Avtist 5R . . .
•	ekonomsko finančne storitve: gre za podjetniške načrte, investicijske programe. Za vrsto projektov, to je zelo pomembno, so uspeli dobiti sredstva republiških skladov.
•	računovodski servis: INSTOR nudi danes storitve računovodskega servisa preko 30. podjetjem. Obseg teh storitev je prilagojen potrebam posameznega podjetnika, prav tako kot oblika.
•	tehnološke storitve: Sem sodi priprava tehnoloških projektov pri pripravi investicijskih programov, storitve pri osvajanju novih proizvodov in programov. V pripravi je vrsta projektov, ki bodo prinesla nova delovna mesta in to blizu 200 v samo dveh letih !
•	poslovno informacijski sistemi: Celoviti in deloma računalniško podprti sistemi za mala in srednja podjetja. Verjetno niste vedeli, da je preko 70 podjetij, v katerih ima INSTOR plasiran poslovno informacijski sistem.
• gradbeni inžinering:v INSTORJU nudijo storitve tudi pri pridobivanju poslovnih prostorov, gradbene dokumentacije ...
INSTOR je pogodbeni izvajalec BREZPLAČNIH storitev (teh, ki so zgoraj našteta) za vse NEZAPOSLENE, ki nameravajo ustanoviti podjetje ali odpreti obrt!
TRGOVINA
Tudi dejavnost trgovine je pri INSTORJU v dveh letih dosegla velik razvoj. Ob ustanovitvi je bil cilj zagotavljati storitve komercialne funkcije novim podjetjem in obrtnikom. Danes ima INSTOR razvejano mrežo za plasma proizvodov, predvsem za gradbeni material, les, stavbno pohištvo, črno in barvno metalurgijo ...
INSTOR ta čas razvija prodajno skladiščni center v Selu. V ze-četku maja bo center dobil celovito podobo z zaokroženo ponudbo ,VSE ZA VAŠO GRADNJO:
V	prodajno skladiščnem centru v Selu vam bodo nudili:
—	tedensko brezplačno svetovanje
—	primeren obratovalni čas: odprt bo od 7. do 18. ure
—	presenečali vas bodo s popusti
—	možno bo kreditiranje
V	INSTORJU so že danes prepričani, da bodo tudi najcenejši! INSTOR danes zaposluje 15 delavcev!
INSTOR zagotavlja celovitost in kakovost storitev, ki jo zagotavljajo v sodelovanju s specializiranimi malimi podjetji — Inženiring, Projekting, studio Rebernik, Yuce inženering in drugih ter z vrsto zunanjih pogodbenih sodelavcev.
AS
INŽENIRING d. o. o.
Velenje
Telefon: 858-153 MATJAŽ KONČAN
V lanskem letu so v AS INŽENIRINGU pričeli s poučevanjem in treniranjem tenisa, ker pa tenis postaja vse bolj priljubljena in razširjena športna panoga, so v AS inženiringu pod vodstvom Matjaža Končana svojo dejavnost popestrili.
Osnovna dejavnost je poučevanje tenisa in treniranje otrok od 6. do 14. leta starosti. Seveda pa bodo z veseljem sprejeli v teniške začetne in nadal jeval-
ne tečaje tudi vse ostale, skupine, podjetja . . .
Pri AS INŽENIRINGU vam ponujajo tudi možnost individu-
alnega učenja, organizirali bodo športna tekmovanja in vam po želji našli tudi primernega partnerja za igro.
Strokovno pa so usposobljeni za vodenje in usposabljanje vrhunskih tekmovalcev. Vaditelji, učitelji in trenerji poučujejo . po najsodobnejših metodah. Če imate željo, ste vabljeni, tudi opremo vam bodo posodili, če nimate svoje!
PRED KRATKIM so za vse ljubitelje tenisa odprli prvo, tovrstno specializirano trgovino, jo poimenovali SPORT AS, našli pa jo boste na Kardeljevem trgu . 3.
Majhna trgovinica je res to, kar iščete - VSE ŽA TENIS!
Izbirate lahko med raznimi vrstami teniških loparjev manj znanih in tudi najbolj prizna-
nih proizvajalcev, cene so dosegljive tudi tistim s plitkejšim žepom!
Seveda pa ob tem ne manjka trenerk, majic, hlačk, krilc, športne obutve, žogic .. .
Novost v prodajalni SPORTAS je KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH LOPARJEV!
Dejavnost pa obsega tudi vele-prodajo teniških loparjev, žogic,
Poleg napenjanja loparjev, vam bodo z veseljem tudi strokovno svetovali pri nakupu, s cenami so konkurenčni, kar je še razlog več, da se boste odločili za nakup.
Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
OBVESTILO:
V petek, 26. aprila, vpisujemo nove člane, stare od 6 do 14 let v teniško šolo v trgovini SPORT AS.
OD 1. MAJA DALJE VABIMO VSE LJUBITELJE TENISA NA PRENOVLJENA IGRIŠČA POD VELENJSKIM BAZENOM!
(ura tenisa dopoldne 35 din, popoldne 70 din)
8. stran nad čas
POSLOVNI CENTER
25. aprila 1991
STUDIO "R"
Vizualne Komunikacije
STUDIO R je podjetje za izdelavo vizualnih komunikacij in je bil ustanovljen julija 1990. Svoj sedež ima v Domu učencev na Efenkovi 61 v Velenju. Osnovna dejavnost STUDIA R je vsakovrstno vizuelno oblikovanje tako celostnih grafičnih podob podjetij, kot interierjev lokalov, pisarn ipd. Ob tem nudimo tudi posamezne storitve s področja računalniške servisne dejavnosti, kot so izpisi na laserskem tiskalniku, izrezovanje samolepilnih napisov in znakov ipd.
Naši osnovni produkti so na računalniku montirane oblikovne rešitve prospektov, katalogov, revij, brošur, plakatov, knjig, oglednih kartonov in embalaže, prenesene na film in v celoti pripravljene za tisk. Stranki lahko nudimo tudi inženiring od ideje do realizacije.
Oprema s pomočjo katere delamo omogoča visoko kvaliteto izdelkov in hitro odzivanje na Vaše zahteve. Računalniki IBM PC AT 386 povezani v računalniško mrežo NOVELL, laserski tiskalnik HP III, barvni scaner, barvni tiskalnik, A2 ploter, so orodja, ki nas vodijo v korak s časom.
Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti in naših sposobnostih! Projekting P & I, TREND — računalniški inženiring, BITING, Kulturni center Ivan Napotnik, Teniška zveza Slovenije, IMAGO, Republiški sekretariat za LO Republike Slovenije,... je samo nekaj podjetij in organizacij, ki so nam že izkazali svoje zaupaje.
Z računalniki znamo brati, zapisati sliko in tekst, krčiti in širiti prostor, spreminjati barvo in prehitevati čas. STUDIO R, Efenkova 61, 63320 Velenje tel: 063-851-981, fax: 063-851-684
Lssdl. Import — Export
podjetje za zunanjo trgovino -d.o.o.
VELENJE, Efenkova 61
Fax: 063/853-472 • Tel: 063/856-030
SMO GENERALNI ZASTOPNIK FIRME BRIGITTE INTERNATIONAL DEUTSCHLAND
NUDIMO VAM ZELO ŠIROK PROGRAM: 9 reprezentativnega blaga za darila ali nadaljnjo prodajo
ARTIKLI SO KAKOVOSTNI - PONUDBA IZREDNO ŠIROKA
• prodajamo po. katalogu ali s pomočjo ogleda posameznega primerka
ZBIRAMO PONUDBE ZA IZVOZNE PROIZVODE
Poiščite nas! Pokličite nas!
Informacije po telefonu: 063/856-030 ali fax: 063/853-472
dm Om Om
PROCESNI SISTEMI
Efenkova 61, Velenje Telefon/Fax: 063/853-933
KONSAL — avtomatizacija proizvodnih procesov
Podjetje KONSAL se ukvarja z avtomatizacijo procesnih sistemov — tehnologij, znanih in neznanih. Zajema vse, od izdelave tehnične dokumentacije, izbora tehnologije, celoten inženiring in lastno proizvodnjo ter montažo. KONSAL je prisoten na ogromnem prostoru.
: ASTERIX
d.o.o
NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE:
*	prevajamo strokovne tekste iz tujih in v tuje jezike
—	na željo naročnika oddamo prevod na disketi aH v tiskani obliki
—	imamo nabore za srbski, makedonski, ruski, češki, madžarski jezik
—	na željo naročnika prevod oblikujemo, dopolnimo s slikami, kopiramo ' lektoriramo vse vrste besedil
' tipkamo, urejamo besedila ' organiziramo tečaje tujih jezikov
' organiziramo računalniške tečaje (osnove računalništva, obdelava besedil, podatkovnih zbirk in tabel) ' nudimo programsko rešitev za tiskanje različnih naborov ' izdelujemo računalniške programe po naročilu
*	opravljamo usluge začasnega uvoza blaga zaradi oplemenitve
. .. in ostale poslovne usluge, ki so potrebne za uspešnejše opravljanje vaše dejavnosti.
ASTERIX, d.o.o., Efenkova 61, 63320 VELENJE, Tel/Fax: (063) 852-234
o©......C
>cC.....C
^ • C o e«C ..Cr
•	c cocC•
•	•c o c cC • v ... o c ccCC
NORMA
NORMA, ORGANIZACIJSKI & INFORMACIJSKI INŽENIRING D.0.0., POSLOVNO SREDIŠČE, EFENKOVA 61, 63320 VELENJE TELEFON, FAX.: 063/852-470
Za tiste, ki bi poslovne knjige sicer znali voditi tudi sami, a bi jim to vzelo preveč dragocenega časa kot za tiste, ki tega ne znajo, so v Normi našli rešitev — zasnovali so računalniški programski paket Obrtnik. Program je narejen po vseh sedaj veljavnih predpisih o vodenju poslovnih knjig.
»Uporabnik je pri delu s tem programom zelo malo obremenjen, z njim lahko začno v nekaj urah delati tudi tisti, ki še nikoli niso sedeli za računalnikom, v Normi pravijo, da ga v Sloveniji uporablja že okoli 20 obrtnikov in 6 knjigovodskih servisov. Trije knjigovodski servisi v Velenju pa obdelujejo podatke za okoli 150 obrtnikov. V Normi pripravljajo tudi računalniško podprt informacijski sistem za zasebne gostince in trgovce, nudijo programske pakete za podjetja, programe izdelujejo tudi po naročilu, nudijo pa tudi nasvete pri nabavi računalniške opreme.
n
OMEGA
RAZVOJNO TRZNI INŽENIRING
d.o.o.
63320 VELENJE EFENKOVA 61, JUGOSLAVIJA TEL.: 063/851 482 TELEX: YU OMEGA 33595 TELEFAX: 063/851 752 Ž.Ft.: 52800-601-22412
a
TRŽENJE, ZASTOPANJE, KOOPERACIJA, TRGOVINA, EKONOMSKE STORITVE INFORMACIJA. ZNANJE, IDEJA, KAPITAL, ORGANIZACIJA. USPEH
REVITALIZACIJE ŠPORTNIH PODOV, IZDELAVA NOVIH PODOV V ŠPORTNIH OBJEKTIH IN ŠOLAH TER OSTALA ZAKLJUČNA DELA V ŠPORTNIH IN OSTALIH OBJEKTIH NA PODROČJU SLOVENIJE IN HRVAŠKE.
Novi dom
promet z nepremičninami
izvajanje nalog upravnika s stanovanjskim
fondom
organiziranje in izvajanje vzdrževanja zgradb in vgrajene opreme
Efenkova 61, Velenje
Tel.: 063/856-899 Naš poslovni čas: vsak dan od 8. do 14. ure.
! fax: 063/851-141	Pokličite nas na št.: 856-899!	j
00000000000000CXXXXXXXXXXXXXXX300000CXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Efenkova 61, Velenje tel., fax: 063/855-861
Solastnika firme POP — Projektiranje in opremljanje prostora sta Katica Caglič, d.i.a. in mag. Branko Caglič, d.i.s.
V POP pokriva Katica Caglič d.i.a. skupaj s sodelavci projektiranje in opremljanje prostora, kjer dajejo poseben poudarek interie-rom lokalov, hotelov, bank___
POP in skupina Katice Caglič d.i.a. se je izkazala pri adaptaciji hotela v Kranjski gori, hotela v Doberni, lokal-čka Bučka v Žalcu, Mladinske knjige Jurčičeva v Mariboru ... in še drugje. V Velenju pri ureditvi Hlebčka, Optike Rožič, Ljubljanske banke na Tomšičevi, Buhteljčka ...
Drugi del dejavnosti firme POP pokriva magister Branko Caglič d.i.s. skupaj s pogodbenimi sodelavci. Poudarek dajejo racionalni rabi energije, novim virom energije, solarnim sistemom in toplotnim črpalkam.
Delajo v glavnem za večja podjetja — recimo Gorenje, TVT Boris Kidrič, Plava laguna . ..
Magister Branko Caglič pa je tudi zunanji svetovalec Instituta Jožef Stefan za racionalno rabo energije.
Skupaj se pojavljata v firmi POP pri prevzemu celotnih objektov (projektiranju in inženiringu) ter gradnjah pasivnih solarnih objektov in bioklimat-ske gradnje.
• ••
D.O.O.
'ATP
eudommti^Klja
Uii/mJMbkih
powebov-
ATP — avtomatizacija tehnoloških procesov d.o.o. Efenkova 61, 63320 Velenje
®(063) 855181, 853 099/int. 26
DEJAVNOST:
Projektiranje in izvajanje
—	elektroinstalacij za različne tehnološke procese
—	elektroinstalacij jakega in šibkega toka o industrijskih in stanovanjskih objektih
—	instalacij za telekomunikacije
—	elektroinstalacij za klimatske naprave
—	elektroinstalacij za energetske postaje
—	kompenzacije jalove energije
—	omejevanje konične obtežbe
—	revizije transformatorskih postaj
2.	Inženiring — organiziranje in posredovanje pri gradnji kompleksnih gospodarskih objektov
3.	Posli zunanjetrgovinskega prometa blaga in storitev v okviru svoje dejavnosti
4.	Posodabljanje obstoječih tehnoloških postrojenj
5.	Elektro meritve
—	električnih instalacij jakega in šibkega toka ter telekomunikacij
—	strelovodov in vse vrste ozemljitev
—	električne opreme (razdelilniki, električni motorji)
—	periodične meritve vseh vrst električnih instalacij in naprav
—	meritve osvetljenosti
*
M *
M *
* * *
M *
*
★ ★★★★★★★★★★
GRADITE? OBNAVLJATE?
Za vas hitro in poceni, za denar ali na KREDIT, lahko tudi na OBROKE
izvajamo VSA ZAKLJUČNA DELA:
*
*	POIŠČITE NAS IN POMAGALI VAM BOMO!	^
*	============ *
*******************
OBRTNI INŽENIRING
Efenkova 61/IV, Velenje
Tel.: 063/851-486 Telefax: 063/851-486
•	slikopleskarska
0	parketarija
0	keramičarska
0	kamnoseška
0	talne obloge
0	termične fasade
0	estrihe
0	industrijske tlake
Efenkova 61, Velenje Telefon: 063/853-099 (int. 10)
Po izjemno ugodnih cenah nudimo oblačila in pletenine za moške, ženske in otroke.
V teh dneh vas še posebej vabimo
k nakupu:
0 otroških trenirk že od 170 din dalje
0 ženskih pletenin, iz bombaža že od 420 din dalje
0 moških mikic s kratkimi rokavi že od 70 din dalje
0 otroških mikic s kratkimi rokavi od 70 din dalje
Odprto imamo vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 20. ure In vsako soboto od 9. do 13. ure.
V kratkem bomo odprli novo prodajalno na Kardeljevem trgu 1 — prodajalno
ROKY (ob Klementini). Vabljeni!
Naj postane tudi nova ROKY vaša prodajalna!
HwLLY
PR0JEKTING d.o.o., VELENJE
USTANOVITEV LETA
1989
Izvajanje del, na področju projektnega vodenja objektov.
Projektiranje s
-	energetika, NU razvod, upravljanje
-	računalniško vodenje procesov
-	elektro in strojne instalacije
Uvoz/izvoz, dobava opreme in materiala, izvajanje del po lastni in tuji dokumentaciji.
Izvajanje investicijskih del v tujini.
Za bodočnost načrtujemo odpiranje več strokovnih delovnih mest za dela doma in v tujini.
PROJEKTING d.o.o., Efenkova 61, tel.: 851-572, fax.: 853-472
			
