ILOVENSKA STRAN
4. decembar 1978-Naše No vine - 9
i, t y
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
O SLOVENCIH IN SLOVENŠČINI
(Nadaljevanje)
"Tow" means in order to tame them. "Eoe" is as in old and modern Russian "je(v)oe", or in the modern Slovenian language "njego-ve" (his). And "zdarci" are in Slovenian "irebci" 2(d)-rebci. So the sentence is quite clearly understandable. "Zrebci" means^ precisely "Stallions".
On page 199, I could recognise the name of the far left goddess as "Euturpa" i.e. in Greek "Eutherpe", one of the Muses. And the "diabolug on top says": "Alfiu thamu edis!" It means "Alfiu go there". Or "Alfiu you go there". "Thamu" is in mod. Slovenian "tam", in Serbocroa-tian "tamo" and "cdis" is "ideS" in Serbocroatian. "Iti" is in Slovenian "to go". Conjugation is in Slovenian, however irregular, but in Serbocroatian is "idem", ideS, ide, idemo, ide-te, idu".
... "Tow" means ...
... idete, idu ...
On Page 207, Pig, 40, Pelleus supposedly is telling stories. But the inscription says: "Slia Hercle iuris pe-le", which means: "Your Hercules, attack (or drive away) the bad Pele (ans)?
"Juriti" is the Serbocroatian "to drive somebody into flight", "juriS" is "attack" in jugoslav languages. "Slia" or "zlia" is in yugoslav languages "zla", which meant "bad", innimical i.e. enemies. I am more inclined to believe that "Hercules" is obviously geting some instructions from goddesses or whatever they are, then that Peleus is telling his salty stories.
On Page 117 there is drawn a missile on which is written "STEVC". Obviously Z. Mayani is not in perfect command of Slovenian or Serbocroatian language, since he would immediately recognise the root "STRE". In modern Slovenian are many words containing this root for example: "streljati" (to shoot), "ST-RELEC" or §§STRELKA", (the shooter), "STRELA" (the lightning), "SRELI-CA" (the arrow), all connected with shooting. (I believe that also in english te word "to strech" has its derivation from bow shooting as the cord has to be streched first.
I agree with the rest of
the explanation that the incised word is a spell laid on the missile, yet it has not very much to do with the wolf.
"GUR" still today exists in Slovenian word "gora" (or in so called Dialetto Lo-mbardo in Italy "gura"). I means "the mountain" (rocky).
What concerns the Book of Mummy whole sentences can be easily read and partially understood.
"DARNA" on Page 294 is really a libation ad "dar" means "a gift" still to-day. The modern word DARITEV" is thanksgiving, or mass and derived from the same root.
Many other roots can be found like "kova" (kovati means to forge and kovač means "the smith"), which indicate that the ancestors of Rasens belonged to an indoeuropean group of people, very much akin to those tribes from which the present Slavic peoples originated. They were, of course, in a certain kin-and relationship with Thraco-Ill-irians or as Mayani calls them Protodanubians. In this respect I believe he is partially right.
Therefore in my laic opinion it would be advisable to research Messrs. Berlot and Rebec discoveries and to use as a base not so much Albanian, but much more Slovenian, Serbocroatian and other Slavic languages. Slovenian could be very useful as geographically nearest to the former Etruscan refions. Slovenian as a peripherial language is the most archaic of all Slavic languages. Of course only two third of Slovenian roots could be very near to Etruscan as at least one third of all the roots are of eastern Germanic or Scandinavian origin according to research of Mr. JEZA from Trst (Trieste). There are even some Celtic and Basque elements as shown by professor dr. Grampovčan.
As a member of the Slovenian Graduates Association in Australia I feel it to be my duty to report to you the latest discoveries in this field. It is my modest opinion that Messers. Berlot and Rebec research work is worthy of further study and I herewith recommend their opus to you, the leading Australian Etruscologist.
Yours faithfully, Ing. Ivan Žigon
NOVICE IN ZANIMIVOSTI
NAGRAJENEC KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA
Vsakoletno nagredo Društva slovenskih skladateljev najzaslužnejšim poustvarjal-nim umetnikom domače sodobne glasbe je letos dobil Komorni zbor RTV Ljubljana.
Komorni zbor RTV Ljubljana predstavlja enega izmed vrhov izvajalske umetnosti na področju vokalne kulture. Obsežne naloge -tako v pogledu reportoarja, saj obvladuje vsa slogovna območja od renesanse do sodobnosti, kakor tudi prizadevnost po iskanju novih in obnavljanju starih slovenskih del - je zbor v svojem 33-letnem delovanju izvrševal na taki ravni, da mu je mogoče zaupati izjemne izvajalske zahteve. Sloves zbora potrjujejo plakete orfej, ki jih podeljuje jugoslovanska radiodifuzija, nagrada londonskega radia BBC in druge.
MENNHEIM-V Mannheimu v ZR Nemčiji so te dni slovenski rojaki priredili kulturno prireditev v počastitev 70. obletnice rojstva pisatelja Miška Kranjca. S prikazom Kranjčevih del in s predvajanjem slovenskega igranega filma po romanu "Povest o dobrih ljudeh" so se slovenski rojaki temeljiteje spoznali s problematiko, iz katere zajema pisatelj snov za svoja dela. V drugem delu programa so nastopili recitatorji in igralci slovenskega kulturno-umetn-iškega društva Sava iz Fra-nkfurta. S prireditve, ki je zajela rojake v zvezni deželi Baden-Wuertemberg, so poslali