	^J™1 Mùmito U^	INhNUING EFENK0WUI VElENJt j|g|j	
V			' J
V Poslovnem centru na Efenkovi 61 domuje tudi firma TREND Računalniški inženiring d.o.o.
To je privatno podjetje, katerega korenine segajo pet let nazaj, ko se je eden od sedanjih ustanoviteljev začel ukvarjati v svoji obrti z računalništvom. V relativno kratkem času so razvili nekaj proizvodnih in prodajnih programov po katerih so znani.
Firma Trend je pooblaščen »Dealer« znane firme HEWLETT PACKARD, tako je eden od
njihovih obsežnejših programov ponudba kvalitetnih Packardovih proizvodov od kakovostnih kalkulatorjev, barvnih in čr-nobelih inkjet tiskalnikov, laserskih tiskalnikov, ploterjev do grafičnih postaj.
Trend je tudi pooblaščen »distributer« prav tako znane svetovne firme ACER in iz tega programa nudi visokokvalitetne računalnike: 286, 386, 486, Laptop, Notebook ipd.
V sodelovanju z nekaterimi drugimi firmami nudi firma Trend celovi-
te informacijske sisteme na ključ, od računalniške do programske opreme, šolanja, uvajanje do zagona aplikacij pri uporabnikih. Rešitve aplicirajo v majhnih, srednjih ali velikih firmah, na različni računalniški opremi od PC UNIX postaj, VAX sistemih ali IBM računalnikih.
-Eno od Trendovih področij dela je tudi prodaja in servisiranje rabljene IBM opreme.
Trend je sodeloval na letošnji celjski razstavi IDEJA '91, kjer so uporabnikom predstavili svoj proizvodni in prodajni program.
AceR V,
O njihovi uspešnosti govori tudi podatek, da se bodo že v kratkem morali kadrovsko okrepiti, saj načrtujejo precejšnjo širitev obsega dela.
TREND je na celjski IDEJI '91 predstavil A svoje proizvodne in prodajne programe.
V teh dneh je IMEKS	• grafična dejavnost (sitotisk, tampo-
praznoval prvi rojstni	_ tisk ofset ^.
"j	• papirna embalaža
dan.
DEJAVNOST:	4. Zunanja trgovina
- — uvoz in izvoz živilskih in neživil-
1. Marketing skih izdelkov - — zastopanje tujih pravnih oseb
—	storitve
—	reklame
raziskava trga	5. Notranja trgovina
ekonomska propaganda
— na debelo in drobno z živilskimi in neživilskimi izdelki
2. Inženiring
6. Gostinstvo in turizem
organiziranje in posredovanje
pri novogradnjah in adaptacijah ~-;-
objektov, kar obsega pridobiva-	Storitve
nje investicijske in tehnične do-	T T
kumentacije, izgradnjo, finaliza-	~ ekonomske
cijo in opremo objektov ter nad-	— or9an|zacijske
zor pri izgradnji	~ tehnološke
3. Proizvodnja v sodelova-
8. Transport
— za lastne potrebe nju s kooperanti	- za druga podjetja
elektroopreme:	NAŠ NASLOV: Imeks, d.o.o ,
-	za galvanizacije	Efenkova 61, 63320 Velenje
-llrST 3	TELEFON: h.c. 855-181,
-	za ladjedelnice	853-099, int. 27; direktno: predelava plastičnih mas in kovin- 851-491, 851-540
skih elementov	FAX: 851-491
-Rokomet
-Nogomet-
Uspešni v Splitu, uspešni doma
Rokometaši Velenja so že v ponedeljek prejšnji teden v naprej odigrali tekmo v Splitom v Spliteksu in zmagali v podaljških 7 32:29.
V 2.V kolu pa so v Rdeči dvorani gostili ekipo Ajdovščine, ki ji ni bila v nobenem pogledu dorasel nasprotnik. Domači so na trenutke igrali zelo zavzeto in sledila je visoka zmaga 36:20. Na nasprotni strani pa so se gostje predstavili v zelo slabi luči, sicer pa na njihovo kakovost kaže tudi predzadnje mesto na prvenstveni lestvici. Velenjčani so še vedno trdno na tretjem mestu z 32 točkami, dve več ima Bjelovarski Partizan, v vodstvu pa je z 41 točkami Pivovarna Laško, ki bo nastopila v kvalifikacijah za uvrstitev v prvo ligo.
Na tej tekmi se je v Rdeči dvorani zbralo zelo malo gledalcev, kakšnih 50, takšnega odnosa si gotovo igralci ne zaslužijo glede na to, da tudi v tem prvenstvu igrajo zelo dobro.
Najboljše so pač najboljše
Lahko bi zapisali, da so velenjska dekleta v tem kolu razočarala, če za razočaranje lahko štejemo poraz z desetimi zadetki razlike z vodilno Modeo Sparto v Zagrebu, ki je v 22 kolih izgubila le enkrat. Zagrebška ekipa se že pripravlja na kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo in na domačem terenu ni dovolila presenečenja. Velenjčanke so sicer povedle s 3:0 in 4:1 in to je bilo vse. V nadaljevanju so gostiteljice zaigrale kot znajo in tekmo dobile z 28:18 (14:8). Velenjska dekleta so kljub temu porazu še vedno na petem mestu, niso pa več najbolje uvrščena slovenska ekipa. Z dvema točkama prednosti je namreč na četrtem mestu Mlinotest iz Ajdovščine, ki pa ima tudi dve več odigrani tekmi. V naslednjem kolu bodo Velenjčanke gostile tretjeuvrščeno ekipo Zameta.
Rudarji ne znajo »kaznovati« Slovana
Nogometaši Rudarja še naprej »odpuščajo« grehe vodilnemu Slovanu. Ze nekaj kol namreč obe vodilni ekipi dosegata enake rezultate in razlika na vrhu ostaja nespremenjena — le ena točka. V nedeljo je Slovan prej kot v pol minute prejel zadetek v Domžalah in rezultat se ni spremenil do konca, Velenjčani pa so prav tako z 0:1 izgubili z Vozili v Novi Gorici.
Domačini so bili boljši v prvem polčasu. ko so tudi dosegli zmagoviti zadetek, v nadaljevanju pa so prevladovali Velenjčani. ki pa svoje premoči niso znali vnovčiti. Zlasti je imel smolo Goršek, ko je v 61. minuti sam prišel pred vratarja, ga prevaral, žoga pa se je od tal odbila v prečko. Presenetljivo je doma izgubila tudi tretja Ljubljana in razlika med vodilnimi ekipami ostaja še naprej enaka. Preseneča Ingrad Kladivar, ki seje s točko proti Svobodi v Ljubljani povzpel kar na četrto mesto. Prav z njim se
Paški Kozjak
Prvomajski pohod preložen
Športna zveza Velenje sporoča vsem ljubiteljem pohodov v naravi, da bo vsakoletni trim pohod na Paški Kozjak 12. maja in ne petega, kot so načrtovali. Pohod so preložili zaradi podaljšanih prvomajskih praznikov.
KAKO SO IGRALI
VELENJE: AJDOVŠČINA 36:20 (16:12)
ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater 5, Plaskan 11, Ramšak, German, Požun I, Ojsteršek 3, Rozman 2, Vrečar 3, Vogler 1, Šerbec 7.
MODE ŠPARTA:VELENJE 28:18 (14:8)
ŽRK VELENJE: Lakič, Misaljevič 6, Topič 2, Zidar
Karate
Odlični šoštanjski pionirji
Na odprtem slovenskem prvenstvu v tradicionalnem karateju za mlajše in starejše pionirje na Ravnah na Koroškem je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Izkazali so se šoštanjski pionirji, saj sta Siniša Petrovič med mlajšimi in Ljubiša Petrovič med starejšimi pionirji osvojila srebrni medalji, ekipa Šoštanja v postavi Mujčič, Zakojšek in Petrovič pa je osvojila četrto mesto. Oba Petroviča in ekipa so si s tem zagotovili nastop na državnem prvenstvu, ki bo oktobra v Skopju. Povejmo še, da se članska ekipa Šoštanja pripravlja na nastop na velikem turnirju v nemškem Aachnu, edina ovira pri tem pa je zagotovitev potrebnih sredstev.
1, katič 1, Oder 3, Fale, Hu-dej 3, Ikič I, Delič, Memič 1, Hrast.
VOZILA:RUDAR 1:0 (1:0)
RUDAR: Dabanovič, Križan, Skrbinek, Grajfoner, Golač (Javornik), Macura, Karič (Polovšak), Pranjič, Oblak, Brdjanovič, Goršek.
EMONA :TOPOLŠICA 3:1 (-14, 10, 8, 8)
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Jeron-čič, Aravg, Kugonič, Žigon,
Čop, Britovšek, Stakne, Golob.
KOPER
CIMOS :TOPOLŠICA 3:0 (4, 5, 6)
TOPOLŠICA KAJUH: N.
in J. Stevančevič, Türk, Čelo-figa, Kavnik, Hojak, Ržen, Hasanovič.
LJUBNO :PARTIZ AN TABOR 3:0 (5, 12, 13)
LJUBNO: Jeraj, Mihalinec, Rifelj, Skok, Rušnov, Detmar, Jezernik, Venek, Močnik, Košica, Marolt, Ba-stelj.
bodo »rudarji« v naslednjem kolu pomerili v Celju, lažje delo pa bo imel Slovan, ki se bo doma srečal z Jadranom Lamo iz Dekanov.
V osmini finala pokalnega tekmovanja na področju Slovenije so nogometaši Rudarja gostovali pri medrepubliškem ligašu Mariboru in pripravili veliko in prijetno presenečenje. Po neodločenem rezultatu v rednem delu srečanja so bolje izvajali enajstmetrovke in zmagali s 6:5.
-Odbojka--
Lepe uvrstitve v slovenski ligi
Končalo se je tekmovanje v slovenskih odbojkarskih ligah. Vse tri ekipe z našega področja so dosegle zares lepe uvrstitve, sicer pa bomo o oceni letošnjega prvenstva in o načrtih za naprej več napisali v prihodnji številki.
Kljub porazu v zadnjem kolu proti Emoni Co. v Ljutomeru so fantje To-polšice osvojili odlično drugo mesto v Sloveniji. Mlajši igralci Topolšice, ki so na tej tekmi dobili priliko za igranje, so se dobro upirali gostiteljem.
Dekleta so gostovala v Kopru in z zmagovalkami letošnjega prvenstva gladko izgubila. Motivirane gostiteljice, ki so s to zmago potrdile naslov republiških prvakinj, so brez večjih težav nadigrale gostje, pri katerih se je krepko poznala odsotnost nekaterih ključnih igralk. Kajuhove odbojkarice so kljub težavam s poškodbami in boleznimi igralk osvojile peto mesto v ligi, kar tudi ni zanemarljiv uspeh.
Edino zmago v zadnjem kolu so dosegle Ljubenke, ki so se doma prav poigravale z drugo ekipo Partizana Tabor, čeprav rezultat po nizih precej vara. Prvi niz so gostiteljice hitro dobile, v ostalih dveh pa so se morale zaradi neresne igre krepko potruditi za zmago s 3:0. V drugem so namreč gostje vodile z 12:4 in na 12 tudi ostale, v tretjem so povedle celo s 13:5, vendar so ga Ljubenke dobile na 13.
Smučarsko skakalni klub Velenje
Najuspešnejša sezona doslej
Minula sezona je bila za velenjski skakalni šport najuspešnejša od dosedanjih 36. letih, kolikor obstoja klub; tako smo slišali na letni skupščini, na kateri so se člani in ljubitelji kluba zbrali prejšnji petek.
Ko so si pred štirimi leti zastavili obsežen delovni program, je bil na videz preobsežen in morda za nekatere neizvedljiv, toda z lastnim znanjem in pridnostjo so mu bili kos. »Zato smo danes upravičeno ponosni na dosežene rezultate,« kot je dejal dosedanji in novi predsednik kluba Feliks Zamuda. Pridali pa so mu tudi drugi, med njimi predstavnik smučarske zveze Slovenije Peter Eržen. Ta nekdaj naš odlični skakalec je med drugim dejal, da se s takšno bilanco uspehov, kot jo imajo v zadnjem času Velenjčani, lahko pohvali le redko kdo. »S svojo pridnostjo in zavzetostjo ste zgradili športni center, na katerega niste ponosni le vi, ampak vsa športna srenja, v minulem obdobju pa ste pokazali izredne organizacijske sposobnosti,« je dejal Peter Ržen.
Skratka, čeprav so se v klubu v minulem štiriletnem obdobju srečevali z mnogimi težavami, tudi z moralnimi napadi in moralnimi obremenitvami posameznih funkcionarjev kluba, kot je dejal
Feliks Zamuda, so si z lastnim znanjem in požrtvovalnostjo zgradili republiški skakalni center, prvi pri nas preizkusili keramično smučino in se v nekaj letih razvili iz povprečnega v nad povprečni športni klub.
Najbolj razveseljivo je, da se dvigujejo tudi na tekmovalnem področju. Minula sezona je bila tudi po tekmovalnih dosežkih najuspešnejša doslej, saj so v seštevku vseh kategorij v tekmovanju za pokal Cockte osvojili 3. mesto, tretji pa so bili tudi v tekmovanju za prvenstvo države.
Njihov naraščaj sploh sodi med najboljše v Sloveniji, prav zato so se na skupščini obvezali, da mora v naslednjih letih iz tega naraščaja zrasti vsaj en tekmovalec, ki se bo »močno usidral« tudi v našo člansko reprezentanco.
Precej so na občnem zboru govorili o položaju, v katerem se je znašel v zadnjem obdobju šport. Opozorili so, da so prav športu, ki je bil že doslej obrobno obravnavan v finančnih planih, z zadnjimi omejitvami odvzeta relativno največja sredstva. V takšnih razmerah je težko postavljati delovne programe in načrtovati razvojno politiko posameznega kluba. V prihodnje bodo prav zato vztrajali, da bi njihov skakalni center po-
stal mestni objekt in njegovo vzdrževanje financirali iz sistemskih virov.
Na občnem zboru so podelili številnim tekmovalcem, članom kluba, trenerjem različna priznanja za njihovo dolgo letno delo in se jim tako skromno oddolžili za takšno ali drugačno zavzeto delo v klubu. Tekmovalcem pa so podelili posebne značke za vsakih novih deset metrov pre-skočene daljave. Sedaj ima absolutni rekord kluba v daljavi Boris Pušnik s preskočenimi 150 m. Sicer je pred leti isto Golob že poletel 158 m, vendar tedaj organizatorji njegovega skoka niso uradno zabeležili.
Klub se je v zadnjih letih, kot smo že zapisali, izkazal tudi kot dober organizator, zlasti tekem v dneh rudarskega praznovanja. Čeprav sta do tega letošnjega praznika še dva meseca, je poseben organizacijski odbor že začel delo.
Kot smo slišali od njegovega predsednika Draga Bizjaka, bodo storili vse, da bi na letošnjo REVIJO SKOKOV (tako se naj bi po novem imenovala ta prireditev) 29. in 30. junija na 80-metersko skakalnico privabili tudi oba svetovna prvaka Francija Petka in Heinza Kutina (Avstrija).
(vos)
NOVI IN VEČJI
PL1BERK i
če iščete kvalitetno posirežbo v domačem slovenskem jeziku, ugodno menjavo dinarja in cenejši nakup kot drugje, se vam priporočamo!
PRAZNIČNE PONUDBE
JACOBS _ _ _ w'ä' 39,90 KAVA 1 kg 7		ALVORADA INSTANT ^O QQ 200 gr. "
		
rr° 49,90		rs 8,90
		
HLAČNIH 1 OO PLENIC * S S	< O O J <	HARMONY ZA^I.ASE 19,90
	N	
VIDEO 3.690 RECORDER	O a 0È u	PETEK, 3. 5. PREIZKUŠNJA IN PREDSTAVA KÄRCHER VISOKOTLAČNIH ČISTILCEV, POSEBNO ZNIŽANJE
■x		
VOZIČEK ZA 700 VODNO CEV à*yy	u a <	
		
SKODELICE f £\ ZA KAVO f|ll 6 kom	it N a 0	BLAUPUNKT CR 8100 — 8.990
<		
VRTNI 1 70 DEŽNIK	3 u > <	LIKALNA 700 MIZA jLyy
		
13 KOM ^ Aft ČOPIČEV 1 lfVf 1	a Z O	SUBSTRAL —^ ZA ROŽE j
fit
I I I I I I
V PETEK, 3. MAJA IN V SOBOTO, 4. MAJA SPE-CIA1.ITETE NA ŽARU IN PIVO! PRED TRGOVINO.
SATELITSKA » . ANTENA »ASTRA« I 1A+ 1B I
I
4.825 !
IZVOZNA CENA g
I
MOTORNA J KOSA i »MCCULLOCH« j
1.490 !
IZVOZNA CENA |
I I 1
I
I
I KROGLICE B 1 ZA
lAVTOSEDEŽ 1
69
/ KOM
t
m %
Ste si že kdaj zaželeli, da bi poskusili dobrote kitajske kuhinje? Ni vam treba v daljnjo Kitajsko, vaše želje bodo izpolnjene, če boste obiskali novo kitajsko restavracijo
»ŠANGHAJ« HREN & YANG
kjer vam ponujamo sproščeno razpoloženje v prijetnem okolju ob kitajski glasbi . . .
Izbrane kitajske jedi (račke, kokošje meso, svinjina, govedina na razne načine . ..)
vam pripravljajo izvrstni kuharji iz Kitajske, izbrali pa boste lahko med aperitivi iz Azije, vini iz mandarin, sliv ...
Našli nas boste na CESTI POD PARKOM 2 v Velenju, vsak dan od 11.30 do 24. ure, lahko pa tudi pokličete in rezervirate po telefonu 855-734.
Prijazno vas bomo postregli in ponudili še in še dobrih slastnih jedi.
\ ti M S
Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik
Obiski v drugih kulturnih središčih
4. maj: SALZBURG - MOZARTOVO MESTO
Obisk rojstnega mesta Wolfganga Amadeusa Mozarta. Seveda si bomo ogledali tudi umetnikovo rojstno hišo.
22. junij: MOZARTOVI ČAROBNI ZVOKI
Ta dan pa vas vabimo na koncert DUNAJSKEGA MOZARTOVEGA ORKESTRA, kijga sestavlja 30 glasbenikov iz najboljših dunajskih orkestrov. Ze samo ime vam pove, da bodo na koncertu izvajali dela tega velikega umetnika. Koncert bo v dunajski koncertni hiši. Pred koncertom pa si bomo ogledali še svetovno razstavo na Dunaju z naslovom Čarobni zvoki — Mozart na Dunaju.
Za vse obiske se lahko prijavite v Kulturnem domu — pisarna 53/1 ali po telefonu 853-574. Še se lahko prijavite.
Vstopnice za vse predstave ljubljanske opere
V domu kulture lahko dobite vstopnice za vse predstave ljubljanske opere. Še vedno se lahko prijavite za obisk opere AIDA v Ljubljani, 30. 4. 1991.
Odhod ob 16.30 izpred Rdeče dvorane v Velenju.
FAUST V MARIBORU
Vse prijavljene za ogled FAUSTA v Mariboru obveščamo, da bo predstava za tiste, ki so vplačali tudi prevoz v četrtek, 16. 5., za tiste pa, ki bodo dvignili samo vstopnice pa v torek, 14. 5. Obe predstavi bosta ob 19. uri. Cena prevoza je 200 din. Odhod iz Velenja ob 17.00.
WEST SIDE STORY
Še vedno se lahko prijavite za ogled musicala Leonarda Bernsteina West side story v Miinchnu. Odhod 27. 4. ob 4.00 izpred Rdleče dvorane v Velenju.
muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
25. aprila
Leta 1975
Konec aprila je bil v Sloveniji ves v znamenju priprav na praznovanje dveh praznikov, dneva OF in 1. maja. Zato so bile vse zadnje aprilske številke slovenskih časnikov svečano obarvane. Tak je bil tudi Naš čas, številka 16, kije izšel leta 1975 na današnji dan. Svečana številka je seveda prinašala manj aktualnih novic in več svečano toniranih člankov, v katerih so tako ali drugače obeleževali in se spominjali bolj ali manj spomina vrednih dogodkov. Mi pa bomo ob teh različnih dogodkih obudili le dva in sicer, dva jubileja, ki so jih tega leta obeležili.
Prvi je bil deset let izhajanja časnika v Šaleški dolini. 20.
aprila 1965 je namreč občinska konferenca SZDL Velenje ustanovila štirinajst dnevnik Šaleški rudar in tako začela kontinuirano izdajanje občinskega glasila, ki se do danes ni pretrgalo. Prva številka je izšla I. maja leta 1965 in je predstavljala bolj kot ne svečani uvod v izdajanje časnika. Kot štirinajstdnevnik je šateški rudar izhajal do 1. marca 1973, ko postane tednik, še prej, I. januarja 1973 pa je spremenil ime v Naš čas.
V tem času je Naš čas pokrival področje treh dolin. Šaleške, Mislinjske in Gornje Savinjske. V tem času je Naš čas sodeloval z Dnevnikom iz Ljubljane in prek njihove tiskarne so tudi tiskali časnik, kasneje so začeli tiskati časnik v Mariboru pri Večeru. Posebej pa bi želel izpostaviti načrt, ki so ga objavili v priložnostnem članku ob deseti obletnici izhajanja. Načrtovali so namreč mesečno družbeno-kulturno revijo, v kateri naj bi bile objavljene razprave, analize, polemike, komentarji in literarni prispevki. Žal je ta načrt še do danes ostal le na papirju. Poleg tega pa so najavili še pridobitev, ki pa še danes veselo deluje. Radio Velenje, katerega začetek so planirali za maja tega leta.
Drugi jubilej, še mnogo bolj častitljiv in vsaj enako pomemben, pa je bila 50-letnica ustanovitve delavske godbe »Zarja« v Šoštanju. 1. maja 1925 je bila ta namreč ustanovljena. Pobudo za njeno ustanovitev so dali trije delavski zaupniki Anton Mlinar, Jože Zager in Alojz Zapušek. Ta pobuda je bila sprejeta med delavci takrat največjega in najvplivnejšega delavskega kolektiva v dolini, vošnjakove usnjarne. Delavci so za nakup inštrumentov žrtvovali enodnevni zaslužek, nekaj denarja pa je poklonil tudi lastnik Woschnagg. Godbeniki so takoj po prejetju inštrumentov začeli z vadbo in 1. maja naslednjega, 1926-tega leta so že lahko zaigrali svojim kolegom. Pred vojni člani godbe so bili še posebej ponosni na svoje sodelovanje v povorki na znamenitem zletu Svobod v Celju leta 1935. Ni pa leto 1925 začetek godbe v Šoštanju, saj so že leta 1905, na pobudo šoštanjskih narodnjakov Rataja, Vošnjaka, Rajšterja in Kocuvana, ter glazbenika Jožeta Mazeja ustanovili narodno godbo, ki je leta 1906 nastopila na koncertu v Narodnem domu v Celju, kasneje pa še v Mariboru, Ljubljani, Mozirju, Rušah in drugod. Že takrat je v godbi sodelovalo okoli 30 rednih godbenikov. Godba deluje uspešno še danes in torej lahko govorimo že o 86 letih kontinuiranega ukvarjanja z godbeno dejavnostjo v Šoštanju, kar pa je številka s katero se ne more pohvaliti vsako slovensko mesto.
Tone Ravnikar
Ustvarjalni Šaleški likovniki
Kmalu šola akta
Člani Šaleških likovnikov, ki imajo svoj sedež v Mayer-jevi vili v Šoštanju, prav tako svoje razstavne prostore in atelje in vse pogoje za zares ustvarjalna dela, so nadvse delavni.
Sedaj potekajo kar trije tečaji, in sicer: Vsak torek med 16. in 19. uro poteka tečaj akvarelnega risanja, ki ga vodi akademski slikar Alojz Za-volovšek iz Mozirja, prav tako poteka začetniški tečaj risanja, ki ga vodi Andrej Krevzelj, udeležujejo pa se ga mladi, ki se želijo izpopolniti v tej ljubiteljski dejavnosti. Poteka pa še tečaj lončar-jenja, ki ga vodi Igor Bahor iz Velenja.
Načrtujejo pa kmalu šolo
akta, ki jo bo vodil akademski slikar in profesor Erič iz Ljubljane. To šolanje je zelo drago, saj bo za eno predavanje cca 3 ure potrebno odšteti za predavatelja 2000 din in za model od 800 do 1000 din. Predvidenih je 10 predavanj. Šolnina je visoko postavljena in težko je reči, če jo bodo tečajniki zmogli.
Kakor koli že, člani Šaleških likovnikov, ki so bili vse leto zelo aktivni, se bodo zagotovo tudi letos množično podajali s svojimi platni v naravo. Tu je najlepše. Narava ob vsakem letnem času ponuja izjemne čare, pa tudi žepu je to ustvarjalno delo laže dosegljivo . . .
L. Ojsteršek
Nov prijeten prostor za velenjske kulturnike
V Velenju so na pobudo Kulturnega centra ustanovili klub kulturnikov.
Neformalno se jih je na prvem srečanju nabralo nad dvajset. Pogovori med njimi so hitro stekli. Seveda vse brez načrta in brez obvez, kot je v pismu kulturnikom na-glasil Kulturni center. Odslej naj bi se kulturni delavci shajali vsak ponedeljek in petek zvečer.
Že ob prvem srečanju, ki so se ga udeležili likovniki, politiki, arhitekti, pesniki in igralci, smemo sklepati, da
bo tako povezana skupina, v katero naj bi bilo vključenih vsaj sto petdeset kulturnikov, lahko oblikovala prenekatero zamisel in jo uresničevala v prihodnosti.
Prav na tak, sproščen način, laže stečejo tudi kritične misli. Vemo pa, da se brez kritike nikakor ne more uveljavljati temeljna vrednota vseh kulturnoumetnostnih dejanj — kvaliteta. Tako postaja kadilnica Doma kulture Velenje nov priljubljeni prostor. vanj vstopaš seveda z izkaznico KK.	(Vš
Kako postati član KK?
Enostavno: pokličite na telefon 853 574 ali pa se v ponedeljek ali petek med 19. in 24. uro oglasite v Klubu kulturnikov. Dobili boste člansko izkaznico — članarine ni.
Klub kulturnikov (za gostinsko ponudbo skrbi Zeleni bar) je odprt za vse, ki so tako ali drugače povezani s kulturo. Pridite!

Šmartno ob Paki
Ljubljanski oktet za Rozalijo Klančnik
V prostorih krajevne skupnosti Šmartno ob Paki je bila včeraj popoldan krajša slovesnost, na kateri so predstavniki tega kraja krajanki Rozaliji Klančnik iz Podgore izročili denar. 7000 din ji je za sanacijo posledic lanskih novembrskih poplav namenil Ljubljanski oktet. Toliko je namreč znašala vstopnina od koncerta, ki so ga imeli pevci omenjenega okteta v Šmartnem ob Paki za lanski Martinov praznik.
lub kulturnikov
DOM KULTURE VELENJE
Barvni lesorezi Štefana Galiča
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo v petek, 26. aprila ob 19. uri, odprli razstavo barvnih lesorezov akademskega slikarja in grafika ŠTEFANA GALIČA.
I Štefan Galič se je rodil v Lendavi, kjer tudi živi in ustvarja. Akademijo za likovno umetnost in grafično specialko je končal v Ljubljani.
V	velenjski galeriji se bo predstavil s ciklusoma barvnih lesorezov pod naslovoma »Zapisi« in »Fosili«.
Vabimo vse ljubitelje slikarstva, posebej še grafike, na otvoritev. V otvoritvenem programu bo
nastopil trio violinistov Glasbene šole Velenje.
Vljudno vabljeni!
Kulturno bogastvo
Ni mogoče oceniti koliko kulturne dediščine smo pri nas zavrgli, izgubili ali kako drugače uničili. Žal je tako, da ljudje na sploh sta-
naše šole, namreč že mladega človeka je treba opozoriti na bogastvo, ki se včasih skriva po podstrešjih in starih kamrah.
SBÄ Tac Sit 3ufe,i6i imb ataaimr Mr ©mfi'pb>paMt'bft'bcr'riifmUtl Vtf in bm MtoHgkLH MijntfUm, K|itnri>i|iZ);ii uni) salijifócn ISrM^tiwJ»^«®« in -Strel; vom aliai 2ìow«iJir,;i7S|i'|
C r t I a r r u n 3.
Ci!<r.'«<t Emf abcc <<a Ijalb So'0 Cappel«! Zil<f asu <lit_gjti|if laifc
C r (11 Jtlafff.
!n< Otxft, blc in frimbt Slaaltn, In bal rJmifdji 31:14, In bla ottimiJjif.ljt Stic birlanbt. uns	Glaami, uit, In
bal (3io£b"i09lbiiiu laJNnj btHljnml (inb , ebia aal filbtn tUlangtn , talin bal gtldpatia ua$ bit «ifllH Älallt |U I ab Un.
3n>t9lt ülafi'f.
rih papirjev, slik in predmetov niso in še ne znajo dovolj ceniti, res, vse ne sodi v središče naše pozornosti, pa vendar, lahkomiselno odmetavanje pa spet ni opravičljivo. Tu bi morale storiti več
ju 6tobodjltr.1 ift. .?4'ecfle:;Sla|Fr:;
31 u » [ i> f n t> i f cd e ' J3 r i < f t. aufgab ab« 3bgab.'
3»(!)lc. jtlulfr.-

3nnlanibif$tSSiuf(. r.-
3ufgab a«b abgabt -ji
falb-'	d.	Ir.	Falb.	r.	ta.	Halb.	(nT	Ir.	let».
1	t-	8 i6				4 1	-	4 8	:.V- '
[i	—	-4	'9	3	22	14	_	lo	■ 9 .
3	—	3*	-<9*	3	26	a	—	13	19»
»4	—	40	10..	3	3P	at	—	■4	
3	T-	48	■ so*	(3	32	3	—	W	ao{
34	"—	56	- ; al	*3	34	31	_	18	> »,'
4	1	4	;»«	3	36	;>: 4	—	20	
4Ì	I	12	•	.'3	38	' i 4!	—	22	
s:	,1	20	"saj	•3	40	li 5	—'	24	' a a i
51	.1	-5		3.	42	; 54	—	26	
6	'-l	30	. - r a/L»	;»3	44	p		28	
									
	ä£J								
Izvirni cenik za jezdno pošto
Eden redkih, ki zna ceniti našo kulturno izročilo je nedvomno Zvone Čebul v Šoštanju. Ko sem ga spet obiskal, mi je pokazal cenik za poštne usluge, takoimenova-ne hitre pošte iz leta 1789.
Hitra pošta se je prenašala s pomočjo jezdecev, ki so drveli skozi deželo in pri poštnih postajah menjavali konje, da so kar je bilo mogoče hitro prišli z enega konca države na drugega. Takšni pošti so rekli jezdna ali tudi »urgent-na«. Že leta 1584 so v takratni Avstriji uvedli jezdno pošto na progi Gradec—Ljubljana. Seveda se je ostala pošta prevažala s poštnimi kočijami, še prej pa s tekači (sel). Razvoj je zahteval svoje in tako se je tudi poštna dejavnost hitro prilagajala potrebam.
Prav zanimivi so podatki, ki jih razberemo s Čebulove-ga dokumenta. Tedanja Avstrija je bila izredno obsežna država, zato so tudi zaračunavanje poštnine prilagajali dvema pojmoma, v prvem razredu so bile tuje države, v drugem cenovnem razredu pa dežele znotraj države Avstrije. Druga osnova za izračun poštnine je bila teža pisma ali paketa. Tehtali so v lotih in funtih, zaračunavali pa v goldinarjih in krajcarjih. Da bodo utežne mere dojemljive povejmo, da je 1 funt imel 16 unč ali 32 lotov, sicer pa je funt predstavljal težo
560,60 g, 1 unča 35 g in 1 lot 17,50 g.
Pošiljke so upoštevali od pol lota teže, ta je stala znotraj države 4 in v tujino 8 krajcarjev. Najtežja pošiljka je lahko bila 5 funtov, ta je stala v državi 3 goldinarje in 45 krajcarjev, v tujino pa 8 goldinarjev in "34 krajcarjev. Ce vemo, da je goldinar tiste čase veliko veljal, je poštnina sicer visoka, po drugi strani pa moramo upoštevati daljave, denimo iz Ljubljane v Galicijo, ki je bila mejna dežela z Rusijo ali pa recimo, iz Dunaja v Rim. takšne daljave so premagovali le, če so poleg konjev menjavali tudi jezdece. Vsekakor pa lahko občudujemo tedanjo organizacijo poštne dejavnosti, tembolj, če pomislimo kakšne so tedaj ceste bile in v kakšnih razmerah je bil jezdec na poti.
Mimogrede naj še omenimo, da so nekoč poznali jezdna znamenja, ki so bila nekaki smerokazi jezdecem v pogozdenih predelih. Prui Požarniku nad Novo Štifto še danes stoji takšno znamenje, ki je na zunaj podobno kapelici, zato lahko domnevamo, da so ljudje te zgradbe marsikje ali porušili, ali pa iz njih naredili kapelice.
A. Videčnik
Pozdrav pomladi
Ubrano petje
Pa se je prejšnjo soboto in nedeljo iztekel še drugi del letošnjega prvega pevskega občinskega tabora. Pomlad je pozdravilo kar okrog 1200 pevcev in pevk Šaleške doline, ki so razveselili ljubitelje ubranega zborovskega petja kar na štirih koncertih. Da ti trud slednjih cenijo, so dokazali z obiskom. Dvorana kulturnega doma v Skalah in glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju sta bile namreč vedno polni.
Pravi pevski praznik je bil to ne samo za poslušalce, ampak tudi za 35 zborov.
Med njimi se je na letošnji prireditvi predstavilo največ odraslih (16), osem mladinskih, devet otroških in dva mlajša mladinska zbora. O njihovi kakovosti bi si bili
Kaj veš o prometu
Brez vožnje po mestu
strokovnjaki gotovo enotni — bravo, le malokatera občina v republiki se lahko ponaša s tako dobrimi pevci in pevkami ter zborovodji.
Tokratna občinska pevska revija je bila za odrasle zbore, med katerimi so bili tudi trije okteti, še posebej pomembna. Bila je namreč izbirna za regijsko tovrstno prireditev. Posebna komisija je ubranemu petju slednjih pozorneje prisluhnila in se ob koncu kar težko odločila za štiri mešane in en moški zbor.
Tako bodo na prireditvi, najbrž bo v Celju, iz naše občine sodelovali: mešani pevski zbori Škale, Konove-ga, Gorenja in Šoštanja ter moški pevski zbor Kajuh iz Velenja.
Preteklo sredo je bilo na osnovni šoli Šalek občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki gaje pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje skupaj z vsemi avto-šolami. Postajo milice. Avto moto turing klubom, izpitno komisijo, Rdečim križem in Zdravstvenim centrom Velenje. Letošnje tekmovanje je zaradi sneženja potekalo v telovadnici šole v Šaleku. Najprej so učenci od 5. do 8, razreda osnovnih šol in dijaki srednje šole reševali prometne teste, zatem pa so v telovadnici opravili spretnostno vožnjo s kolesom, oziroma s Tomosovim av-tomatikom. Tekmovanja se edina ni udeležila osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja. Znanje, ki so ga tekmovalci pokazali, ni bilo blesteče, v opravičilo pa zapišimo, da je bilo za to tekmovanje malo časa za priprave, saj je bilo organizirano na hitro po imenovanju novega SPV-ja.
Med 5. in 6. razredi so bili najboljši Dejan Vodovnik (BL), Du-ško Supič (MPT) in Edis Kara-hasanovič (AA), med 7. in 8. Mitja Mlačnik (AA), Marko Rutnik in Almir Avdič (oba MPT), med dijaki pa Franjo Čeh, Mariusz
Kosi in Zoran Klemene. Mitja Mlačnik in Franjo Čeh sta se v soboto v Ljubljani udeležila republiškega tekmovanja, na katerem so sodelovali predstavniki
52 slovenskih občin. Med osnovnošolci je Mitja Mlačnik s kolesom zasedel II. mesto, pri dijakih pa je bil Franjo Čeh z mopedom 6.'	B. M.
Ljubno ob Savinji
Dva mostova
• 1 • v
in hisa
Kar se tiče odpravljanja posledic novembrskih poplav bodo v soboto veseli in srečni tudi na Ljubnem ob Savinji. Namenu bodo namreč izročili dva nova mostova, enega na Savinji in drugega na Ljubnici, prav tako pa bo ključe nove hiše, ki so jo solidarnostno zgradili delavci velenjskega rudnika, prejel Marjan Rakun, ki je ob poplavi dejansko ostal prav brez vsega. Med drugimi gosti se bo teh slovesnosti udeležil tudi republiški minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Basti.
Op)
Korak naprej v Evropo po taborniško
Med 35 zbori so pozdravili letošnjo pomlad tudi pevci »Kajuha«
Zveza tabornikov Slovenije praznuje letos štirideseto obletnico taborništva in sedemdeseto obletnico ustanovitve gozdovni-štva in skavtizma. Tudi taborniki iz naše doline imajo bogato zgodovinsko tradicijo. Začetki segajo še v predvojni čas. Kajuhov odred iz Šmartnega ob Paki je bil eden izmed prvih šestih ustanovljenih odredov v Sloveniji leta 1951. Iz prvotnega malega odreda, ki je štel 50 članov, se je' danes razvila močna organizacija, ki vključuje preko 1000 tabornikov. Le-ti delujejo v vodih in četah na osnovnih šolah in v odredih, ki se povezujejo na nivoju naše občine.
Poleg pestrega vsebinsko-vzgojnega, izobraževalnega, tekmovalnega in kulturno-zabavne-ga programa na domačih tleh se vodniki srednješolci veselijo srečanj s skavti iz drugih evropskih držav. V 14 letih so gostili in vračali obiske skavtom iz Cambrid-ge-a, München-a, Vienne-a (Francija), Schiedam-a (Nizozemska) in Harcerjem iz Poljske.
Ker so naši taborniki po tej plati zdaleč najbolj uspešni in aktivni in znani po pridobljenih izkušnjah, se je vodstvo tabornikov Slovenije odločilo, da jih bo iz-
postavilo kot primer dobrega mednarodnega sodelovanja.
Tako so se v soboto, 20. aprila, na Centru srednjih šol v Velenju sestali vodniki dveh odredov — OPG Šoštanj in OJZ Velenje, načelniki čet ter predstavniki Občinske zveze tabornikov Velenje — Andrej Oman (predsednik), Herman Groznik (podpredsednik), Tone De Costa (načelnik) in predsedstvo Zveze tabornikov Slovenije. Predstavnike republiške zveze je vodil predsednik Tone Simončič. Naši gostje so se za dalj časa ustavili v Velenju po svečanostih na univerzi v Ljubljani in ogledu taborniške zgodovinske razstave v Mariboru.
Namen njihovega obiska je bil predstaviti naše delo in stike z drugimi skavtskimi organizacijami po Evropi predsedniku mednarodne skavtske zveze, gospodu YRJÖ GORSKEMU iz Ženeve.
Gospod Gorski je na »službenem« obisku v Jugoslaviji. Jugoslovanska taborniška zveza namreč kljub svoji dolgoletni tradiciji ni članica tega mednarodnega združenja. V skladu s splošnimi družbenimi težnjami po tesnejšem sodelovanju z razvitim svetom so naši taborniki na mednarodno skavtsko združenje na-
slovili vlogo za sprejem v to organizacijo, ki povezuje 131 držav in ima 16 milijonov članov — fantov in deklet.
Naša včlanitev je pomembna zaradi neizmerne moči informacijskega sistema in omogočanja udeležbe na mednarodnih taborniških srečanjih. Največja takšna srečanja so vsake štiri leta v drugi državi in se imenujejo Jambo-ree. Gospod Yrjö Gorski se bo v desetih dneh bivanja v Jugoslaviji mudil v vseh republikah in na osnovi razgovorov z raznimi taborniškimi organizacijami bo predlagal naš sprejem v svetovno združenje.
Na CSŠ Velenje se je gospod Yrjö Gorski sproščeno pogovarjal z našimi vodniki. Posebej je bil navdušen nad njihovo odprtostjo, razgledanostjo, mednarodnimi izkušnjami in tekočim komuniciranjem v angleškem jeziku. Brez dvoma je bil razgovor z našim gostom več kot prepričljiv. Tako so naši taborniki prispevali pomemben delež pri vključevanju v mednarodne tokove.
ZVEZA TABORNIKOV OBČINE VELENJE PREDSTAVNIK ANDREJ OMAN
1 I I
I 1 I I 3 I 1 I I I I S I I I I I I I I I I I I I I I I I I
I
I
Spet smo spraševali — tokrat
Velenjski strankarski veljaki o bližnjih praznikih
Pred nami so prazniki — najprej, v soboto, 27. april, dan Osvobodilne fronte, potem 1. maj, praznik dela.
Pred časom smo pisali, da danes, ko je v Sloveniji marsikaj na novo, še prazniki niso več, kar so bili. Pa smo imeli presneto prav.
Prvo uradno stališče o dnevu OF je prišlo konec prejšnjega tedna od Slovenskih krščanskih demokratov, ki so javnosti povedali, kaj si o tem dnevu mislijo. Mi, v uredništvu, pa smo si rekli, zakaj ne bi še velenjski strankarski veljaki za praznično številko nam vsem in na glas povedali, kaj pa si oni o tem prazniku in malo
še o I. maju mislijo? • • •
SREČKO MEH -Stranka demokratične prenove Velenje: »Govorim v svojem imenu! 27. april nikoli ni bil opredeljen drugače kot dan Osvobodilne fronte. V spomin na skupni dogovor in boj proti nacizmu, fašizmu in drugim okupatorjem domovine. Zame predstavlja O F prvi dogovor ljudi, ki so do sovražnika čutili enako in se mu zo-perstavili. Zame bo ta dan
tudi ostal to, najbrž pa bo tak tudi v srcu Evropljanov in Slovencev, ki si želimo v to Evropo, ki se je borila proti skupnemu sovražniku.
Komu ta praznik ne paše, ga pač naj ne praznuje!
Vsak narod mora imeti svojo svetinjo, to bi lahko bila naša!
1. maj pa je vedno bil praznik dela in kot tak naj ne bi imel politične usmeritve. Gre za priznanje tistemu, ki ustvarja zase, za svoje najbližje in za prihodnost.«
• • •
MARTIN BUDNA - So-.•ialistična stranka Slovenije, Velenje: »V naši stranki smo za to, da je 27. april še naprej naš državni praznik, ker pod tem datumom smatramo, da smo se Slovenci prvič dogovorili, da se kot narod složno upremo zunanjemu sovražniku. Šlo je, to je neizpodbitno, za obrambo naroda pred zunanjim napadom na slovenski narod. To, da so se kasneje dogajale tudi druge zadeve — državljanska vojna, revolucija — pa nima nobene zveze z odločitvijo sprejeto 27. aprila.
1. maj? Praznovanje tega praznika je civilizacijski dosežek. Posebej danes, ko se spet kaže v kako težkem položaju je delavski razred, je treba ta praznik negovat. Mi bomo naredili tako, da
ga čim lepše proslavimo.« • • •
PETER REZMAN — Zeleni Velenja: »27. april je dejansko združil Slovence v vseh takratnih oblastnih političnih strujah v borbi proti okupatorju. Šele kasneje je Komunistična partija zadeve izkoristila za komunistično revolucijo<. Zato je treba te stvari ločiti na dva dela. Osvobodilna fronta je v svojem prvem delu eden najbolj pozitivnih doneskov slovenskega ljudstva pred plebiscitom.
V drugem delu pa se je zgodilo, kar se je zgodilo. Potrditev za to je veliko, poznajo jih tisti, ki prebirajo Kocbekov Dnevnik. Torej: sem za praznovanje 27. aprila, vendar ne v komunistični varianti, ampak v čast ljudem, ki so se takrat zbirali skupaj za osvoboditev Slovenije.
In I. maj. To je bil delavski praznik in bo tak tudi ostal.«
• • •
ANTON LOVREC -Slovenski krščanski demokrati Velenja: »Torej v prvi vrsti se naše mnenje, mnenje Slovenskih krščanskih demokratov Velenja ne razlikuje kaj dosti od tistega, za katerega je javnost žef zvedela. Podpiramo ta praznik, če ga zreduciramo na osvobodilni del, na skupno vstajo slovenskega naroda proti okupatorju.
Ne sme pa biti to praznovanje nikomur vsiljeno. Tudi mi se pridružujemo predlogu Skupščine Republike Slovenije, da sprejme sklep, da se praznovanje ob 27. aprilu ne financira iz republiškega proračuna, ki predstavlja za vse davkoplačevalce veliko breme.
O 1. maju: praznik, delavski, mora biti!«
• • •
IVO DREV — Slovenska kmečka stranka, Velenje:
»Poudarjam, da gre pri tem mnenju za moje osebno videnje obeh praznikov, kar nima nobene neposredne zveze s stranko, ki ji pripadam. Na 27. april — dan OF kot praznik bi lahko počasi pozabili. Jaz bi ga brisal! Mogoče, to možnost dopuščam, sem preveč na-strojen. Verjamem, da je bilo takrat, ob ustanavljanju dobro mišljeno, pa se je potem s časom, žal izjalovilo.
V zadnjih letih je bilo toliko stvari prikazanih drugače. Zgodovina kot se kaže danes ni več enaka tisti, ki se je včeraj.
Za 1. maj pa mislim, da
bi ga bilo treba še drugače poudariti, mu dati še večjo veljavo.«
JOŽE ŠTEFANIČ, Socialdemokratska stranka Velenje: »V kolikšni meri je Osvobodilna fronta resnično vplivala na obrambno zavest slovenskega naroda, naj presodijo strokovnjaki, ki so neobremenjeni s preteklostjo. Po pričevanju preprostega življa in izobražencev lahko sklepamo, da je bilo storjenega manj dobrega, več pa slabega. To zadnje se nanaša na likvidacije drugače misleče, a zavedne, slovenske inteligence. Interes za praznovanje je tako izražen le v vrstah prenoviteljev, ki so nasledniki tedanje Komunistične partije.
1. maj, praznik dela, je bil posvečen delu in naj takšen ostane. Pri nas v Sloveniji ga je treba dokončno depolitizirati. Z njim se naj ukvarjajo tisti, ki jim delo pomeni smisel življenja. Pa še to: vsem pohodnikom želimo ob tem — lepega vremena in dobrega razpoloženja.«
• • •
BORUT KORUN, Slovenska demokratična zveza:
»Slovenska demokratična zveza je mnenja, da je bila osvobodilna borba na sploh pozitivno, državotvorno dejanje in bi ga bilo treba obeležiti. Menimo pa, da je bilo to potem izkoriščeno za to, da je bila izpeljana revolucija, da so si nekateri
z njo pridobili oblast. To pa obsojamo! Tudi danes, v enem od kritičnih obdobij osamosvajanja slovenskega naroda kaže, da nekateri deli tega naroda cincajo in se celo spogledujejo s tem, da se slovenski narod ne bi emancipiral. Praznovanje 27. aprila torej v tem smislu. Če pa je 27. april za to najbolj pravi datum, ker cilji OF takrat še niso bili jasno izraženi, to pa prepustimo zgodovinarjem.
1. maj: ta seveda naj ostane. Vprašanje je le, če je potrebno praznovanje dva dni.«
• • •
DRAGAN MARTINŠEK, Liberalno demokratska stranka Velenja: »Menim, da vse do takrat, da ne pridemo v Sloveniji do enotnega modela praznovanj in praznikov v Republiki Sloveniji, kar naj bi po sprejetju Ustave zagotovili z ustavnimi zakoni, naj se ti prazniki še obdržijo. Pa naj gre za datume kot so 27. april, 4. julij, 22. julij, ali kateri drugi. Sem pa za to, da pa se prazniki proslavljajo manj spektakularno in z manj blišča ter ideološke opojnosti. Glede same vsebine 27. aprila je seveda potreben konsenz tako s historične kot simbolne ravni.
1. maj pa je vsajen v delavsko zavest obujanja spomina na krvave dogodke. V naši občini je to priložnost v naravi preživeti prijetno popoldne.«
Za mnenje vprašala: Milena Krstič-Planinc
MOJ SADNI M
Pomladanska opravila
v sadovnjaku
Zdaj je že tisti čas vegetacije, ko vidimo kaj smo napravili dobro v zimskem času in kaj je bilo narobe. Morda bo kdo mislil, da zdaj v sadovnjaku ni veliko dela — vendar se globoko moti.
Vegetacija se je močno prebudila in že skoraj vse sadno drevje cveti v polnem svetu. Že po prvih listih vidimo, če je sadovnjak dobro založen z hranilnimi snovmi. Če je izgled slab in da še pred tem nismo nič gnojili ali z hlevskim gnojem ali mineralnimi gnojili, je zdaj res skrajni čas, da to storimo. Priporočal bi gnojenje v tem času z mineralnimi gnojili, ki imajo čim manj dušika, to pa je sadjarski NPK 7.10.20 (3+1) NPK 8.16.22, NPK 8.22.26 ali PK 0.20.30 ali PK 0.20.20 . . . Brez kemične analize je težko reči koliko ga je potrebno dati na hektar. Za lažjo uporabo bi vam predlagal, da
na srednje bujno drevo potrosite pod krošnjo količino enega jogurtovega kozarčka in bo dovolj.
Tiste veje, ki še niso bile zvezane v vodoravni položaj, lahko začnete vezati takoj, ko bo sadno
drevo odcvetelo. Če ste
vezali že prej in je veja ostala že v vodoravni podlagi ne pozabite odstraniti veziva, da se ta ne bo za-rastel v vejo, ker vam jo bo drugače poškodoval, zaradi intenzivne rasti in odebelitve. Ne pozabite tudi privezati vrhov k opori, da ne bodo nastale poškodbe zaradi vetra in kasneje zaradi pridelka.
Glavno opravilo nam bo seveda opazovanje in še enkrat opazovanje, kaj se v našem sadnem vrtu dogaja. Sedaj se pojavlja vse več škodljivcev in bolezni. V prvi vrsti bi še enkrat poudaril najnevarnejšo glivično bolezen — škr-lup, katere prve okužbe se zaradi slabega vremena že
Vesela šola
V sobotto, 20. aprila, je Občinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z Osnovno šolo Gustava Šiliha organizirala občinsko tekmovanje v znanju VESELE ŠOLE. Udeležilo se gaje 189 osnovnošolcev, ki so uspešno rešili naloge na šolskem tekmovanju. Veselošolci so se letos zelo dobro odrezali in pokazali veliko mero veselo-šolskega znanja, saj toliko tekmovalcev na občinskem tekmovanju Vesele šole še nismo imeli.
Tudi občinsko tekmovanje je potekalo v napetem in tekmovalnem duhu. Tokrat so bile naloge dosti težje od predhodnih, a so jih veselošolci vseeno dobro in uspešno reševali. Zmagovalcem iz posameznega razreda, ki so dosegli največje število točk, smo ob koncu tekmovanja
podelili diplome Vesele šole. Občinski prvaki so postali:
4.	razred — Miran KRI-ŽANČIČ, OŠ G. Šilih;
5.	razred — Martina ŽER-DIN, OŠ V. Vlahovič;
6.	razred — Lidija KRI-ŽANČIČ, OŠ. G. Šilih; -Karli KODRIN — OŠ XIV. d.
7.	razred — Tina ŠTURM, OŠ V. Vlahovič; - Sandi MRAVLJAK - OŠ XIV. d.
8.	razred — Nataša HOČEVAR, OŠ A. Aškerc; -Davorin VARGEK - OŠ XIV. d.
Ti se bodo 2. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani preizkusili še na republiškem tekmovanju Vesele šole. Našim tekmovalcem želimo veliko sreče.
Občinskoteka prijatelju mladine Velenje
Velenjski avtomobilski sejem
Rabljeni avtomobili se dražijo
Pred Rdečo dvorano se je na avtomobilskem sejmu tudi to nedeljo zbralo precej kupcev, prodajalcev osebnih avtomobilov in seveda nedeljskih sprehajalcev. Bilo je skratka živahno kot vse prejšnje pomladanske nedelje. Ne vemo sicer natančno, če je padec dinarja v primerjavi z marko pripomogel k temu, vendar so imeli tokrat železni konjički precej višjo ceno kot kakšno nedeljo prej.
Sicer pa poglejmo te višje cene: Zastava 126, 1983, 2200 DEM, Zastava 126, 1'987, 3600 DEM, Zastava 101, 1981, 3500 DEM, Zastava 750, 1985, 2400 DEM, Jugo 45, 1986, 3500 DEM, Jugo 55, 1985, 4500 DEM, Jugo Koral 65, 1989, 9500 DEM, Lada, 1987, 8200 DEM, Renault 4 GTL, 1989, 7500 DEM, Reinault 4 GTL, 1983, 2500 DEM, Golf diesel, 1985, 10.000 DEM, Golf bencin, 1980, 5600 DEM, Audi 80 CTI 1980, 8800) DEM, Nissan 1,6 LX, 1987, 16.200 DEM, BMW, 1975, 5000) DEM, Diana, 1980, 1400 DEM, Merzedes 200 D, 1986, 45.0(00 DEM, Visa 11 RE, 1982, 4800 DEM itd.
(bm)
Fetogrtrfija: Cvetoče sadno drevo
pojavljajo. V prvi fazi je bilo zadosti, da smo to preprečevali s kontaktnimi fungocidi, kot so DIT-HANE, ANTRACOL, CAPTANE.., sedaj bo pa že treba poseči tudi po sistemskih, kot so TO-PAS-C, BAYCOR, SY-STANE,	TRIDAL-
MZ ... in to v desetdnevnih razmikih.
Kar se tiče plesni se za zdaj še ne pojavlja, ker je prehladno vreme. Kljub takemu vremenu, pa so v močnem razmahu že uši, katere bomo uspešno zatrli z PIRIMOR-jem ali ACTELIC-om.
Vse več se jih javlja, da se je že pojavila rdeča sadna pršica (RDEČI PAJEK). Predvsem je treba
počakati,da sadno drevje odcveti in potem, če je res nujno, posežemo po APOLLU.
Še nekaj o vprašanjih, če sploh lahko škropimo, ko sadno drevo cveti. Seveda lahko in to je tudi nujno, saj drevo predolgo cveti in če ne bi škropili, ne bi bilo zaščiteno pred boleznimi. Vendar pa ne smemo škropiti z nobenimi insekticidi, kateri bi pomorili čebele, ki jih vsi tako rabimo za opraševa-nje.
Ker nam je v prejšnjem tednu zagodlo vreme in je padel sneg, je potrebno sadovnjak pregledati in če je kaj vej poškodovalo, jih je potrebno odstraniti.
Matjaž Jenšterle
NASVET

Zelenjavni kolač
Potrebujemo: 3/4 do 1 kg kuhanega krompirja, 1—2 jajci, malo masla, 20 dag korenja, 15 do 20 dag graha, malo mleka in masla.
V olupljen in kuhan krompir dajte malo toplega mleka, košček masla, 1—2 jajci ter zmešajte, da bo gladko. Malo osolite. Posebej skuhajte z malo masla korenje (narezano na kocke) in grah. Primerno posodo namažite z mastjo, obložite s krompirjevim pirejem, v sredino dajte korenje in grah ter prekrijte s preostalim krompirjem. Po vrhu potresite s kosmiči masla in pecite v srednjevroči pečici 3/4 ure. Pečeno stresite na krožnik, potresite z narezanim svežim peteršiljem in obložite s cvetki kuhane cvetače, rdečimi redkvicami, rezinami paradižnika ali paprike (po izbiri in okusu). Za nadev lahko uporabite tudi kakšno drugo zelenjavo, na primer ohrovt, blitvo ...
MODA t MODA • MODA
Moški parfumi
Dajmo enkrat za spremembo v tem modnem mini kotičku reči kakšno o moških dišavicah, parfumih, saj tudi moški radi lepo dišijo! Morda o tistih (parfumih, ne moških), ki se ta čas pojavljajo, in ki so hit.
Eden takih je JOOP! Fascinanten, divji, zapeljiv. Zapomnile si ga bodo vse pripadnice lepšega spola.
Znani proizvajalec parfumov in kozmetike Estee Lauder je začel proizvajati tudi kozmetiko za moške. Na trg je dal Lauder for men. Svež, prefinjen vonj v vodici za po britju ali Eau de Toilette vas bo spremljal ves dan, če se boste še tuširali v zanosni peni gala za tušira-nje.
Ljubitelji dišav Davidoff so čez zimo uporabljali Eau de Toilette Zino Davidoff, poleti pa je bolj prijal vonj istega proizvajalca Cool Water. Zdaj je tu že nov vonj: Relax!
Aramis, zelo cenjen proizvajalec kakovostne moške kozmetike je dal na trg novo linijo New west. Izbirate lahko med šamponom, deodorantom, gelom ali svežim, posebnim vonjem Eau de Toillette.
Opto-	m. ji
me-	
ter	
O prazniku vsak po svoje
V mozirski občini se na veliko pričkajo, če je 12. september. dan, ko je bila leta 1944 osvobojena vsa Gornja Savinjska dolina, sploh primeren za praznik. Ob tem so se razvnele tudi razprave o tem, ali je lahko 27. april slovenski državni praznik. Posamezniki temu ostro nasprotujejo, zanimiv »odgovor pa je dala kar občinska skupščina sama, ko je na vabilo za okroglo mizo o tem kdaj in kako praznovati občinski praznik zapisala, da bo ta 26. aprila — na predvečer slovenskega državnega praznika.
Devizni šalter (začasno) zaprt
Spoštovane potrošnike in odjemalce, predvsem pa bralce Našega časa obveščamo, da je devizni šalter na občini (začasno) zaprt. Razlog (začasnega) zaprtja ni pomanjkanje blaga, kot bi lahko kdo napak sklepal, niti slab promet, ampak nenadna potreba po (krajšem?) počitku. Kdaj bo devizni šalter ponovno odprt, vas bomo pravočasno obvestili.
Ta neljubi dogodek se je zgodil ravno v času, ko so občinarji prejeli regres in tik pred tistim, ko so jim povečali plače. Znajti se bodo morali zdaj, tako kot drugi, kako drugače.
Bo žica rešila problem?
Zadnje čase v našem lepem Velenju vidimo vse več primerov, ko stanovalci prekopljejo in celo posadijo z okrasnim drevjem »črne« peš poti po zelenicah. In prav je tako, saj je takih poti, ki so jih nevestni ljudje naredili kar preko noči, čedalje več, zlasti med stanovanjskimi hišami v središču mesta. Še zdaleč pa ni lepo in v ponos našemu mestu, kako te na črno narejene poti potem zavarujemo. Vsak po svoje, ponekod jih dobesedno ogradijo kar z žico, takšno ali drugačno in vse skupaj daje videz, kot bi se med seboj vojskovali, da o izgledu sploh ne govorimo. Na kraju se sprašujemo kaj je konec koncev lepše — poteptana zelenica ali neokusna žičnata pregrada. Sicer pa teh posegov ne bi bilo potrebno uresničevati, če bi bili ljudje dovolj osveščeni in kulturni in ne bi hodili tam kjer ni poti.
Kdo bo koga
Le kaj bosta rekla glavna moža v republiški vladi zadolžena za kmetijstvo Osterc in Oman (Podobnika raje ne omenjamo, ker bi se gotovo strinjal z mnenjem Omana) o nepotrebnih zdrahah kmetijcev Šaleške doline?
Bojimo se, da bi imeli še naprej dva svetova: kooperantskega, ki se zavzema za razvoj kmetijstva pod eno streho in Erinega, ki bi rada ohranila družbeni sektor, kooperante pa je pripravljena pustiti na svojo pot.
Glede na to, da rešitev tega kmetijskega vozla v naši občini ne bo tako enostavna, bodo pri dokazovanju moči morali tako eni kot drugi pohiteti, da jih ne bo še kakšna pozeba.
Tiskarski krst
Po desetih letih so se v velenjski Tiskarni odločili in obudili staro tiskarsko tradicijo — tiskarski krst. Pravi tiskar je lahko samo tisti, ki je kos preizkušnji — krstu. To pa je naporno srečanje z vodo, pa tudi žlahtno kapljico. Izkušeni kolegi poskrbijo zato, z vedri vode, ki mu jih po zaključenih številnih preizkušnjah, zalučajo v glavo, ob koncu pa seveda novemu kolegu nazdravijo.
Na državnem prvenstvu v I v ljubljanski dvorani Tivoli, kot < je prišlo do napake pri izračunu
oškodovana Matej Sagmeister in Tina Jarc, člana plesnega kla- ■ ba Urška, ki sta ne le osvojila prvo mesto v skupini starejših mladince», ampak sta postala državna prvaka tudi v članski konkurenci. Napaka je nastala pri »nosu podatkov s sodniških listo» » računalnik. Matej Sagmeister se je avgusta lani preselil in prešo-lal » Ljubljano, kjer je našel plesalko, s katero jima je letos uspelo premagati prav vse nasprotnike. Čestitamo!
EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET
—	mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter radio taxi
EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA
—	potovanja, izleti, strokovni sejmi. . .
EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA
—	hotel Celeia, Celjska koča in bifeji na avtobusnih postajah
Vsem koristnikom naših uslug, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu ustanovitve OF in mednarodnem prazniku deta — 1. maju!
6333! Nazarje
tel. št. 063-831-911, 832-536 fax 831-319
IZKORISTITE POMLAD - NE ČAKAJTE NA DRUGI OBRATI: POLETJE, OBIŠČITE ZGORNJO SAVINJSKO SAVINJA NAZARJE DOLINO, OGLASITE SE PRI NAS!	DREN REČICA
tel. št. 832-545 831-968
v obratih:
SLAŠČIČARNA MOZIRJE - NAZARJE
tel št 831-387
nudimo vsakodnevno sveže pecivo, sladoled in torte po naročilu!
GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI: POSEBEN POPUST!
TURIST MOZIRJE PLANINKA LJUBNO za praznike, sobote in nedelje turistična in družinska kosila ter večerje
tel. št.
831-022 841-021
po ceni din 65,00
Nudimo poslovna kosila (večerje), dajemo možnost organizacije poslovnih sestankov!
NUDIMO VSE USLUGE PO POSEBNEM NAROČILU!
NASVIDENJE!
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline čestitamo ob obletnici ustanovitve OF — 27. aprilu in 1. maju — prazniku dela!
SERVIS RENAULT
IN SERVIS ZA ZAVORE - obno.i oblog In sklopk
0
INAI
PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV
13 DAIHATSU
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS
JOŽE JAKOPEC
VELENJE Kosovelova 16 t«l.(063)B55-975
Ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem, občanom, posebej pa našim cenjenim strankam!

HTZ/itzsti/O

PRODAJA IN POPRAVILO UR - EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV Šoštanj, Trg svobode 9	Telefon: (063) 882-151
menjava baterij v elektronske ure in računalnike
prodaja alkalnih baterij vstavitev sterilnih uhanov
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob obletnici ustanovitve OF in prazniku dela in se priporočamo!
TRGOVINE
10T
KUSEJ
PLIBERK LABOT
ŠMIHEL
AVSTRIJA
Telefon: 9943 - 4235 - 2202
SUPERDISKONT TRGOVINE -PLIBERK
Ugodna praznična ponudba!
Pridite, obiščite nas! Prepričani smo, da boste zadovoljni z nakupom!
Obiščite največjo in najcenejšo trgovino v Pliberku!
Trgovsko podjetje p. o.
"Savinjski magazin Žatee"
Slandrov trg 35 - 63310 Žalec
NAJ KREDITNI POGOJI
Gradbeni material
—	brez pologa do 12 obrokov — 4,3% obresti na mesec
—	20% polog 12 obrokov 3,5% obresti na mesec
Akustika in bela tehnika
—	20% polog do 7 obrokov — 3% obresti na mesec
—	20% polog do 12 obrokov — 4,3% obresti na mesec
Pohištvo
—	brez pologa do 7 obro-
kov — 3% obresti na mesec
—	brez pologa do 12 obrokov — 4,3% obresti na mesec
—	prodaja za gotovino nad 10.000 din — 10% popusta
—	prodaja za gotovino od 5.000 do 10.000 din — 5 % popusta
Tekstil
—	brez pologa do 6 obrokov — 2,4 % obresti na mesec
—	polog 20% do 6 obrokov — 1,5% obresti na mesec
—	prodaja za gotovino — nad 1.000 din — 10% popusta
Informacije: prodajalne Savinjskega magazina Žalec
Cenjenim kupcem želimo prijetne prvomajske praznike!
Gostišče »POD KLANCEM« Kotnik iz Raven pri Šoštanju
žeti vsem občanom občine Velenje, predvsem pa svojim cenjenim gostom srečne, zdrave in mirne prvomajske praznike, v naprej pa veliko delovnih uspehov. V prazničnih dneh se priporočamo za vaš obisk!
Ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo, da bi te dni preživeli veselo in prijetno v družinskem krogu!
V vseh prazničnih dneh bo v našem hotelu zvečer PLES Z ANSAMBLOM DESCANT, zato vas vabimo, da nas obiščete in si popestrite večer s kulinaričnimi specialitetami in arhivskimi vini, VSTOP PROST!
POSEBEJ ZA ŽENE IN DEKLETA (preden vas obsijejo sončni žarki):
Beauty program 7 dnevni — 1.380,— din Beauty program 10 dnevni — 2.310,— din Vital program 10 dnevni — 1.580,— din
V poprazničnih dneh smo pripravili poseben program ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE (obletnice mature, rojstni dnevi. . .) po posebno ugodnih cenah!
Kozmetični salon IRIS
Cesta 1/8. Velenje Tel.: 063/856-837
W	V
Želite negovan in urejen videz? Želite biti vitkejšl?
Pomislite na poletje sedaj, v salonu Iris že sprejemajo naročila. S strokovno priz, uveljavljenimi metodami bodo poskrbeli za nego vašega telesa:
nantmt in
MYOLIFT - cosmomed
•	obdelava celulita in hujšanje po obsegu, odstranjevanje gubic, aken, stri j in žilic, aktiviranje limfe in celic, masaža prsi, aktiviranje oslabljenih mišic, izboljšanje čvrstosti kože in veznega tkiva, pomlajevanje obraza in telesa . . .
LASER
•	stimulira osnovne biološke funkcije. V kozmetiki se uporablja za nečisto kožo, pomanjkljivo delovanje lojnic, normalizacijo kože, odstranjevanje gub, starostnih peg. žilic in za razmnoževanje kalogenskih vlaken.
VIBROSAl NA naravni način za vzdrževanje zdravja in vitalnosti
•	za povečano izločanje telesnih tekočin in strupenih snovi, izboljšanje krvne cirkulacije, masažo in lajšanje bolečin, izgorevanje kalorij, pospešuje izgubo teže, relaksi-ranje utrujenih mišic, izboljšanje mišičnega tonusa. proti stresom, čisti in mehča kožo, omogoča učvrstitev telesa brez napora . . .
SVETOVANJE DERMATOLOGA
Že po prvem obisku v salonu IRIS se boste počutile bolje, zato se odločite in pokličite
na tel.: 856-837.
Vsem cenjenim obiskovalkam, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela!
K O
M P
A N
SERVIS
ELEKTRONIKA FINOMEHANIKA
Stantetova 18, Velenje, telefon: 856-980
ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA TER STORITVE d.o.o.
Srebotnikova 1, Velenje, telefon: 854-061
Vsem delovnim ljudem, občanom in našim poslovnim partnerjem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju!
U và^ùL
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA KOMUNALNO IN STANOVANJSKO OSKRBO
Koroška 37 b, Velenje
» 5 o*
V.U de\a
USNJENA GALANTERIJA
RUDI PIREČNIK
Aškerčeva 11, Šoštanj Telefon: 063/881-125
Vabimo vas, da nas obiščete v naši prodajalni v Šoštanju na Aškerčevi 11, kjer vam po zelo ugodnih cenah nudimo VELIKO IZBIRO:
•	usnjene galanterije
•	obutve
•	modnih dodatkov
•	posebej pestra in ugodna je izbira cokel iz naravnega usnja . . .
Vsem našim strankam in občanom želimo prijetne prvomajske praznike in se priporočamo za obisk!
BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V NAŠIH FRIZERSKIH SALONIH:
Nada, Maja, Narta, Eva in Vesna!
PRIPOROČAMO vam tudi hitre in kvalitetne usluge v naših pralnicah v Velenju in Šoštanju.
Cenjenim obiskovalcem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju!
MESARSTVO PREKORŠEK
Kardeljev trg 11, Velenje
CENJENI KUPCI!
Nudimo vam veliko izbiro vseh vrst svežega mesa in mesnih izdelkov po ugodnih cenah!
Izberite kvaliteto, izberite pri nas!
Vsem našim kupcem, občanom in delovnim ljudem čestitamo ob bližajočih se praznikih!
AVTOSERVIS MEH
Krotka 7, Velenje Telefon 083/856-824
Vsem delovnim ljudem in obiskovalcem našega servisa čestitamo ob prazniku OF — 27. aprilu in 1. maju — prazniku dela!
prodaja vozil iz programa VW — AUDI
pooblaščen servis za vozila VW - AUDI elektronske nastavitve premontaža in uravnovešenje koles
antikorozijska zaščita vozil priprava vozila za tehnični pregled
na vašo željo vam odpeljemo vašo vozilo na tehnični pregled

POMIDORA d.o.o.
Kiseljak SUPER POCENI MARKET
Šalek 90, Velenje
Vam odpira vrata vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah pa do 14. ure, vabi pa vas tudi v prazničnih prvomajskih dneh!
Pripravili so vam vrsto ugodnosti:
majska solata 45 din/kg, paradižnik 55 din/kg paprika 80 din/kg, čebula mlada 40 din/kg, banane 36 din pomaranče 24 din
prvovrstna makedonska jabolka 25 din
orehova jedrca 145 din/kg
uvožen riž 23 din/kg
uvožene testenine 11 din
moka tip 500 8 din /kg
uvožene čokolade 100 gr. 13 din
vegeta 64 din/kg
pudingi 4,50
gotove jedi — 29. november od 24 do 29 din kompoti (breskve, ananas, slive, višnje) od 24 do 34 din pesa 23 din/kg
•	ajvar 60 din/kg
•	gosti sokovi, uvoz Madžarska l/l 20 din
•	sadni sirupi že po 32 din/liter
•	3 kg - med 150 din
•	3 kg — marmelada 95 din
•	kava 20 dag 25 din
•	ugodne cene čistil (3,5 kg fax brez fosfatov le 122,50 din)
•	ugodne cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač
•	akcijska prodaja Purisovih izdelkov (posebna 64 din/kg, hrenovke 78 din, šampionka 95 din, navadna 68 din, 900 gr. pašteta 83 din)
•	olje 5 I le 110 din
•	AKCIJSKA PRODAJA LITRSKE AMERICAN COLE po le 16,50 din/liter
Vsem cenjenim kupcem želimo prijetne prvomajske praznike in se priporočamo za obisk!
t

on

KRT
Foitova 4, Velenje . . Telefon: 063/853-520,853-366 U.U. Telefax : 063/855-542
—	VELETRGOVINA
—	KOOPERACIJA
—	MALOPRODAJA IN POSREDNIŠTVO
Po ugodnih cenah in pod ugodnimi pogoji vam nudimo program GORENJA (belo tehniko, elektroniko, pohištvo in male gospodinjske aparate) ter blago iz uvoza.
Našim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob obletnici ustanovitve OF in 1. maju — prazniku dela!
JHHK

mm
l.
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI p.o.
Koroška 64, Velenje Telefon: 063/853-312
—	avtobusni prevozi
—	prevozi s kamioni
—	težka gradbena mehanizacija
—	servisi in ostalo
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april — praznik O F in mednarodni praznik dela — 1. maj!
eso
in njegovi poslovni partnerji
fenico «nimmt
BMngBfgttms

I ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maju I — prazniku dela čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom!
MERXI
DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
RTC GOI.TE
63330 MOZIRJE. Žekome Telefon: 831-867. 831 111 uprava 831-383 hotel Golte
rT'
Ponujamo vam pester in zanimiv poletni program!
•	planinstvo alpinizem
•	kajakaštvo
•	konjeništvo
•	tenis
•	iadralno padalstvo DOBRODOŠLI V UŽIVANJU NARAVE!
•	rekreativni oddih
•	izletniški turizem
•	kondicijske priprave športnikov
in letos kot novost tudi lokostrelstvo!
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu OF in želimo prijetno prvomajsko praznovanje!
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
% AVTO CELJE
p.o.
NAJNOVEJŠE iz A VTO CELJA !
prodaja originalnih italijanskih vozil FIAT — namenjenih jugoslovanskemu tržišču — za dinarska sredstva, možnost menjave po sistemu »staro za novo« prodaja vozil ZASTAVA
prodaja vozil FIAT, FORD in VW iz Avstrije za dinarje, možnost menjave po sistemu »staro za novo« prodaja vozil TAM in IVECO posredovanje nakupa vozil iz uvoza za devize prodaja vseh vrst nadomestnih delov in opreme za osebna in tovorna vozila
servisne storitve in vzdrževanje vozil: ZASTAVA, FIAT, TAM in IVECO
OGLASITE se v naših prodajalnah, in salonih avtomobilov in servisih v Celju, Velenju, Žalcu, Slovenskih Konjicah in Šetjurju!
PRISRČNO čestitamo za praznik dela — 1. maj!
Se priporoča AVTO CELJE!


Prevzeli smo že vrsto podjetij, v katerih čistimo s sredstvi, ki so zdravju neškodljiva.
Naša telefonska številka je 856-603, pokličete nas lahko zjutraj do 8. ure.
Ob prazniku OF in 1. maju — prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom!
■MMi
V letošnjo pomlad smo stopili z novim imenom in bogato izbiro
raznovrstnega blaga v vseh naših poslovalnicah. Obiščite nas in se prepričajte!
Vsem cenjenim sW£
nadaljnjega uspesn y sodelovanja!
mT" I
PRVOMAJSKA PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA
nama
Rešitve praznične križanke pošljite na uredništvo Našega časa do ponedeljka, 13. maja s pripisom »Nagradna križanka Nama«.
Izžrebali bomo S nagrajencev:
1.	nagrada: kavbojke WILD (ELKOP)
2.	nagrada: blago za obleko (TESTIL COMMERCE)
3.	nagrada: šunka v testu (pekarna TRATNIK)
4.	nagrada: darilna košarica izdelkov MIP Nova Gorica
5.	nagrada: otroški športni nahrbtnik
Čestitamo za dan OF in i. maj!

GRADBENO PODJETJE CELJE p.o.
Ulica XIV divizije 10. 63000 CELJE Tel (063) 26-634 Telex: 33626 GRACEL Telefax (063) 25-711
STMCWMUSHO NASJUE CU PAJUCU - U2 ( VtUÜJK |
X^P^Ru/	^

Z vami na poti
L-—-—------
1 I I I I I I
J
Petrol s svojimi enotami v Velenju, Šoštanju in Mozirju čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob dnevu ustanovitve OF in prazniku dela — 1. maju!

Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d. oa
Kersnikova11,63320 Velenje
tel.(063)855-336
fax.: (063)855-350
S poslovnimi enotami:
restavracija JEZERO
restavracija
DELAVSKI KLUB VILA ŠIROKO
okrepčevalnica obrat družbene prehrane
počitniški domovi
Čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela!
k vir
RUDNIK
LIGNITA
VELENJE
kkrfno čestitamo ob
0 MICI USTANOVITVE OF IN
PRAZNIKU DELA-1. MAJU!
Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF in prazniku dela — 1. maju!
GIP »VEGRAD« VELENJE
DOM HOTEL BERLIN v gradnji
ČETRTEK 25. april		PETEK I 26. april |	SOBOTA 27. april		NEDELJA 28. april		PONEDELJEK 29. april		TOREK 30. april
		IHMI^MHMHIH							
		TV SLOVENIJA 1 ■	TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		
8.50 9.00
9.2S 9.55
Video strani Grizli Adams, 48. del ameriške nanizanke
Alpe Jadran, ponovitev J. le Carré: Popolni vohun, ponovitev angleške nadaljevanke, 6/7 Video strani Video strani Sova. ponovitev Tv dnevnik 1
Čas negotovosti: Manire in morala visokega kapitalizma, angleška dokumentarna serija, 2/8 Ze veste?
Janez Pavarotti — pojoča žaba, kratki tilm AGRFT Sonce, kratki film AGRFT Novosti založb: Prelistajmo skupaj
ZBIS: N. Grafenauer: Abeceda na polju in v gozdu Risanka Tv dnevnik 1
N. Companeez: Veliki zasuk, francoska nadaljevanka, 1/8
Tednik Tv dnevnik 3
Sova: Ti in jaz, angleška nanizanka, 6/10, Inšpektor Morse, angleška nanizanka, 5. zgodba/2, del
TV SLOVENIJA 2
15.45 Polfinale PEP v nogometu: Cr-vena zvezda—Bayern, posnetek iz Beograda 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Zdaj pa po slovenske: Govori po šegi kraja, piši po šegi jezika, 10.. zadnji del izobraževalne oddaje 21.00 Plesni nok-turno: G. Rossini — V. Dedovič: Tatinska sraka. 21.10 Mednarodna obzorja: Nemčija danes. 21.40 Retrospektiva filmov Jožeta Babiča: Tri četrtine sonca. slovenski čb film. 23.20 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd. 23.35 Yutel.
10.50 15.10 15.50 17.00 17.05
18.00 18.10
18.25 18.40
18.50
19.00 19.30 20.05
21.10 22.15 22.35
HTV I
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Šolski program (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 13.25 Tista druga, nemški film, ponovitev. 15.05 Saim človek, dramska nanizanka. 16.30 Video strani 16.45 Poročila. 16.50 Tw koledar. 17.00 Kriminali-stika. poljudnoznanstveni film. 17.30 Oddaja za ottroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Ma]hne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.00 Kviz-koteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Glasbena scena 23.40 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT I
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Morilec iz teme. kanadski. 12.05 Kolo sreče
12.45 TV-borza 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats. Bolnišnica, Sosedie 15.35 Teleshop. 15.50 Kadeče pištole. 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov Faktor, tekmovalni kviz. 21.00 Smaragdni gozd. ameriški, 1985 (Power Booth). 23.05 Poročila. 23.20 Na izgubljenem mestu, italijanski. 1973 (Enrico Maria Salerno). 1.00 Tenis, Monte Carlo 2.00 Petek, trinajstega, pon.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.10 Znova ti 9.35 Dežela deževnih dreves, drugi del filma 11.00 Tvegano! 11.30 Sov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža 15.55 Buck James. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Na pomoč, ljubim dvojčici, komedija. 1969 (Roy Black). 21.50 Poročila 22.00 Morilski pajek, grozljivka 1977 (William Shatner). 23.40 Poročila 23.50 Poslednji bandit, vestem, 1941 (Robert Taylor) 1.20 Hammer, pon.
TELE 5
6.30 Dobrojutro. Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-binsonovi. Chack. 14.25 Divje življenje. 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci. Mijuki, Kraljica. 18.10 Rešitelj Robinsonovi. Smrkci. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito 20.00 Mesto, dežela reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Louisian-na, serija 21.50 Poročila. 22.00 V akciji. akcijski, 1977 (Chuck Norris). 23.25 Candv, sanjsko dekle, ameriški, 1970 1.05 Bliskovito 88
6.00 Poslovni raport 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.00 Londonski maraton 10.00 Lokostrelstvo 10.30 Darts 12.00 Golf. 14.00 Rotterdamski maraton. 15.00 Zgodovina dirk na otoku Man 16.00 Hokej 17.30 Novice 18.00 SP v hokeju: SZ —Kanada 21.00 Mo-tociklizem ZDA 22.30 Dirkalni čolni 23.30 Nogomet 1.00 SP v hokeju. 3.00 Novice
FILMNET 24
7.00 House Calls, komedija 9.00 The Snowqueen risani 11.00 Blood and Sand, drama 15.00 Permanent Record. drama (Alan Boyce) 17.00 Joe Kidd. vestem 19.00 Nightlife. grozljivka (Ben Cross) 21.00 Bussiness As Usuai, drama (Glenda Jackson) 23.00 The Dark Side, akcijski (Cyndy Pre-ston).
8.50 Video strani 9.00 Klub Klobuk, ponovitev 10.10 N. Companeez: Veliki zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke (1. del/8) 11.10 Video strani 14.50 Video strani
15.00 Mednarodna obzorja: Nemčija
danes, ponovitev 15.30 Sova. ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste, lutkovna igrica, 11/12 18.30 Mesečeva ura, 6., zadnji de!
angl. nadaljevanke 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Po otoplitvi, 2. del avstralske
dokumentarne oddaje 21.15 P. Yeldham: Heroji, avstralska nadaljevanka, 2/4 22.10 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 10/23, Kitajski
porcelan, francoski film
Video strani
0.20 rr
mmna
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Franca Mihaliča, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ex libris: O tobaku. 21.25 Koncert simfonikov RTV Slovenija, posnetek iz Cankarjevega doma. 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.55 Yutel. 23.55 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV I
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Risanka 12.25 Spregledali ste, poglejte. 15.25 Resna glasba. 16.20 Video strani. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. 16.50 93. 17.00 Iz vaše lektire: Ante Kova-čič. 17.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Snježko Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Crossfire, izraelski film. 21.35 Duoptrija, talk-show. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Ekran brez okvira. 0.15 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 kadeče pištole. 11.05 Kryptonov faktor, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14:00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž, serija. 16.45 Družinska čast. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Nihanje strahu, znanstveno-fantastični, 1978 (Nick Mancuso). 22.00 Poročila. 22.10 Top Secret (The Salzburg Connection). kriminalka, 1971 (Barry Newman). 23.45 Poročila. 23.50 Plačilo velikanov kriminalka, 1977 (Yves Montand). 1.15 Tenis, Monte Carlo.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.25 Junaki brez hlač, komedija (Glenn Ford). 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.25 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Narodna glasba. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Poročila. 22.25 Tutti Frutti (3D). 23.25 Popeja, kraljica gladijatorjev, seksi, 1969 (Olinka Berova). 0.50 Morilski pajek, pon. 2.25 Popeja . . . pon. 3.45 Spodnja krila revolucije, seksi serija. 5.15 Airwolf.
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi, Popaj, Archibald, Starcom. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.35 Bim, barn, bino: Cirkus, Smrkci, Mijuki, Kraljica, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela.
reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Mačka, francoski, 1970 (Jean Gabin, Simone Signoret). 23.40 Potovanje v sprijenist, ponovitev. 0.45 Bliskovito 88.
1	T	j			
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Hokej. 11.00 SP v trampolinu. 12.30 Motociklizem. 14.00 SP v hokeju: Kanada—Švedska. 16.30 Lokostrelstvo. 17.00 Martial Arts. 17.30 Dirkalni čolni. 18.00 Osh Kosh air Show. 19.00 Ameriški nogomet, novice. 19.30 Novice. 20.00 Jadranje, Sidney. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Formula ena, San Marino. 23.00 Tenis. 0.30 SP v hokeju 2.30 Novice.
7.00 Bussiness As Usuai, drama. 9.00 L'Amore, drama (Roberto Rosellini). 11.00 Who's that Girl, komedija (Madonna). 13.00 Tobruk, drama (Rock Hudson) 15.00 Primo Baby, drama 17.00 The House on Carrol Street, kriminalka 19.00 New York Stòries, kratke zgodbe. 21.00 Spy, kriminalka (Bruce Greenwood) 23.00 Police Acade-my. komedija. 1.00 One Trick Pony.
8.15 Video strani 8.25 Angleščina, 10 lekcija 8.50 Radovedni Taček: Sveča 9.25 ZBIS: N. Grafenauer: Abeceda
na polju in v gozdu 9.15 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste, lutkovna igrica, 11/12 9.35 Alf, 26. del ameriške nanizanke
10.00 Zgodbe iz Školjke
11.00 Ljubljana: Zborovanje na Trgu
revolucije, prenos 12.10 Video strani 13.30 Video strani 13.40 Videogodba, ponovitev 14.25 Sammy gre na jug, angleški
mladinski film 10.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Ljudstvo Inuitov, švedski dokumentarni film 18.30 Zdaj pa po slovensko: Govori po šegi kraja, piši po šegi jezika, ponovitev 10-, zadnjega dela izobraževalne oddaje 19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Na zdravje! ameriška nanizanka, 9/30, Twin Peaks ameriška nadaljevanka, 15/21, Ozdravitev odpisanega.
TV SLOVENIJA 2
14.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 14.55 Monte Carlo: tenis — ATP turnir, polfinale, prenos. 17.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.55 Ljubljana, srce OF, dokumentarna oddaja. 19.00 Muppet show: Johnny Cash. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Steze slave, ameriški čb film. 22.55 Tenis — ATP turnir, polfinale, posnetek iz Monte Carla. 23.55 Yutel. 0.45 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, program za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega programa (do 11.25). 11.30 Čudežni svet živali. 12.00 Kako biti skupaj. 12.30 Besede, besede, ponovitev. 13.00 Dokumentarna oddaja, ponovitev. 13.45 Aladinova čarobna svetilka, sovjetski film za mlade. 15.15 Mixer »M«. 16.00 Sedmi čut. 16.10 Otok, človek, krš, film B. Marjanoviča. 16.25 Oddaja narodne glasbe in običajev. 16.55 Poročila 17.10 Odprto. 17.30 Tv teden. 17.45 Tv razstava: Zlato Keser. 18.00 Vrnitev na otok z zakladom, filmska nanizanka. 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Malo mesto v Texasu, ameriški film. 21.55 Tv dnevnik. 22.15 Hrvatska znamenja: grb in zastava, dokumentarna oddaja. 22.45 Fluid, za-bavno-glasbena oddaja. 23.30 športna sobota. 23.50 Nogomet—Hajduk—Dinamo, reportaža. 0.20 Nogomet: Crve-na zvezda—Partizan, reportaža. 0.50 Yutel. 1.50 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Nihanje strahu, ponovitev. 12.05 Kolo sreče 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Hannerl in njen ljubimec, nemški, 1936 (Olly von Flint). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila 18.50 Quadruga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Mr Mom, komedija, 1983 (Michael Kea-ton, Teri Garr). 22.00 Poročila. 22.15 Halo, Berlin. 22.45 Alien Nation. 23.40 Najstarejša obrt na svetu, komedija, 1967 (Michele Mercier, Jeanne More-au). 1.35 Tenis, Monte Carlo.
RTL PLUS
6.00 Moški za šest milijonov. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jetsonsi, Mr T. 11.00 Spiderman, Robocop, Kapitan N. 12.35 He-man, 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.50 Formula ena, trening v San Marinu. 14.25 Kakor pes in mačka. 14.50 Lassie. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet 19.30 Umor je njen hobby. 20.15 Lov na rožnatega panterja, komedija, 1982 (Peter Seilers). 22.00 Vse ali nič. 23.05 Ljubezenske igre mladih deklet, seksi, 1972 (Karin Götz). 0.35 Zvodnica, kriminalka, 1977 (Maurizio Merli), 3.25 Poker s pištolami, vestem, 1967 4.45 Milijon za ogenj, akcijski, 1973.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Bim, bam bino: Odisej, Smrkci. 13.35Fantom iz opere, risanL 14.30 Popaj 14.55 P.O.P. 15.55 Šport. 17.00 Cinematika. 17.55 Tednik. 18.10 Prste proč od Marseilla, italijanski, pon. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 21.50 Poročila. 22.00 Dama s kamelijami, drugi del. 23.40 Povelje »Črni panter«, italijanski, 1986 (Werner Pochath, Boris Dvornik). 1.15 V akciji, ponovitev.
d
ttttti-
7.00 Otroški spored. 8.00 Fun Factory 10.00 Novice 10.30 Nogomet. 11.00 Formula ena. 11.30 Tae-Tcwondo, SP. 12.00 Športno popoldne: Jadranje, Formula ena, Tenis, V, Slims, SP v hokeju, Lokostrelstvo, Dirkalni čolni. 18.45 Boc round, The World Race 19.00 Moto šport, 20.00 Avstralski nogomet 21.00 Boks. 23.00 Formula ena. 23.30 Tenis, V. Slims. 0.30 Jadranje. 1.30 Kriket. 2.30 Hokej.
8.50 9.00 9.50
10.20
10.50 11.10 11.40 12.00 12.30 13.10 14.40
17.00 17.00 18.57 19.00 19.30 20.05
20.40 21.25
22.00 22.20
23.35
Video strani Živ žav
Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 6/6
V znamenju zvezd: Vodnar, ponovitev nemške dokumentarne serije, 8/12
Muppet show: Johnny Cash Videomeh, 48. oddaja Obzorje duha Ljudje in zemlja Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka, 15/26
Tv dnevnik 1
Sedmi križ, ameriški film
Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2
Marcel Buh: Posel je posel, slovenska nanizanka 4/6
Zdravo
Pesmi za Eurosong 91, 2. del
Tv dnevnik 3
Sova: Kremplji in praske, ameriika nanizanka, 9/16 Inšpektor Morse, angleška nanizanka, 6. zgodba, 1. del
Video strani
8.50 9.00
9.15
9.25 10.00
15.00 15.10 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45
19.10 19.30 20.05
21.10 22.00 22.20
23.05
0.20
Video strani
Ciciban, dober dan: Na Rožniku
Pojdi nekam, ne ve se kam: Pika se potepa, lutkovna igrica HTV
Imel sem ptičico ... Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev
Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Miza Alf, 27. del ameriške nanizanke
Risanka Tv dnevnik 2
Ž. Petan: »Dachauski procesi«, posnetek predstave iz MGL
Osmi dan Tv dnevnik 3
400 let slovenske glasbe, 15. oddaja
Sova: Gledališče Raya Bradburyja, angleška nanizanka, 2/6, Inšpektor Morse, angleška nanizanka, 6., zadnja zgodba Video strani
TV SLOVENIJA 2 MTV SLOVENIJA Ž
13.45 Imola: Formula 1, prenos. 15.00 Monte Carlo: Tenis, finale, vključitev v prenos. 17.55 Turku — SP v hokeju skupina A, SZ:Švedska 20.00/20.30 Košarka — 3. tekma. 22.00 Bajke na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 3/5. 22.25 Ciklus filmov R. W. Fassbin-derja — Bolwieser, 2. del nemškega filma. 0.00 Športni pregled TV SA. 0.45 Yutel.
HTV 1
9.30 Horizonti, kronika v madžarščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Tudi letos. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 17.05 Veni, vidi. 17.10 Mlada Bess, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.15 Dokumenti časa: Pošastne vasi Vladimirova. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Glasbena oddaja: Mozart od Salzburga do Zagreba. 23.20 Športni pregled. 0.05 Yutel 1.05 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.35 Dino. 8.20 Neon Rider. 9.10 Drops. 9.35 Zapp. 10.00 Papagaji, dokumentarec. 11.05 Mr. Mon, komedija. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel 14.05 Novo v kinu. 14.30 Izpraševalec, ameriški, 1979 (James Coburn, Omar Sharif). 16.05 Pozor, kamera. 16.35 Drops. 17.05 Stingary, serija, 1985 [Nick Mancuso). 18.45 Poročilo. 18.50 Športni klub 19.30 Od srca do srca. 20.00 Dvoička z Immenhofa, komedija, 1973 (Heidi Brühl]. 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Z zavezanimi očmi, španski, 1977 (Geraldine Chaplin). 1.15 Sat 1 extra.
RTL PLUS
6.00 Mr. T, Kapitan N, Jetsonsi, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Jezdi, vestem 1953 (Robert Taylor). 11.00 Tednik. 12.05 Klasika 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče zunajzemeljec 13.30 Formula ena. 16.00 Cross Rider, vražji fantje na motorjih, ameriški, 1986 (Don Michael Paul). 17.50 Kilometer 330. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Volčja kri, pustolovski, 1973 (Franco Nero). 21.55 Spiegel "IV. 22.35 Prime Time. 22.50 Klijev knjižni klub. 23.50 Formula ena, San Marino. 0.20 Kanal 4 1.35 Hitchcock prikazuje.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Dama s kamelijami, drugi del. 12.40 Scena D 13.20 Tednik. 13.30 Normal. 14.00 Ameriški nogomet: Montreal—Frankfurt Galaxy. 16.30 Čudovita lutka, ameriški, 1948 (Ginger Rogers). 18.10 Divje življenje. 19.10 Poročila. 19.20 Kritični magazin. 19.45 Zgodbe R. Dahla. 20.15 Prosim, smeh. 21.05 Bel Ami, ameriški, 1947 (George Sanders). 23.05 -Nočna patrulja. 0.00 Norišnica 0.40 Ring je prost.
CZ
ur
11.30 Tae Kwondo, SP. 12.00 Športno popoldne: Boks, Tenis, Virginia Slims of Houston Tenis, Formula ena. 19.00 Ameriški nogomet, tekme v Evropi 23.00 Nogomet. 0.00 Formula ena San Marino. 2.00 Kriket. 3.00 Hokej
FILMNET 24
7.00 La Famiglia, drama. 9.00 Walt Disney. 11.00 The in Crowd, komedija. 13.00 The Big Trees, drama 15.00 Walt Disney. 17.00 Date with an Angel komedija (Phoebe Cates). 19.00 Sun-set, komedija (Bruce Willis). 21.00 Cold Sassy Tree, drama (Richard Wid-mark). 23.00 Stacy's Knights, kriminalka (Kevin Costner). 1.00 Capone be-hind Bars, akcijski.
PRO 7
6.00 Leteči kivi, Divje kraljestvo, Marco, Nikiaas, Scarlet, Veverička, Sindbad, Bill Cosby, Angel na Zemlji, Gos-hu. 12.25 Divje kraljestvo. 13.20 Star-sky in Hutch na Playboy Inslandu, komedija. 16.55 Riptide. 18.00 Volilo Inkov, jjustolovski, 1965 (Guy Madison). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Bitka za peto Galaxijo, znanstveno-fantastični, 1979 (Richard Kiel) 22.05 Ceste San Fran-cisca. 23.00 Hollywoodski bazeni, komedija, 1983 (Donna McDaniel). 0.55 Vohun, ki je prišel s hladnega, agentski, 1965 (Richard Burton).
15.30 Hokej skupine A — ČSFR Kanada, posnetek. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Sedma steza, športna oddaja. 21.50 Omizje. Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Smrt Smail-age Čengiča, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 13.20 Tajna priča, ameriški film. 16.00 Kipar Popijač, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album. 17.30 Smrt Smail-age Čengiča. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Trsatska gospa, dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.55 §e-dem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.25 Tv dnevnik. 21.50 Kinoteka Hollywooda. 23.35 Yutel. 0.35 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT I
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Dvojčka z Immenhofa, komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Novo v kinu. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Brigitte Weirich). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka, serija. 21.00 Dvojček, komedija, 1984 (Pierre Richard). 22.50 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Z zavezanimi očmi, španski, pon. 1.50 Sin z otoka, pon. 2.50 Sat 1 text do jutra.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 9.05 Formula ena, povzetek. 9.30 Nežna koža in črna svila, kriminalka, 1961 (Elke Sommer 11.10 Tvegano! 11.35 Šov. 12.00 Cena je vroča. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roza. 15.55 Galaktika 16.45 Tvegano! 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Šef. 21.15 Bitka za Midway, vojni, 1975 (Glenn Ford, Henry Fonda). 23.30 Poročila. 23.40 Kulturni magazin. 0.10 Playboy Late Night. 1.05 Ženska brez spomina, kriminalka, 1976 (Suzanne Pleshette).
TELE 5
6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top., 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Popaj, H. Finn. Richie. 14.40 Prosim smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila 22.00 Lov na hitri cesti, akcijski, 1977. 23.40 Komanda »Črni panter«, italijan-
----- — . * — ■ . IMI IS.M	» II UUI IIVI '
ski, 1986. 1.15 Bliskovito 88. [
TT7
Zu
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 SP v hokeju. 11.00 Vojaške veščine. 11.30 Eurobics 12.00 Jadranje, Sidney. 13.00 Formula ena. 15.00 Nogomet (Pele) 16.00 SP v hokeju. 18.00 Rodeo 19.00 Velika kolesa. 19.30 Novice. 20.00 Hokej, NHL. 21.00 Boks. 22.00 SP v hokeju. 0.00 Avstralski nogomet. 1.00 Novice 1.30 Kriket.
FILMNET 24
7.00 La Ronde, komedija. 9.00 Cold Sassy Tree, drama (Faye Dunaway). 11.00 The Warr Wagon, vestem (Kirk Douglas). 13.00 Sunset, komedija. 15.00 Capone behind Bars, akcijski (Keith Carradine). 17.00 My Dear Se-cretary, romantični (Kirk Douglas). 19.00 Visionquest, drama (Matthew Modine). 21.00 Housekeeping, komedija. 23.00 Final Notice, kriminalka (Robert Urich). 1.00 The Couch Trip, komedija (Dan Aykroyd)
PRO 7
20.15 Schwarzwaldske češnje komedija, 1958 (Marianne Hold). 21.55 Povelje štev. 5. akcijski, 1985 (Stephen Parr). 23.35 Ceste San Francisca. 0.35 Piranja II, grozljivka.
8.00 Video strani
9.00 Zgodbe iz školjke, 18. oddaja 10.00 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, 11/14 10.50 Šolska TV: angleščina, 12/16 11.15 Sedma steza 11.35 Osmi dan 12.20 Omizje
15.05 Angleščina, 12/16, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, 11/14 18.10 Ex libris: O tobaku, ponovitev 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 A. Laskos: Strast in paradiž,
ameriška nadaljevanka, 3/4 20.50 Kavarna 21.50 Novosti založb 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Črnigad, angleška nanizanka, 2/6, Pogodba, angleška nanizanka, 1/3 23.40 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem. Slovenske pesmi iz Porabja, 1. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.30 Povečava — oddaja o filmu in Erotikon, film slovenskega režiserja Boštjana Hlad-nika posnet v Nemčiji. 23.10 Yutel.
HTV I
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 13.50 Rdeči kralj in beli vitez, dolgometražni film. ponovitev. 15.30 Lovro Matačič: II. Beethownova simfonija. 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. 17.00 Pixel, kompjutorski magazin. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Preteklost v današnjosti. 19.15 Grašiči, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zgodbe Jeanna Gio-noa, filmska nanizanka. 21.05 Žrebanje lota. 21.15 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.45 Tv dnevnik 23.05 Kinoklub Evropa. 0.35 Yutel. 01.35 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT I
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Stingary, pilotska zgodba. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija. Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Houston 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Neučakana pištola, serija. 21.00 Sherlock Holmes v New Yorku, kriminalka, 1976 (Roger Moore), 22.50 Poročila. 23.05 Spiegel TV. 23.35 Lov na Dillingerja, kriminalka, 1973 (Warren Oates, Ben Johnson). 1.20 Neučakana pištola.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa 9.25 Ko Heide zvečer sanja, domovinski, 1952. 11.10 Tvegano! 11.35 šov. 12.00 Cena je vroča. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Mini Playback Show. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo Smrtonosni trik, kriminalka. 21.55 Politični magazin. 22.50 Poročila. 23.00 Rambo lil, akcijski, 1988 (Sylvester Stallone). 0.45 Mrtvi lenarijo na soncu vojni, 1969 (Guy Madison).
TELE 5
6.30 uobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi, Richie 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Prosim, smeh. 21.50 Poročila. 22.00 Orožje besa, ameriški, 1982 (Peter Graves). 23.40 Louisian-na, serija (lan Charleson). 0.30 Bliskovito 88.
mam
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 SP v hokeju. 11.00 Vojaške veščine. 11.30 Eurobics 12.00 Moto šport. 13.00 Osh Kosh Air Show. 14.00 Tenis: Portugalska— Nemčija. 16.00 SP v hokeju. 18.00 Rodeo. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice 20.00 Kolesarstvo. 21.00 WW Wrestling. 22.00 SP v hokeju. 0.00 Jadranie 1.00 Tenis.
FILMNET 24
7.00 Joe Kidd, vestem. 9.00 Paisa, drama. 11.00 Bussiness As Usuai, drama. 13.00 The Couch Trip, komedija. 15.00 One Trick Pony, glasbeni (Paul Simon). 17.00 Spy, kriminalka (Catherine Hicks). 19.00 House Call, komedija. 21.00 The Heist, pustolovski (Pier-ce Brosnan). 23.00 New York Stories 1.00 Sleep Well, Profesor Oliver, kriminalka (Louis Gossett).
PRO 7
6.00 Seržant Preston, pustolovska serija, 1955. 6.25 Catweazle, serija, 1970. 6.50 Marco, Flipper. Richmond Hill, Velika dolina. Cade, Roseanne, Mr. Smith, Starsky in Hutch. 11.45 Bitka za peto galaksijo, znanstveno-fantastični 13.30 Tenis, BMW Open. 16.45 Rose-anne. 17.10 Alice. 17.50 Diamonds 18.45 Zajček. 19.15 Starsky in Hutch 20.15 Rdeči šotor, sovjetski, 1968 (Peter Finch, Sean Connery). 22.25 Kabaret. 23.10 Serpico, kriminalka, 1973 (Al Pacino). 1.25 Lepotice noči, film.
SREDA
1. mai
ČETRTEK
2. mai
PETEK
3. maj
SOBOTA
4. maj
NEDELJA
5. maj
PONEDELJEK
6. maj
TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 ITV SLOVENIJA 1
8.50 9.00
9.50
11.35
12.10
12.50 13.20 13.30
15.30 17.00 17.05
17.40 17.50 19.00 19.30 20.05
21.40 22.10 23.45
0.15
Video strani
B. A. Novak: Vlak na domišljijo, gledališka predstava Zlati cekin, posnetek otroške prireditve
A. Laskos: Strast paradiž,
ameriška nadaljevanka, 3/4
Kdor si že tu, poglej, glasbena
oddaja
Video strani
Video strani
Razkošje v travi, ameriški film
Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Bajke na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 2/5 Risanke
Klub Klobuk, kontaktna oddaja
Risanka
Tv dnevnik 2
Film tedna — Zakaj te očka pušča samo, ameriški film
Maribora music show Tv dnevnik 3
Sova: V znamenju zvezd, nemška dokument, serija
(9. del/12) Video strani
TV SLOVENIJA 2
14.50 Hokej, posnetek s 30/4:91 (2:3). 16.50 V 80 dneh okoli sveta, ameriški film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Primeri kapetana Kuglofa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 13.30 Točno opoldne, ponovitev ameriškega filma. 15.30 Koncert Stephana Grapei-lija. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Vojna krajina. 17.30 Primeri kapetana Kuglofa, nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Lepa naša 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Modri ovratnik, ameriški film. 22.00 Tv dnevnik. 22.25 Intervju. 23.25 Yutel. 0.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.35 Sosedje, Bolnišnica 9.50 Šov o živalih. 10.20 Sherlock Holmes v New Yorku, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Heino, glas domovine, glasbena oddaja. 13.35 Bingo. 14.00 Ollie, Bolnišnica, Sosedje. 15.50 Nori Divji zahod 16.45 Stingray, serija. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 Booker 21.00 Bele halje, komedija (Steve Gutenberg). 22.50 Poročila. 23.05 Petek, trinajstega, serijska grozljivka 23.55 Kanal 4. 00.25 Kanal 4 special. 1.55 SAT 1 text.
RTL PLUS
mnm
8.50 Video strani
9.00 Živžav, ponovitev
9.50 Zlati celin, posnetek 2. dela
zabavnoglasbene prireditve 11.25 J. le Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 7/7 12.20 25 let Lojzeta Slaka, ponovitev
zabavnoglasbene oddaje 13.15 Video strani 14.10 Video strani
14.20 Žandar na potepu, francoski film
16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Čas negotovosti, angleška dokumentarni oddaja, 3/8 18.00 Poslanstvo, dokumentarna oddaja
18.35 ZBIS: R. Strauss — M. Ogore-
lec: Tillove dogodivščine 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 N. Companeez: Velik zasuk, francoska nadaljevanka, 2/8 21.00 Tednik 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Sova: Ti in jaz, angleška nanizanka, 7/10, Pogodba, 3., zadnji del angleške nanizanke 23.35 Video strani
8.50 9.00 10.10
11.05
11.55 13.40 13.50
15.30 17.00 17.05 18.10
18.30
19.00 19.30 19.59 20.20
21.15
22.10 22.30
0.45
Video strani Klub Klobuk
Kraljična na zrnu graha, ameriški film
N. Companeez: Velik zasuk, francoska nadaljevanka, 2/8 Video strani Video strani
The earth day specialy, ameriški film
Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Zgodbe o poluhcu: Kako je poluhec odšel v beli svet, lutkovna igrica, 12/12 Hči morskih levov, norveška nadaljevanka, 1/6 Risanka Tv dnevnik Zrcalo tedna
Izgubljeni svetovi, dokumentarna oddaja, 1/4 P. Yeldham: Heroji, avstralska nadaljevanka, 3/4 Tv dnevnik 3
Sova : Dragi John, ameriška nanizanka, 11 /23, Modri ovratnik, ameriški film
Video strani
TV SLOVENIJA 2 -TV SLOVENIJA 2
13.55 Turku — svet. prvenstvo v hokeju, skupina A, prenos. 16.00/16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.00 Zaupno poročilo o stripu, kanadski film. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Z glasbo v pomlad, zabavnoglasbena oddaja. 20.40 Transeksualnost. dokumentarna oddaja. 21.25 Nataža iz Maribora, glasbena oddaja. 21.50 Večerni gost: Mitja Saje. 22.40 Retrospektiva filmov Jožeta Babiča: Veselica, čb film. 0.20 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Ne daj se. Floki, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored. 13.00 Cabaret, ponovitev ameriškega filma. 15.05 Ljubezen v koroti, drama. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 Človekovo okolje, poljudnoznanstveni film. 1 JO Ne daj se, Floki, nanizanka za c, oke. 18.00 Hrvatska danes 18.45 Izobraževalni spored. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični ma-gazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik 22.40 Glasbena scena 23.40 Yutel. 0.40 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Maske, C.O P.S. 7.15 Upornik Zorro, western, 1969 (Howard Ross). 8.35 Grob v večnem ledu, češki film, 1979. 9.40 Upornik Zorro (ponovitev). 11.00 V znamenju Rima, zgodovinski film 1958 (Anita Ekberg). 12.35 Nenavadne zgodbe 13.00 Risanka. 13.15 Moj oče zunaj zemeljec. 13.40 Mun-sterjevi. 14.05 Univerzitetna dekleta, najstniški 1984 (David Andrews). 16.00 Velika stvar pri Brinksovih, komedija (Peter Falk). 17.45 Otroška hit parada 18.45 Poročila. 19.15 Narodna glasba. 20.15 Don Camillo, komedija 1983 (Terence Hill). 22.25 Stern TV. 23.00 Piloti v akciji, akcijski 1988 (Jim Eldert). 00.35 Rambo III. ponovitev.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-binsonovi, Barkleyi, Richie. 14.45 Za smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica. Rešitelj. 18.30 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Zgodbe Roalda Dahla. 21.25 Norišnica 21.50 Poročila 22.00 Nori mustangi, francoski 1980 (Daniel Duval). 23.40 Orožje zakona 00.30 Bliskovito 88
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bele halje, komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder-cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Kadeče pištole 16.45 Make up in pištole 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor. 21.00 Pobesneli sodnik, ameriški, 1983 (Michael Douglas. Sharon Gless). 23.00 Poročila. 23.15 Hit, ameriški, 1973 (Billy Dee Williams). 1.25 Tenis, Monte Carlo. 1.55 Petek, trinajstega.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 8.35 Sov. 9.25 Riževo dekle, italijanski, 1956 (Elsa Martinelli). 11.10 Tvegano! 11.35 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Otroška hitparada. 17.10 Cena je vroča 17.45 Igra 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 21 Jump Street. 20.15 Moja hčerka — tvoja hčerka, komedija. 1972 (Georg Thomalla). 23.45 Poročila. 23.55 Priča noči, kriminalka, 1984 (Dyle Haddon). 1.35 21 Jump Street.
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 SP v hokeju 11.00 Velika kolesa. 11.30 Eurobics 12.00 Hokej 13.00 Hokej, NHL. 14.00 Tenis: Portugalska—Nemčija. 16.00 SP v hokeju. 18.00 SP v padalstvu. 18.30 Ritmična gimnastika. 19.30 Novice 20.00 Svetovni šport. 21.00 Boks. 23.00 SP v hokeju. 1.00 Novice. 1.30 Kriket, Avstralija.
5.40 Seržant Preston, Catwezie, Marco, Flipper, Naša gospodična učiteljica, film. 8.10 Velika dolina, Diamonds, Roseanne, Alice, Starsky in Hutch 11.40 Dorna v Indiani, ameriški 1944 (Walter Brennan). 13.30 Tenis, BMW open. 17.00 Roseanne. 17.25 Harryje-ve sodbe. 18.05 Zajček Bunny. 18.40 Sandokanovo maščevanje, pustolovski, 1964 . 20.15 Pustolovščina kardinala Brauna, kriminalka 1967 (Heinz Ruhmann). 22.00 Dva. 23.00 Cannabis, kriminalka 1970 (Jane Birkin). 0.45 Zahodno od Zanzlbarja, pustolovski.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Robinsonovi, Chjack. 14.25 Divje življenje 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Louisiana, serija, 3. del. 21.50 Poročila. 22.00 Bliss. čisto novo življenje, avstralski, 1985 (Barry Otto). 23.50 Orožje zakona.
Ennm
15.30 SP v hokeju, posnetek. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 Video-meh, ponovitev 48. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike 21.10 Koncert orkestra SF. 21.50 Videonoč. 1.50 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna nanizanka za mlade. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 1.20 Satelitski spored. 14.15 G. Verdi: Simone Boccane-gra. opera. 16.30 Video strani 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna nanizanka za mlade. 18.00 Hrvatska danes 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnev nik. 20.00 Tista druga, nemški film 21.35 Duoptra, talk-show. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Slike časa. 23.45 Yutel. 0.45 Video noč.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 9.10 Kadeče pištole. 11.05 Kryptonov faktor. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž (Lee Horsley). 16.45 Družinska čast, serija. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Do-novanov greben, komedija, 1962 (John Wayne, Lee Marvin). 21.45 Poročila. 22.00 Top Gun, akcijski, 1986 (Tom Cruise, Kelly McGillis). 23.55 Šport. 0.05 Preganjani s Sierra Neva-de, western, 1964 (Robert Wood).
RTL PLUS
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 SP v hokeju. 11.00 SP v padalstvu. 11.30 Eurobics. 12.00 Hokej. 13.00 Kolesarstvo. 14.00 Ritmična gimnastika 15.00 Rolkanje. 16.00 SP v hokeju. 18.00 Oshkosh letalski šov 19.00 Motošport 19.30 Novice 20.00 Konjeništvo. 21.00 San Marino GP. 22.30 Darts 23.30 Nogomet 1.00 SP v hokeju 3.00 Novice. 3.30 Kriket.
PRO 7
18.55 Zajček Bunny 19.25 Harry Fox 20.15 Iščem moža, komedija, 1965 (Walter Giller). 21.50 Hawai 5-0. 23.00 Venera v krznu, erotični, 1968 (Laura Antonelli) 0.30 Dva
S PO
6.00 Poslovni raport 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.00 SP v hokeju. 11.00 SP v padalstvu. 11.30 Eurobics 12.00 Tenis, Madrid open. 16.00 SP v hokeju. 18.00 Festival vojaških veščin. 18.30 Svetovni šport 19.00 Ameriški nogomet, svetovna liga. 19.30 Novice. 20.00 Jadranje 21.00 Wrestlemania 23.00 Velika kolesa. 23.30 SP v hokeju. 1.30 Moto dirke. 3.00 Novice.
8.15 8.25 8.50 9.00
9.20
9.40
10.05 11.00 12.00
12.30 13.20 14.00 15.40 15.50
16.20 17.00 (7.05
18.40 19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35
21.00 0.05 0.10
1.25
Video strani Angleščina, 11. lekcija Radovedni Taček: Miza ZBIS: R. Strauss — M. Ogore-lec: Tillove dogodivščine Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odšel v beli svet, 12., zadnji del lutkovne igrice Alf, 27. del ameriške nanizanke
Ex libris: O tobaku
Zgodbe iz školjke
Naša pesem, slovenske pesmi
iz Porabja, 1. del
Večerni gost: Mitja Saje
Oči kritike
Video strani
Video strani
Marlboro music show, ponovitev
Sova, ponovitev TV dnevnik 1
Za zlato medaljo — zgodba o
Billu Johnsonu, ameriški film
Grdi raček, japonska pravljica
Že veste?
Risanka
Tv dnevnik 2
Utrip
Žrebanje 3x3
Lovci na med, dokumentarna oddaja
Rim: Evrovizijska popevka
Poročila
Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 10/30, Twin Pe-aks, ameriška nadaljevanka, 16/21
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Muppet show: Buddy righ. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Nora zapornika, ameriški film. 22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.45 Yutel.
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Danes skupaj. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.00 Dirt bike kid, ameriški film. 14.30 Mixer »M«. 15.15 Sedmi čut. 15.25 Svet planin, film B. Marjano-viča. 15.40 Oddaja narodne glasbe in običajev. 16.10 Tv teden. 16.25 Poročila 16.30 Tv aukcija. 18.00 Vrnitev na otok z zakladom, dramska nanizanka 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Priložnostni spored. 21.00 Rim: Pesem Evrovizije 91, prenos. 0.00 Poročila. 0.05 Športna sobota. 0.25 Yutel.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum 10.00 Donovanov greben, film. 11.45 TV tip. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Ringo, vestem, 1938 (John Wayne). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek na Sat 1 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Truplo za desert, kriminalna komedija, 1975 (Truman Capote). 22.00 Poročila. 22.15 Alien Nation. 23.10 Cream, nemški, 1970 (Sabi Dor).
6.00 Halo Evropa. 9.20 Tisti, ki nervira, komedija (Glenn Ford). 11.10 Tvegano. 11.35 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba, 1227. nadaljevanje. 15.10 Divja roža 15.55 Narodna glasba. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev, prvi del nadaljevanke (Lindsay Wagner). 18.45'Po-ročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.10 Loterija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, 8. nadaljevanje. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, 10. nadaljevanje. 22.15 Lov na »dirndle« na Kilimandžaru, komedija, 1983 (Bea Fiedler). 23.45 Poročila. 23.35 Tutti frutti (3 D). 0.55 Rokoborec, komedija, 1980 (Jeff Brid-ges). 2.30 Na musici plačancev, pustolovski, 1971. 3.55 Formula 1, ponovitev.
6.30 Dobro jutro Bino. 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Gala-xy Rangers. Barkleyi, Popaj, Archi-bald, Starcom. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.24 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Dinamitni trio, ameriški, 1976 (Christopher George). 23.30 Nori mustangi, ponovitev. 1.10 Bliskovito
RTL PLUS
6.00 Ženska za sedem milijonov. 6.45 Maske, Saurirji, Striček Bili. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jetsonci, Mr T. 11.00 Marvel, Spiderman, Robocop, Spiderman 2000. 12.05 Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.50 Ragazzi. 14.25 Kakor pes in mačka 14.50 Las-sie. 15.10 Daktari. 16.05. Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 20.15 Grešna vas, komedija, 1954 (Joe Stockei). 22.00 Dall-as. 23.00 Ljubezenski hotel na Tirolskem, komedija, 1978 (Fritz Muliar). 0.40 Tenis, najstnice in bikiniji, komedija, 1986. 2.20 Ljubezenski hotel, pon. 3.50 Tenis, najstnice, pon. 5.20 Kapitan Power.
TELE 5
EEU
8.45 8.55 9.45
10.20
10.50
11.10
11.40 12.05 13.10 14.40
15.30 17.00 17.05
18.50 19.00 19.30 20.05
20.40 22.00 22.20
23.35
Video strani Živ žav
Hči morskih valov, norveška nadaljevanka, 1/6
V znamenju zvezd, ponovitev nemške dokumentarne serije, 9/12
Muppet Show: Buddy Righ, ponovitev
Po domače z ansamblom Pu-gelj, Vesna in nagelj Obzorja duha Zelena ura, ponovitev Ona + on
J. Galworthy: Saga o Forsytih, angleška nadaljevanka, 16/26 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Le grand Chemin, francoski film
Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2
Marcel Buh: Posel je posel, slovenska nanizanka, 5/6 Zdravo Tv dnevnik 3
Sova: Kremplji in praske, amer. nanizanka, 10/16, Bluegrass, ameriška nadaljevanka, 1/4
Video strani
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Bim, bam, bino: Odisej, Smrkci, Otok zakladov. 14.25 P O P 15.25 Šport. 16.30 Cine-matika. 17.25 Bel Ami, ameriški, 1947. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, d0žela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 21.50 Poročila. 22.00 Čas brez krivde, nemški, 1962. 23.40 Na robu pekla, ameriški, 1987 (Miles O'Keefe). 1.15 Bliss, pon.
TV SLOVENIJA 2
14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Bajke na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 4/5. 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja. Obup, nemški film. 22.25 Športni pregled, oddaja Tv Črne gore. 23.10 Yutel.
HTV 1
9.30 Panorama 15, kronika v italijanščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Filmska nanizanka. 13.55 Družinske vsebine. 14.25 Obzor 16.05 Rapsodija v modrem, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored 21.35 Borba za demokracijo, tuja poljudnoznanstvena nanizanka. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.35 Dino 8.20 Neon Rider. 9.10 Drops. 10.00 Avto magazin. 10.30 Čar gora. 11.05 Truplo za desert, komedija. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Vi-deoteka. 14.30 Herkules, sin bogov, pustolovski, 1961 (Michael Lane). 16.10 Od srca do srca. 16.35 Drops, akcijski kviz. 17.05 Alarm v gradu strahu, komedija, 1966 (Jim Dale). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 Pomlad na Immen-hofu, komedija, 1974 (Heidi Brühl). 21.40 Poročila. 22.00 Pogovor (Talk im Turm). 23.15 Gremo, hitro, španski, 1981 (Jose A. Valdelomar). 0.55 Cream, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Mr. T, Kapitan N, Yogi, Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Jimmy in pirati, otroški film, 1959. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče zunajzemeljec, Munsterji, Uljraman. 14.15 Pogovor s Sento Berger. 14.20 Večne težave, komedija, 1961 (Senta Berger). 16.00 Harry dolgoprstnež, komedija, 1973 (James Coburn). 17.45 Kultura. 17.50 Petrova glasbena revija 18.45 Poročila. 20.15 Krila svobode, komedija, 1988 (David Hasselhoff, Linda Blair). 21.45 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.40 Model in vohljač. 23.35 Ponoči, ko zmrzuje kri, serija. 0.00 Cona somraka. 0.25 Hitchcock prikazuje. 0.50 Model in vohljač.
TELE 5
Eüsnn
7.00 Otroški spored 8.00 Za otroke 10.30 Moto novice. 11.00 Nogomet. 11.30 Šport special 12.00 Športno popoldne: Tenis, Madrid, Jadranje, Moto šport, SP v hokeju, Tenis. 21.00 Boks, prenos iz Loreda. 23.00 Ameriški nogomet: Barcelona—Birmingham. 2.00 Avstralski nogomet.
12.25 Mikoš v tajni službi, komedija. 14.00 Tenis, BMW Open. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Ko oče s sinom, komedija, 1955 (Heinz Ruhmann). 22.00 Washingtonska afera, kriminalka, 1978 (Tom Selleck). 23.35 Cesta San Fran-cisca. 0.35 Calahan, kriminalka, pon.
PRO 7
8.50 9.00
9.10
9.25 9.45 10.15
11.00 15.00 15.10 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45
19.00 19.30 20.05
21.40 22.30 22.50
23.30
0.45
Video strani
Ciciban, dober dan: Čebelica leti z neba
Pojdi nekam, ne ve se kam, lutkovna igrica HTV, 4/8 Da ne bi bolelo Folklorna oddaja Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitve
Video strani Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Goba Alf, 28. del ameriške nanizanke Risanka Tv dnevnik 2
Miha Mazzini — M. Zupa-nič: Operacija Cartier, tv film
Osmi dan Tv dnevnik 3
400 let slovenske glasbe, 16. oddaja
Sova: Gledališče Raya Bradburyja, angleška nanizanka, 2/4
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Zlata nit, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.15 Dobrodošli v Lobo-ru, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album. 18.00 Hrvatska danes. 18.30 Zlata nit, nanizanka za otroke. 18.45 Alpe Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.45 Kinoteka Hoollywooda. 23.15 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Pomlad na Immenhofu, komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videote-ka. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka, serija (Richard Chamber-lain). 21.00 Postati oče, veseloigra. 22.55 Poročila. 23.10 Magazin. 23.55 Gremo, naprej, španski film, pon. 1.40 Sin z otoka. pon.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 8.35 Šov. 9.15 Znova ti. 9.40 Sledi v temi, kriminalka, 1942. 11.10 Tvegano! 11.35 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Galaktika, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov, serija. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Šef. 21.15 Popkom in ma-linov sladoled, komedija. 1978. 22.55 Kulturni magazin. 23.30 Priložnost za ljubezen 0.00 Poročila. 0.10 Magazin za moške. 0.45 Pištola, akcijski, 1973 (Lee van Cleef).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Čas brez krivde, ponovitev filma. 12.40 Scena D. 13.20 Tednik. 13.30 Normal. 14.00 Evropska liga ameriškega nogometa: Frankfurt—Orlando. 16.30 Norišnica na avtocesti, komedija, pon. 18.10 Divje življenje, dokumentarec. 19.10 Poročila. 19.20 Kritični magazin. 19.45 Amandina mirna hiša, tretji del. 20.15 Prosim, smeh. 21.05 Mala, italijanski, 1967 (Rita Pavone). 22.40 Nočna patrulja. 23.35 Norišnica, serija. 0.15 Ring je prost. 1.10 Jimmy, pon.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Popaj, H. Finn, Richie. 14.40 Prosim, smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 65. nadaljevanje. 22.00 Usodna ljubezen, ameriški, 1987 (Glenda Jackson). 23.05 Na robu pekla, ameriški, pon. 0.40 Bliskovito 88. 1.05 Jimmy igra Montereya, koncert
ums
<y
6.00 Religija. 8.00 Za otroke 10.00 Svetovni šport. 11.00 Konjeništvo. Rim. 12.00 Športno popoldne: Boks. Tenis, Madrid, Jadranje, Ritmična gimnastika, Konjeništvo. 19.00 Svetovna liga ameriškega nogometa. 22.00 Tenis. Madrid. 0.00 SP v hokeju.
5.55 Leteči kivi, Divje kraljestvo, Marco Niklaas, Scarlet. Veverička, Sind-bad, Zajček Bunny, Bili Cosby, Angel na Zemlji. 11.20 Otok Nimmerwo, risani. 12.10 Divje kraljestvo. 13.00 Tenis. BMW Open. 17.00 Riptide, serija (Perry King). 18.05 Sandokan in Leopard, pustolovski, 1964 (Ray Danton). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Sodobni problemi, komedija, 1981 (Chevy Chase). 21.55 Ceste San Francisca. 23.00 Zabava samcev, komedija, 1984
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Tenis, Madrid. 11.00 SP v karateju. 11.30 Eurobics. 12.00 Jadranje. 13.00 SP v hokeju 15.00 Stoccar Racing. 16.00 Svetovna liga ameriškega nogometa. 19.00 Velika dolina. 19.30 Novice. 20.00 Hokej, NHL. 21.00 Boks. 22.00 Oshkosh Airshow 23.00 Odbojka, Bratislava 0.00 Novice. 0.30 Avstralski nogomet.
11.55 Velika dolina. 12.45 Ko oče s sinom, komedija. 14.30 Marco, Zajček Bunny. 15.30 Flipper. 15.55 Fant z druge zvezde, znanstvenofantastična jerija, 1982. 16.50 Roseanne. 17.15 Mr. Smith. 17.55 Ceste San Francisca. 18.50 Zajček Bunny. 19.20 Starsky in Hutch. 20.15 Škrlatna srca (Purple Hearts), ljubezenski, 1983 (Ken Wahl, Cheryl Ladd). 22.15 Primer za Kleopatro Jones, kriminalka, 1973 (Tamara Dobson) 23.30 Starsky in Hutch. 0.50 Zabava samcev, komedija.
TOREK
7. maj
SREDA
8. maj
TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1
8.50 9.00 10.00
10.50 11.55 11.35 12.20 14.55 15.05
15.30 17.00 17.05
18.10
19.00 19.30 20.05
21.05 21.20
22.20 22.40
23.55
Video strani
Zgodbe iz školjke, 19. oddaja Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, 12/14 Šolska TV: angleščina, 13/16 Sedma steza Osmi dan Omizje, ponovitev Video strani
Angleščina, 13. lekcija, ponovitev
Sova, ponovitev Tv dnevnik 2
Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, 12/14 Periskopov raček: Programski jezik logo, 5. lekcija Risanka Tv dnevnik 2
A. Laskos: Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka, 4/4
Novosti založb
Oživljeni rock and roll — Toronto 69, ameriška glasbena oddaja
Tv dnevnik 3
Sova: Črnigad, angleška nanizanka, 3/6, Bluegrass, ameriška nadaljevanka, 3/4
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem: Slovenske pesmi iz Porabja. 2. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota, oddaja TV Bgd. 20.35 Umetniški večer — James Dean, angleški dokumentarni film. 21.35 Yutel. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Postati oče. veseloigra, posnetek. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Bo-nanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Neučakana pištola, serija. 21.00 Sterman, znanstveno-fantastični, 1984 (Jeff Bridges). 23.05 Poročila. 23.20 Spiegel TV 23.50 Bistrejši drugi, kriminalka, 1974 (Giancarlo Giannini). 1.30 Neučakana pištola, pon.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evropa. 8.35 Šov. 9.20 Znova ti. 9.45 Srečo moraš imeti, nemški, 1945 (Paul Horbinger). 11.10 Tvegano! 11.35 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko sporočilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Sprinfiel-dova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Mini Playback Show. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider (David Hasselhoff). 20.15 Columbo: Black Lady, kriminalka. 1989 (Peter Falk). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v LA 23.50 Poročila 0.00 Nevarna izpoved (True Confessions), ameriški, 1981 (Robert de Niro, Robert Du-vall).
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Ro-binsonovi, Barkleyi, Richie. 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Bobonsi, Kraljica. Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM 20.00 Mesto, dežela, reka. 21.00 Prosim, smeh 22.00 Priča, francoski, 1978 (Alberto Sordi). 23.50 Louisiana, serija (Margot Kidder).

6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Tenis, Portugalska. 11.00 SP v ka.ateju. 11.30 Eurobics. 12.00 Jadranje. 13.00 SP v hokeju. 15.00 Moto šport. 16.00 Hokej, NHL. 17.00 Kolesarstvo. 18.00 Rolka-nje. 19.00 španski goli 19.30 Novice 20.00 Moto dirke, Monza. 21.00 Wrestling. 0.00 Novice 0.30 Stockcar Ra-cing.
18.50 Zajček. 19.20 Starsky in Hutch 20.15 Zgaga, ameriški, 1986 (Meryl Streep, Jack Nicholson). 22.10 Svetloba na koncu sveta, pustolovski, 1971 (Kirk Douglas, Yul Brynner). 23:55 Starsky in Hutch 0.55 Pravila igre, francoski, 1938.
8.50 Video strani 9.00 Živ žav, ponovitev 9.50 Miha Mzzini — M. Zupanič: Operacija Cartier, tv film 11.15 A. Laskos: Strast in paradiž,
ameriška nadaljevanka, 4 12.10 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Bajke na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 3/5 17.40 Risanke
17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja
19.00 Tv dnevnik 2
20.05 Film tedna — Tatovi koles,
italijanski film 21.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja HTV 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 36/38 Bluegrass, ameriška nadaljevanka, 4/4 Sova: V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 10/12 0.30 Video stran
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 15.20 Oddaja resne glasbe. 16.30 Video strani 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Eko turizem in Komati. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zgodbe Jeana Gionoa, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, Ikontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. :22.55 Kinoklub Evropa: Moja mala vass. 0.25 Poročila.
SATELITSKA TV
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Doživljaji kapitana Babovky, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.00 Glasba sveta. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Pred-romantično kiparstvo v Hrvatski. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Doživljaji kapitana Babovky, nanizanka za otroke. 18.45 Videoboom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Lady Hanke, celovečerni film. 22.00 Tv dnevnik. 22.25 Dokumentarni spored. 23.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Starman, film, pon. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Nori Divji zahod. 16.45 Stingray, serija (Nick Mancuso). 17.40 Poročila. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker (Richard Grie-co). 21.00 Ogenj St. Elmoja, romantični, 1985 (Rob Lowe, Emilio Estevez, Andrew McCarthy). 22.55 Poročila. 23.10 Petek trinajstega, grozljivka. 0.00 Zgodovina filma. 0.15 Golf. Cannes Open. 0.45 Booker.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 8.35 Šov. 9.10 Šar-mantni prevzetnež, komedija, 1961 (Tony Curtis). 11.10 Tvegano! 11.35 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Angel se vrača. 20.15 Umor je njén hobby. 21.10 Narodna glasba. 22.10 Stern TV 22.50 Ženske po Sin-nenovi. 23.20 Dr. Westphal. 0.10 Poročila. 0.25 Boj proti mafiji. 1.10 Varuh New Yorka.
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi, Richie. 14.45 Prosim, smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Bobonsi, Kraljica, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.25 Hop ali top. 21.00 Amandina mirna hiša, zabavna serija (Bea Arthur). 21.25 Norišnica. 22.00 Pribežališče Las Vegas, TV film, 1978 (David Janssen, Stefanie Powers). 23.35 Orožje zakona. 0.25 Bliskovito 88.
Eun
6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Odbojka. 10.00 Ta-ekwondo, EP. 10.30 Moto dirke, Monza. 11.30 Eurobics. 12.00 Jadranje 13.00 Tenis, German Open. 19.00 Rol-kanje 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Boks. 23.00 Kickboks 1.00 Novice.
PRO 7
6.10 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Flipper, Kraljestvo miru, Velika dolina. Samurajevo maščevanje, Rosean-ne, Alice, Jaz, vohun. 12.05 Velika dolina. 12.55 Sandokan in leopard, pustolovski film. 14.30 Marco, Zajček Bun-ny. 15.35 Lassie. 16.00 Hiša na Eaton Place. 16.50 Roseanne. 17.15 Harryjeve sodbe 17.55 Kobra, prevzemite, 34. nadaljevanj. 18.50 Zajček Bunny. 19.20 Harry Fox 20.15 Skrivna naloga K., kriminalka, 1967 (Stephen Boyd, Michael Redgrave). 22.00 Dva. 23.00 The Girl — Dekle, angleški,. 1987 (Franco Nero, Bernice Stegers), 0.55 Svetloba na koncu sveta, pustolovski.
Glasbeni kotiček Radia VelenjeU
l). J. Robb)
SŽ
Tisti, ki več ali manj spremljate dogajanja kluba DMC se verjetno sprašujete, zakaj se finale svetovnega prvenstva letos ni odvijalo v Wembley Areni ampak v klubu La Palais, ki sprejme dosti manj obiskovalcev. Odgovor na to vprašanje pa pozna samo šef DMC-ja TONY PRINCE, ki pravi, da je lanskoletni Wembley bil prevelik strošek in, hkrati želi, da se na finalni prireditvi zberejo ljudje, ki so stoodstotno povezani z DJ WORLDOM.
Ja, Wembleyje res velik, saj arena v kateri je bil lanski finale sprejme več kot 12.000 obiskovalcev, medtem ko diskoteka LA PALAIS malih pa vendarle za diskoteke velikih 2400 obiskovalcev ...
... Simpatičnega 20-letnega fanta Davida Fascherja poznamo že iz lanskega leta, letos pa mu je uspelo ubraniti naslov najboljšega DJ-ja na svetu. To v tem trenutku pomeni še večjo slavo in še več denarja. Na drugo mesto se je uvrstil predstavnik kluba DMC iz ZDA, na tretje pa pred-
stavnik iz Japonske.
Tudi naš Davor Žagar ni bil
slab in se je med 26-timi udeleženci uvrstil na enajsto mesto.
Toliko za danes, do naslednjič pa lep pozdrav. (INFO: 855-19lodl7-19ure)

i MiMol I m
KINO VELENJE REDNI KINO
Četrtek, 25. 4. ob 18. uri Sobota in nedelja, 27., 28. 4. ob 18. in 20. uri
ČLOVEK IZ CADILLACA -
ameriška komedija. V gl. vi.: Robin Williams (Društvo mrtvih pesnikov). Režija: Roger Donaldson.
Legendarni prodajalec avtomobilov je tudi — velik ljubimec in ko vdre v salon oboroženi mož tajnice salona in hoče ubiti tistega, ki spi z njegovo ženo je Joey na velikih preizkušnjah.
Petek, 26. 4. ob 18. in 20. uri KOMERCIALNI HIT LETOŠNJEGA LETA — ameriška komedija PROBLEMATIČEN MÜLC. V gl. vi.: John Ritter, Michael Richards. Režiser: Dennis Dugan.
Pridite, NASMEJTE SE in oddahnite, da vaši otroci le niso tako GROZNI! Kaj vse je sposoben takšen mule?
OD PONEDELJKA, 29. 4. DO ČETRTKA, 2. 5. PREDSTAVE V REDNEM KINU ZARADI PRAZNIKOV ODPADEJO!
Petek, 3. 5. ob 18. uri Sobota in nedelja, 4., 5. 5. ob 18. in 20. uri
VELIKE OGNJENE ŽOGE (GREATS BALLS OF FIRE) -
ameriški glasbeni. Režija: Jim Me Bride. V gl. vi.: Dennis Qua-id, Winona Ryder. Biografska zgodba o Jerry Lee Lewisu, zadnji živi legendi roc-ken'rolla. Film je poln glasbe tega škandaloznega zvezdnika in
pripoveduje o njegovem bliskovitem vzponu.
Ponedeljek, 6. 5. NI FILMSKIH PREDSTAV!
Torek, 7. 5. ob 18. in 20. uri, Sreda, 8. 5. ob 20. uri HRABRI VIKING ERIK (ERIK THE VIKING) - ameriški avanturistični. V gl. vi.: Tim Robins, John Klees. Režija: Terry Jones. Zgodba o vikingu, ki je verjel, da v življenju obstoja še kaj več kot ropi in posilstva.
Sreda, 8. 5. ob 18. uri IZREDNA PREDSTAVA ameriškega filma HAVANA. V gl. vi.: Robert Redford. Režija: Sidney Pollack (Moja Afrika). Ljubezenska zgodba, v ozadju pa akcija, panika in razpad ameriškega bogatega sloja in kockarske mafije na Kubi v času revolucije 1958.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 25. 4. ob 20. uri Petek, 26. 4. ob 22. uri! Sobota, 27. 4. ob 22. uri POREDNE IGRE (Frisky Business) — ameriški, erotski. V. gl. vi.: Čara Lott, John Leslie. Režija: Albert Berry.
Petek, 3. 5. ob 20. uri Sobota, 4. 5. ob 22. uri VROČICA V TELESU (BODI-ES IN HEAT) - ameriški erotski. V gl. vi.: Anette Häven, Eric Edwards. Režija: Paul Vatelli.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 29. 4. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ZA

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 28. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija). 16.10 Ekologi imajo besedo. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Duhovna iskanja. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 28. APRILA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila Radia Velenje. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 29. APRILA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Kdaj, kje, kaj. 16.15 Minute z domačimi ansambli. 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje. 18.00 Najboljše najnovejše.
SREDA, 1. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 do 19.00 Praznično popoldne na Radiu Velenje.
PETEK, 3. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Ekologi imajo besedo. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Duhovna iskanja. 17.00 Vaše čestitike in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 5. maja: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila Radia Velenje. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov). 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 6. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 16.10 Kdaj, kje kaj. 16.15 Minute z domačimi ansambli. 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje. 18.00 Najboljše, najnovejše.
SREDA, 8. MAJA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 17.00 Vi in mi (naš gost bo predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik). 18.00 Nasveti vr-tičkarjem.
ABONMA IN IZVEN! PONORELA OPICA - špan sko francoski psihološki trjler. Režija: Fernando Trueba. V gl. vi.: Jeff Goldblum, Miranda Ric-hardson, Liza Walker. 6 nagrada GOYA (španske nagrade najboljšim filmom!). Benetke 1989. Ameriškega scenarista produ-cent nagovarja, da bi napisal scenarij za mladega angleškega režiserja, ki se še ni izkazal a le pristane, ko spozna režiserjevo sestro, ki ga povsem obsede in potegne v strahovit vrtiljak čustev, ki mejijo na norost. VZNEMIRLJIV PSIHOLOŠKI TRILER, PREPLETEN S SPOLNOSTJO.
Ponedeljek, 6. 5. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ZA ABONMA IN IZVEN! VELIKE OGNJENE ŽOGE (GREAT BALLS OF FIRE) -ameriški, glasbeni. Režija: Jim Me Bride. Vloge: Dennis Quaid, Wiona Ryder, John. Doe. Film o vrtoglavem vzponu do zvezd Jerryja Lee Lewisa, zelo talentiranega mladeniča, ki je postal utelešenje vsega kar je mladina hotela a njihovi starši črtali! Film je poln hitov tega zvezdnika!
Nedelja, 5. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - RAZLIČNE RISANKE (Tom in Jerry, junaki Disneyevih risank).
(fl S
in
(U C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l. maja I965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo : Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451 856-955 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 18,00 din, mesečna naročnina 72,00 din, trimesečna naročnina 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Zà »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. -i.-,	. 1 • •'/!(•
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 28. 4. ob 19. uri DRUŽINSKA STRAST -
amer., drama.
Ponedeljek, 29. 4. ob 19. uri ČLOVEK IZ CADILLACA -
ameriška komedija.
Nedelja, 5. 5. ob 19. uri HRABRI VIKING ERIK - ameriški avanturistični.
Ponedeljek, 6. 5. ob 19. uri VELIKE OGNJENE ŽOGE -
ameriški, glasbeni.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 26. 4. ob 20. uri DRUŽINSKA STRAST — ameriški, drama.
Petek, 3. 5. ob 20. uri VELIKE OGNJENE ŽOGE -
ameriški, glasbeni.
Občina Mozirje
KINO »DOM« MOZIRJE
25. 4. - NE VIDIM IN NE SLIŠIM, ameriška drama 2. 5. - VOJNA ROŽ, ameriški 4. in 5. 5. HENRIK V., angleška zgodovinska drama 9. 5. - VAMPIRKA IN SOSEDA, ameriška grozljivka
KINO »JELKA« NAZARJE
27. in 28. 4. - OTOK Z BLAGOM, ameriška grozljivka I. 5. - VEČ POŽELENJA, ameriški erotični
4. in 5. 5. - DOBRO JUTRO VIETNAM, ameriška grozljivka 8. 5. - PEKEL V ŠOLI, ameriški akcijski
KINO »LJUBNO«
27.	in 28. 4. - ONA TO DELA NAJBOLJŠE, ameriška trda erotika
28.	4. — HEIDI, ameriška risanka, otroška predstava (16.30)
I. in 2. 5. - S1C1L1JANEC. ameriški
4. in 5. 5., - POLICIJSKA AKADEMIJA IV. — ameriška komedija
Za razvoj turizma je treba profesionalno skrbeti
To jc bila ena izmed misli izrečenih na nedavni seji skupščine Turistične zveze občine Velenje. Turistični delavci so ponovno poudarili, da bi morali imeti na nivoju občine nekoga, ki bi skrbel profesionalno za razvoj turizma in gostinstva, saj zahtevnost in obseg dela že zdaleč prerašča amatersko in ljubiteljsko delo.
Predsednik občinske turistične zveze g. Kandolf je v svojem uvodnem delu še posebno podčrtal, da je bilo delo turistične društvene organizacije v preteklem letu uspešno. Večina nalog iz delovnih programov zveze in članic zveze je bilo izvedenih. Uspešno so bile organizirane turistične prireditve, katerih se je udeležilo veliko število obiskovalcev. Vse več je takšnih prireditev, ki imajo izvirno etnološko ali kakšno drugo izročilo. Precej aktivnosti je
bilo tudi na področju varstva okolja, urejenosti in čistoče krajev. Pri urejenosti in čistoči bi morale več narediti za to odgovorne profesionalne službe, pravtako pa bi moral vsakdo skrbeti, da ima urejeno in čisto okolje pred lastnim pragom.
Kritično so ocenili pisanje v časopisu Delo pod naslovom »turistični raj« to gotovo ne bo. Turistični delavci občine Velenje se ne strinjamo z zelenimi Velenja oziroma posameznimi »zelenimi skrajneži«, češ, da je potrebno v celoti sanirati že znane ekološke probleme v naši dolini in šele potem pristopiti k sprejemu ureditvenega načrta turistično rekreacijskega centra Jezero. Da ne bo pomote. Turistični delavci se tudi odločno zavzemamo in terjamo od odgovornih dejavnikov v republiki Sloveniji in občini Velenje, da se ekolo-
— i - r	r\ ' ) >	t n r\ o r
J ^ - ■' 1 J - 'V	J ■	1 _ \J —
DEVIZNI VARČEVALCI LB TEMELJNE BANKE VELENJE OD 25. MARCA 1991 NAPREJ
V	PRODAJNIH CENTRIH GORENJA
V	VELENJU PRODAJAMO:
0 GOTOVE IZDELKE 0 REZERVNE DELE 0 IN DRUGE MATERIALE
ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA
20 % CENEJE
NATANČNEJŠA NAVODILA PRI PRODAJALCIH PC GORENJA.
VtPLAS
TITOVO VELENJE
Štrbenkova 1 VELENJE Tel.: 063/856-611 fax: 063/856-634
V industrijski prodajalni VEPLAS-a imamo na zalogi bogato izbiro

Za čelade VEPLAS — NOLAN nudimo tudi servisiranje — manjša popravila opravimo takoj!
Vabimo vas, da nas obiščete vsak dan od 8. do 16. ure ali pokličete na telefon 856-713.
POHITITE - KOLIČINE SO OMEJENE!
ška sanacija v planiranih rokih izvede. Zavedamo se namreč, da je za razcvet turizma v Šaleški dolini in še posebno ob jezeru, potrebno predhodno urediti učinkovito odžvepljevanje v termoelektrarni, ozeleniti sedaj sive nasipe ob jezeru, oživeti iz mrtvega stanja Velenjsko jezero, primerno urediti okolico in podobno.
Sporedno s tèm pa je potrebno dograjevati turistični športno rekreativen center Jezero. Še posebno so se zavzeli za ureditev avto campa in dograditev objekta Kluba vodnih športov Velenje, da se da možnost koriščenja vodnih površin.
Naši sosedje onstran severne meje že v času eksplotacije peska iz gramozne jame razmišljajo, kako bo nastalo jezero, kakšni bodo turistični objekti okoli njega in podobno. Zakaj jih ne bi posnemali?
Ugotavljajo tudi, da ima vse boljši informacijski sistem o onesnaženosti zraka na turizem negativne posledice, saj nekoliko bolj ekološko osveščeni potencialni gostje ne želijo priti v naše zdravilišče, pa čeprav je bila koncetracija žveplovega dioksida le v posameznih primerih različnih letnih časov, prekoračena od dovoljene.
Turistični delavci pričakujejo od »nekaterih« nekoliko več strpnosti in taktičnosti, dokler ne bomo imeli realizirane ekološke sanacije, saj s potenciranjem nekaterih dejstev, delamo škodo predvsem sami sebi. Govorili so tudi o uveljavljanju novega Zakona o turistični taksi in predlagali pristojnim, da se krajevna taksa oblikuje v višini 12,00 din in bi tako skupno
s prenočitveno takso znašala turistična taksa 15,00 din. Ker je realno vse manj denarja iz tega naslova, so se zavzeli, da je potrebno zagotavljati lastne dohodke iz raznih dejavnosti. Glede gostinstva je stališče, da je konkurenčnost vse večja, kar pozitivno vpliva tudi na kvaliteto gostinskih uslug. Problem pa vidijo v tem, da na nivoju občine ni nikakršne politike razvoja te dejavnosti. Tako se pojavlja v določeni mestni soseski (Šalek III.) preveliko število lokalov, kar povzroča nezadovoljstvo med krajani (prekoračitve obratovalnega časa, nemir in hrup). Z zadovoljstvom so sprejeli informacijo direktorja gostinstva Paka g. Košaka o skorajšnjem pričetku adaptacije hotela.
Zelo šipka in neusklajena in premalo agresivna je informativna dejavnost in turistična propaganda. Zahteva je bila, da se bolj odpiramo navzven, tudi v Evropo. V mednarodnem sodelovanju je uspešno delovanje počitniške zveze Kažipot. Poleg izmenjav mladine med partnerskimi mesti, so pričeli z organizacijo izletov v partnerska mesta.
Na skupščini so podprli pobudo počitniške zveze, da občinska skupščina vrne počitniški zvezi odvzeti počitniški dom. Počitniški dom bo vključen v verigo mladinskih hotelov in domov Evrope.
V program dela, katerega so sprejeli, so še zapisali organizacijo obeležja ob 100. letnici železnice Celje—Velenje.
J. K.
U và^ùL
Vekos Velenje Koroška 37 b 63320 Velenje
OBVESTILO UPORABNIKOM KOMUNALNIH STORITEV
VEKOS, PRODAJNA SLUŽBA obvešča uporabnike komunalnih storitev v individualnih hišah, da s 1. majem prehaja na nov način spremljanja porabljenih količin vode, toplotne energije in ostalih komunalnih storitev.
Prosimo vas, da nam vse spremembe in okvare sporočate tekoče, stanje števcev porabljene vode in toplotne energije pa enkrat mesečno in sicer po odčitku na zadnji dan v mesecu. Javljanje je lahko pisno na gornji naslov ali po telefonu na številko 855-835, ki je na razpolago 24 ur dnevno.
V pričakovanju sodelovanja vas lepo pozdravjamo
PRODAJNA SLUŽBA
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d.
OBVESTILO
Ljjubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. obvešča vse občane, ki urejajo svoje denarne zadeve v ESPOZITURI BEVČE, da bo le-ta zaradi razširitve in posodobitve poslovnih prostorov od 29. aprila 1991 do nadaljnjega zaprta.
Varčevalci bodo lahko v tem času urejali bančne posle, ki so vezani na to enoto v EKSPOZITURI RUDARSKI in sicer posle:
—	z žiro računi
—	s tekočimi računi
—	vpis pokojnin
in to od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure in v soboto od 7. do 12. ure.
Vse ostale bančne posle pa lahko občani urejajo v drugih enotah Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d..
HVALA ZA RAZUMEVANJE!
ß
nama
Namili kotiček
TA tÉÓeN 7^VAS
V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI:
•	sir edamer uvoz kg
•	šunka b. k. kg
•	budžola kg
•	čokolada lešnik 100 gr.
•	Queen pecivo 500 gr.
NA ELEKTRO ODDELKU:
•	video kasete E 180
59,00 din 137,70 din 284,30 din 14,30 din 38,50 din
74,60 din
NA ODDELKU KOZMETIKE:
• Kmalu bo birma, zato smo vam pripravili veliko izbiro nakita iz srebra in zlata!
NA ODDELKU POSODE:
•	vrči za vino 0,5 1
•	jedilni pribor uvoz Italija
127,60 din 960,40 din
V TEKSTILNEM DISKONTU:
•	ugoden nakup metrskih ostankov
•	moške srajce s kratkimi in dolgimi rokavi že od
177,10 din dalje
NA ODDELKU METRAŽE
•	modne viskoze, lepi vzorci za pomladanska in polet-oblačila že od	152,70 din dalje
NA MOŠKEM ODDELKU:
• moške vetrovke po samo
518,60 din
NA ŽENSKEM ODDELKU:
•	lepa izbira oblačil v modnem mornarskem stilu
•	ženske bluze za poletje (krasni materiali, vzorci...)
NA OTROŠKEM ODDELKU:
•	dekliške jakne	le 310,70 din
•	mornarski kompleti za deklice	le 134,60 din
•	dekliške platnene bele hlače	le 210,30 din
NA ŠPORTNEM ODDELKU V 1. NADSTROPJU:
•	šotor za tri osebe s predprostorom 4.209,40 din
•	ležalne blazine že od	417,80 din
•	tapecirani ležalniki	538,70 din
•	hladilne torbe že od	778,90 din
KDOR VARČUJE, Z NAMI RAD KUPUJE! Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
JAVNI RAZPIS
O ODDAJI KANALA 05 KABELSKO RAZDELILNEGA SISTEMA VELENJE V NAJEM
1.
2.
3.
V okviru kabelsko razdelilnega sistema Velenje deluje poseben lokalni televizijski KANAL 05 za oddajanje informativnega in drugega televizijskega programa.
Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe, ki so registrirane za to dejavnost in imajo zagotovljeno opremo za oddajanje programa. Upravni odbor kabelsko razdelilnega sistema Velenje, ki upravlja s celotnim sistemom odda KANAL 05 v najem najboljšemu ponudniku pod naslednjimi pogoji:
kanal 05 se lahko uporablja za oddajanje informativnega in drugega televizijskega programa za potrebe uporabnikov KRS,
najemnik mora omogočiti oddajanje informativnega programa v dnevnem terminu, ki je najprimernejši za uporabnike KRS,
informacije, namenjene uporabnikom KRS Velenje o delovanju sistema in delovanju upravljalca sistema so za naročnika — upravi odbor oz. od njega pooblaščeno organizacijo, brezplačne, d. najemnik mora v obdobju poiskusnega delovanja (tri mesece od podpisa pogodbe o najemu kanala) zagotoviti najmanj trikrat (3) tedensko oddajanje programa v živo, nato pa najmanj petkrat tedensko. Program v živo mora biti daljši od 15 minut brez komercialnega dela,
najemnik mora zagotoviti oddajanje programa po kanalu 05 v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, najemnik mora pričeti oddajati program v živo v roku meseca dni po podpisu pogodbe.
c.
e.
f.
4. Za najem KANALA 05 bo najemnik plačeval mesečno najemnino v višini stroškov rednega vzdrževanja enega kanala kabelsko razdelilnega sistema in 10% od vsake komercialne reklame oddane preko KANALA 05. Način plačevanja in višina najemnine bosta podrobneje določena v pogodbi o oddaji kanala v najem.
Prijave za razpis pošljite v zapečateni kuverti do 10. 5.
1991 na naslov:
UPRAVNI ODBOR KRS z oznako »za razpis«, VEL-
COM, Trg mladosti 6, 63320 Velenje.
Kabelsko razdelilni sistem
Velenje
Upravni odbor
studu ag&ttc
Tel. št.: 853 451 _855 450_
UTO ZA KOKOŠI ali zajce, 140 x 110 cm in mrežo za ograjo prodam. ® 857-436. R-4 GTL, star 4 leta, prodam za 5.300 DEM. © 855-058. HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM, ugodno prodam. © 854-524, do 15. ure. ZETOR 6245, odlično ohranjen, 520 delovnih ur, prodam. © 884-155, zvečer. DYANO, letnik 1978, prodam za 800 DEM. © 884-002. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, PEG prodam. © 853-651.
DVA MOTORJA AVTOMATIC
A 3 ML, letnik 1987, prodam. © 778-112.
MENJAM ENOSOBNO STANOVANJE, s kabinetom, v prvem nadstropju, 48.5 nr, dvigalo, CTV, za večje, najraje v vrhnjem nadstropju. Šalek 89, stanovanje 5, dopoldne ali zvečer. ZEMLJIŠČE. PRIMERNO ZA VIKEND, v izmeri 16 arov, prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. © 779-123. ZASTAVO 850, letnik 1981, neregistrirano, obnovljeno, prodam. © 779-123. DELO NA VAŠEM DOMU! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Nato boste dobili potrebna navodila. Šifra »Delo-zaslužek«.
OBRTNIKI IN OSTALI POZOR!
Izdelamo vam režirano radijsko sporočilo, reklamo itd .... po vaših željah in zahtevah. POSREDNIŠTVO IN PRODAJIA CD DISKOV! Prepričajlte se o naši ponudbi. Jaka, © 063-721-211 interna 54 dopoldne.
V SPODNJIH LAŽAH PRI POLJČANAH, prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in dvema gradbenima parcelama. Asfaltni dovoz. © 062-795-055.
STREŠNO OPEKO, dvo zare-zno, 4000 komadov, ugodno prodam. ® 721-191. 80-LITRSKI BOJLER, prodam.
© 855-935.
TRAKTORSKI PLUG BATUJE 10 COL, brano in škropilnico 340 litrsko zaradi bolezni prodam. Ivan Pungartnik, Janka Vrabiča 26 Velenje. REGAL IN KLUBSKO MIZICO, prodam. Sreč Zacirkovnik, Cankarjeva 27, Šoštanj. ® 851-631.
GRADBENO	BARAKO,
4 x 5 m, prodam. Informacije po ® 853-453.
NOVO JEDILNIŠKO MIZO,
stilno, temno rjavo, 120 cm dolgo, prodam za 2.000 din. ® 856-698.
SKOBELNI STROJ, silažni pu-halnik brez motorja, prodam, ugodno. ® 882-824. MOTOKULTIVATOR HONDA, prodam. Janez Jelen, Šentilj, Laze 9, ® 888-289. DVE PARCELI ZA HIŠO IN VIKEND, prodam v bližini Velenja. Naslov v uredništvu. SPALNICO IN REZERVNE DELE za Renault 12, ugodno prodam. © 858-873. KALUP JADRNICE Rivetto 7,5 x 2,5 m z vsemi šablonami in	načrti,	prodam.
©063-713-323.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje „ .,
DE KMETIJSTVO
RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska Zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI 29. in 30. 4. 1991 pri kooperantu BITENC Jože, Zg. Pobrežje 11, Rečica ob Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Cena za kokoš je 25,00 din. Razprodaja je ves dan v navedenem roku!
NA NOC HARMONIKARJEV
v soboto, 27. aprila, od 20. ure dalje
vas vabi BIFE ROMAN VOLK, Plešivec 38, Velenj'e
Ob prijetnih zvokih harmonik boste lahko plesali pozno v noč.
Pridite vsi, ki s harmoniko v roki zabavate ljudi in tudi tisti, ki se radi ob prijetnih melodijah zavrtite . . .
PO UGODNIH CENAH MONTIRAM vse vrste pohištva, kuhinje, spalnice, dnevne sobe, kopalnice ter polagam vse vrste parketov in drugih talnih, stenskih in stropnih oblog. © 851-110.
KUPEC AVTOMOBILA R-4 z
registrsko številko CE-197-004 naj se takoj oglasi pri prejšnjem lastniku.
FANTOVSKO KOLO NA 5 pre
stav, prodam. ® 857-691. VESPO PX 200 E, kot novo (2000 km), prodam. ® 857-345. KOKOŠI NESNICE, stare 2 meseca, prodamo po 60 din komad. Drofelnik, Paška vas 11, ® 884-155.
KUPIM TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. ® 853-189.
ZASTAVA 128, letnik 1987, ugodno prodam. ® 857-087. STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Informacije popoldan, ® 855-631.
NEMŠKEGA OVČARJA, starega 2 leti, brez rodovnika, prodam. ® 853-005. PREVAJAM IZ ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE v slovenščino in obratno. ® 850-222. PRODAM BMW letnik 85. ® 850-273 (v nedeljo od 8. do 9. ure.)
DEŽURSTVA
V ZDRAVSTVENEM DOMU
VELENJE:
Zdravniki:
Četrtek, 25. aprila — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Yrabič, nočni dr. Kočevar in dr. Žuber
Petek, 26. aprila — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Rus in dr. Renko
Soboto, 27. aprila in nedeljo, 28. aprila — dr. Rus in dr. Renko
Ponedeljek, 29. aprila — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec
Torek, 30. aprila, sredo, 1. maja in četrtek, 2. maja — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Stupar
Petek, 3. maja — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Grošelj in dr. Vidovič
Soboto, 4. maja in nedeljo, 5. maja — dr. Friškovec in dr. Lazar
Ponedeljek, 6. maja — dopoldan dr. Popov, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Kočevar in dr. Jon-ko
Zobozdravniki :
V	soboto, 27. aprila in nedeljo, 28. aprila — dr. Zvonka Petek
V	sredo, 1. maja in četrtek, 2. maja — dr. Irena Filipič
V	nedeljo, 5. maja — dr. Eta Rogan
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje Poroke:
Tarik Tirovič, roj. 1958, Velenje, Prešernova c. št. 16 in Milen-ka Jarič, roj. 1969, Velenje, Prešernova c. št. 16, Jank Polovšak, roj. 1967, Skorno pri Šoštanju št. l/a in Nataša Smrečnik, roj. 1968, Velenje, Šercerjeva c. št. 2,
Rudolf Hriberšek, roj. 1962, Ravne št. 132 in Romana Kotnik, roj. 1968, Ravne št. 137.
Smrti:
Jožef Podbornik, roj. 28. 02. 1905, Laško Stegenškova ul. št. 8, Rudolf Gričar, roj. 15. 03. 1932, Rečica ob Savinji št. 64, Jakob
Miklavžina, roj. 15. 07. 1931, Ravne št. 124, Kristina Zaleznik, roj. 27. 01. 1907, Šoštanj, Kajuhova c. št. 7.
OBČINA MOZIRJE Smrti:
Frančišek Matjaž, 1911, upokojenec z Novih Trat 51 v Mozirju, Rudolf Gričar, 1932, upokojenec, z Rečice ob Savinji 64, Frančišek Pečovnik, 1915, upokojenec iz Luč 57, Frančiška Acman, 1922, upokojenka iz Ljubije 68.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega in dobrega moža, očeta in otija
Jakoba Miklavžina
15. 7. 1931-13. 4. 1991 upokojenca iz Raven 124
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in našega dragega Jakoba pospremili na
zadnjo pot.
Iskrena hvala doktorju Lazarju za lajšanje bolečin ter gospodu duhovniku za opravljen obred.
Zahvaljujemo se rudarski straži in godbi, LD Velenja, vsem praporščakom, ki ste s prapori počastili njegov spomin ter vsem govornikom, ki ste z besedami v slovo orisali njegovo prekratko življenje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Marjan in Bojan ter hči Danica z družinami.
Dežurstvo je od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna v Velenju:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 26. aprila do 3. maja — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704.
Od 3. maja do 10. maja — Franc Blatnik, Stanetova 47, tel.: 857-875.
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 28. aprila — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Od 29. aprila do 5. maja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
Od 6. maja do 12. maja — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Wvi^r
gostinsko podjetje 63331 Nazaije
r
JAVNO PONUDBO ZA NAJEM GOSTINSKEGA OBJEKTA V GAJU MOZIRJE
pod naslednjimi pogoji:
—	prednost imajo gostinci z veljavnim obrtnim dovoljenjem, ki predložijo program ponudbe;
—	najem dajemo najmanj za dobo 5 let z 1 letom poskusno;
—	v najem se daje celoten objekt s pripadajočimi soob-jekti ;
—	opremo je dolžan najemnik odkupiti;
—	najemnik nosi vse stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja;
—	najemnik je dolžan prevzeti najmanj enega delavca iz GP Turist Nazarje po določenih pogojih.
Vse ostale podrobnosti dobite na Upravi GP Turist Nazarje tel. štev. 063-831-911, 832-536 ali FAX 831-319. Interesenti, ki želijo vzeti objekt v najem pod pogoji te ponudbe naj oddajo pisno prijavo na GP TURIST NAZARJE v roku 14 dni po objavi.
V roku 8 dni po zaključku prijav bomo izbrali najboljšega ponudnika.
Ostala razmerja bomo uredili z najemno pogodbo! Rok prevztma najkasneje do 25. maja 1991.
2
ti
DIMNIKAR-STVO
Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257
Bistro JO
Naš čas
FOTOKOPIRAMO
	SPOMINU POKOJNIH se namesto z
	vencem ali cvetjem oddolžimo s SOZAL-
	NICO in prispevkom za boj proti raku.
	Sožalnice dobite na vsaki pošti in v lju-
	bljanski Nami, prispevek pa je vračunan
	v ceni.
Delo, skromnost in poštenje Vaše bilo je življenje, Vaš dom ovila je črnina a ostala je tišina in močno boli.
(Ljudska)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice
Marije Ažman
iz Paske vasi 31 12. 9. 1902-27. 3. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sotrpinkam, vaščanom, GD, govornikom, pevcem za odpete pesmi, gospodu dr. Stuparju za lajšanje trpljenja njene bolezni, gospodu župniku za opravljen obred, za darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njeni
SPOMIN
Mineva leto dni, polno žalosti in bolečin, odkar je
23. 4. 1990 prenehalo biti najdražje srce našega ljubega moža, očeta in starega očeta
Štefana Pražnikarja
vsi te zelo pogrešamo!
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in prinašate cvetje.
GLOBOKO ŽALUJOČI VSI TVOJI
EKSKU^VN(>
I Pogovor z Marjanom Drevom, akademskim kiparjem iz Slatin
»Muka in veselje sta moje delo in prosti čas«
Šoštanjske termoelektrarne
vplivu na množico. Ta druga plat, očem nepoznaval-cem prikrita je - tako zatrjuje sogovornik - precej težja od zunanje podobe. »Velika figura mora zaživeti tako kot so si jo predstavljali člani komisije. Spomenik Slomška je realistična predstava človeka. Manipuliranja s kubističnimi ali kakšnimi drugimi modernimi likovnimi, kiparskimi pristopi ni. Figura mora biti prepoznavna. To je pogoj.«
V celoti ga izpolnjuje, kolikor si seveda dopuščamo ocenjevati. Koliko imajo pri tem prste vmes dejstva, da je kiparjenje Marjanov poklic in prosti čas hkrati, talent, volja, vztrajnost ve najbrž najbolje sam. »Muka in veselje, bi rekel. Vse-
zagotoviti še kakšno naročilo. »Sicer pa čas bo prinesel svoje. Če bo dobro, bo verjetno še kaj nastalo, če ne ... Ne, tega pa ne. Mora biti, ne dovolim si kako drugače. Za zavestno odločitev o nekem dejanju imam izdelan program. Od njega ne odstopam. Želim ga izpeljati, ker mi je zanimiv.«
Gotovo smo katero stvar, zanj pomembno, v tem zapisu izpustili. Morda bi lahko kaj povedali z drugimi, lepšimi besedami. Trudili smo se, zato upamo, da nam tega ne bo štel v slabo.
Seveda držimo pesti, da njegov trud ne bi bil zaman, in da se neugodne napovedi bioenergetikov in radio-stezistov, ki so mu tudi že kratili čas, ne bi uresničile.
sti, ki vladajo v .kiparstvu in pri odvozlavanju kiparskih vozlov. Osnova za oceno nepoznavalca je skoraj že končana »prva faza« veličastne stvaritve.
O spomeniku Antonu Martinu Slomšku, zaradi katerega smo Marjana tudi obiskali, avtor ne govori rad. Zadeva še pač ni dokončana tako kot bi morala biti in vsako napovedovanje bi bilo lahko prehitro nehvaležno. Vsemu navkljub o spomeniku vendarle. Zapolnjuje mu mesece, dneve pravzaprav že od natečaja dalje, od leta 1989. Med 10 prispelimi deli devetih avtorjev so člani posebne komisije mariborske kulturne skupnosti in tamkajšnjega škofijskega ordi-nariata izbrali prav Marjanov predlog. Kaj pomeni biti izbran za nalogo, staro že 120 let, se Marjan, sam tako pravi, v tistem trenutku ni prav zavedal. Krepko pa njeno »težo« občuti od lanskega septembra dalje, ko se je zadeve tudi praktično lotil, čeprav je takrat za njim že bilo pripravljalno obdobje — od risanja skic, kompozicijskih smeh, razmišljanja in branja knjig o človeku, njegovem delu ter
skozi sem pri stvari, tudi če delam kaj drugega. Rad imam to, kar počnem in zelo rad kiparjenje primerjam z delom kmeta. Namreč, le to bi lahko v svojem življenju še bil, kaj drugega ne.«
O svoji nadaljnji poti sogovornik ne razmišlja toliko. Bolj o tem, da mora, želi in hoče ponujeno priložnost izkoristiti do popolnosti in si s tem ne nek način
29. septembra letos ob postavitvi spomenika Antona Martina Slomška v Mariboru se bomo rade volje veselili skupaj z njim. Razlogov za pravi praznik bo dovolj in pravzaprav vsi tehtni. Pri tem ne mislimo le spomenik osebnosti, na osnovno sporočilo kipa - imejmo se radi med seboj, ampak predvsem na avtorja stvaritve samega.
Ekološka konferenca leta 1987 nam je odprla oči. Naše okolje je bilo preveč onesnaženo. Najbolj je bil na udaru naš največji onesnaževalec, šoštanjske termoelektrarne, kjer so kmalu za tem stekle aktivnosti za pripravo sanacijskih programov.
Sprejeti ukrepi na občinski skupščini so jih . k aktivnostim še bolj zavezali, saj ti določajo omejitev proizvodnje, v kolikor emisije do konca leta 1992 ne bodo zmanjšali za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Takrat so v ozračje spustili okoli 100 tisoč ton žveplovega dioksida.
In kakšno je stanje danes v TEŠ?
Izdelali so sanacijski program, ki ga sestavlja deset projektnih nalog od katerih bodo štiri v letošnjem letu v celoti uresničene (ekološki informacijski sistem, ki delu-
Svet umetnikov je svojstven svet: neponovljiv, nikoli predvidljiv, tu in tam kar težko razumljiv. Ugotovitev velja tudi za tiste, ki se nanj »spoznajo« ali vedo o njem kaj, nepoznavalcev ne omenjamo posebej. Od tod najbrž tako različno vrednotenje na ogled postavljenih bodisi kiparskih ali slikarskih del.
Marjan Drev, akademski^ kipar iz Slatin pri Šmaft-nem ob Paki ne gleda na to z očmi tragičnosti, ampak različnosti in časa, ki ponuja vrsto možnosti vsakemu posebej. »Za nekoga je sprejemljiva ena, za drugega druga stvar«, komentira in nadaljuje: »Z nami umetniki pa je tako: razumska pot je neka orientacija za dogodke, ki ti jih prinaša življenje. Drugo pa je prepustiti se svoji notranjosti in si dati duška. Brzdanje na eni strani, po drugi za izliv sposobnosti, ideje, čustev, doživetij vzame tistemu, ki to počne, ogromno energije.«
Ob pogledu na več kot 2,5 metra visok (zaenkrat še iz gline) spomenik Antona Martina Slomška človek niti za hip ne podvomi v njegove besede. Dovolj prepričljiv je, tudi za zakonito-
L.—......
Marjan Drev ob spomeniku
Mednarodni natečaj
je že leto dni, aditivno odžve-pljevanje dimnih plinov, čiščenje dušikovih oksidov bloka štiri, rekonstrukcija elek-trofiltrov bloka štiri). S temi ukrepi in pa nekoliko manjšo proizvodnjo, ki jo narekujejo potrebe po termoenergiji, so emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prašnih delcev že zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Za uresničitev teh nalog so porabili okoli 40 milijonov nemških mark.
Naslednji projekt, ki je pred njimi pa je še mnogo dražji. Po sedanjih ocenah jih bo veljal okoli 115 milijonov mark, to pa bodo čistilne naprave bloka štiri. Predračunska vrednost celotne ekološke sanacije pa znaša 410 milijonov mark.
Pri načrtovanju te naloge se je zatikalo precej časa. Se v lanskem letu je bilo dogovorjeno, da bo slovenska energetika zagotovila za to
za izgradnjo čistilnih naprav
60 odstotkov potrebnih sredstev, letos pa so bile šoštanjske termoelektrarne postavljene pred dejstvo, da bo na voljo le četrtino potrebnega denarja. Vse ostalo morajo zagotoviti z mednarodnimi krediti. Že oktobra lani so izvedli predrazpis natečaja za pridobitev izvajalcev teh del (ti morajo naložbo v celoti kreditirati). Javilo se je osem nemških, italijanskih in avstrijskih firm. Med njimi je tudi Rudis, ki nastopa v sodelovanju s tujim partnerjem. Vse te so šoštanjske termoelektrarne prejšnji teden z mednarodnim natečajem za prevzem del zaprosile, da izdelajo konkretne ponudbe, na osnovi katerih naj bi do jeseni izbrali izvajalca del.
V kolikor bodo z natečajem uspeli bi dela jeseni stekla, kmalu za tem pa bi podobne natečaje objavili tudi za izgradnjo čistilnih naprav na
bloku pet. Na prvih treh blokih pa čistilnih naprav ne nameravajo graditi, saj bi bilo to glede na nizko proizvodnjo in kratko življenjsko dobo, ki je še pred njimi ekonomsko neutemeljeno.
Glede na to, da bodo gradili čistilne naprave z mednarodnimi krediti, ki jih bo seveda potrebno odplačevati, se bo v naslednjih nekaj letih (približno do leta 2005) šo-štanjska elektrika podražila za od 12 do 56 odstotkov (vse je odvisno pod kakšnimi pogoji bodo uspeli pridobiti kredite). To pomeni, da se bo cena kilovatr.e ure iz sedanjih 12,5 feningov dvignila na največ 19,5. V TEŠ seveda upajo, da bo njihov natečaj uspel, da bodo potencialni izvajalci del ponudili kreditiranje čistilnih naprav in da bodo dela jeseni stekla.
Mira Zakošek
MILIČNIKI SO ZAPISALI J
VLOMIL V SKLADIŠČE
V	času med 12. in 15. aprilom je neznanec razbil valovito pločevino s katero je zaščiteno skladišče Jamskih gradenj na Partizanski cesti. Iz večjega železnega zaboja, ki je bil zaklenjen s cilindrično ključavnico', ki jo je razbil, je odnesel za okoli 5000 dinarjev različnih orodij.
V	noči na 13. april pa je nekdo s škarjami prereza) žično ograjo betonarne Jamskih gradenj, prav tako na Partizanski cesti. Odnesel je različna orodja vredna 2000 dinarjev.
PORISAL HIŠO
Doslej še neznani storilec je v noči na 17. april porisal tri stene stanovanjske hiše Jožeta N. v Skalah. S temeljno kovinsko rdečo barvo je počečkal stene z žaljivimi besedami. Naredil je za okoli 10 tisočakov škode, saj bo treba fasado obno viti.
IZ PREDALA IZGINILA DENARNICA
Na oddelku akustike v Standardu je nekdo izkoristil odsotnost prodajalke in iz predala prodajalnega pulta odnesel denarnico, čeke, zavarovalno polico ... na škodo Darinke S.
ODNESEL DVA ZVOČNIKA
V	času med 15. in 19. aprilom je nekdo iz avtomobila Husa K., parkiranega na Stantetovi, odnesel dva zvočnika.
NEZAKLENJENO KOLO
Marjan L. je pustil svoje kolo nezaklenjeno pod gospodarskim poslopjem v Bevčah. Nekdo mu ga je 20. aprila v času med 15. in 16. uro odpeljal.
IZ GARDEROBE IZGINILA JAKNA
Jože J. je pustil svojo jakno 20. aprila med 19.30 in 20.30 v garderobi osnovne šole Bratov Mravljakov. Nekdo mu jo je ukradel.
ODPELJAL DALJE
Oto Seles iz Levca je bil 20. aprila v vili Herberstein v Šoštanju. Ko je odpeljal malo pred eno uro ponoči iz tamkajšnjega parkirišča, je po nekaj metrih vožnje zapeljal levo in trčil v miličniško vozilo, ki je pripeljalo naproti. Seles je odpeljal dalje, miličniki pa so ga kmalu za tem izsledili pred hotelom Paka.
RAZGRAJAL JE
Velenjske miličnike je poklicala 19. aprila nekaj po 15. uri natakarica, ker je nekdo tam razgrajal in razbijal steklovino. Ko so prišli miličniki tja, pa je storilec odšel. Kmalu pa so odkrili kdo je to. Ta namreč ni odšel daleč, le do bližnjega lokala — družbene prehrane, kjer je spet razgrajal in miličnike so od tam poklicali malo pred 20. uro. Razgrajač je bil Igor G. Miličniki so ocenili, da se ne bo pomiril, zato so ga odpeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve.
NOČNA ZABAVA
V stanovanju Baleta U. na Šercerjevi cesti je bilo 18. aprila ponoči zelo živahno. Zbrali so se številni sorodniki in prijatelji in veselo proslavljali, s tem pa seveda motili sostanovalce. Baleta čaka zagovor pri sodniku za prekrške.
ŠEF JO JE PRETEPEL
Nekaj po 22. uri 16. aprila je prišla na Postajo milice v Velenju Ida J. Povedala je, da jo je njen šef v pekarni v Starem Velenju pretepel in telesno poškodoval. Miličniki so ga prija-, vili sodniku za prekrške, o dogodku pa seveda obvestili tudi delovno organizacijo.	? -

%v u	m^rfr
. - ^	« OOuetpM/ Mm
i. Xà«^	m.
l ju/Tj!. 'Ulj^nSuL	Müv }'JlxlWUZ-
i. iVma t)a>vfefcU _	igi. ßjjf^
fcost',®.*« /(„At-tVilt	'Ji.
j./Žb-nc%»oJ)>.	IH. Mür 5ofWil
■ ; Mirt
IU
lami /rl,
Pismo s takšnim naslovom so nam pred dnevi poslali učenci osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Z njim pa so hoteli sporočiti širši javnosti svoje nezadovoljstvo ob novici, o pouku ob sobotah.
Ustanovili so celo poseben odbor, ki je že organiziral stavko, na kateri so zbirali podpise nezadovolnežev (slednje so pismo tudi priložili). Ker se zavedajo, da sami ne bodo mogli ničesar doseči, ob tej priložnosti pozivajo vse svoje vrstnike v velenjski občini, da se jim pridružijo. Zbrane podpise pa naj — tako kot so sami — pošljejo republiškemu Zavodu za šolstvo.
Svoje pismo so sklenili z naslednjimi besedami: »Naredili smo, kar smo mogli. Sprašujemo se samo, če je poslancem v skupščini res do vstopa v Evropo. Očitno ne! Saj bi družine tako še bolj razdvojili in dokončno zaprli vrata, ki so edina pot do srečnega življenja v Sloveniji!«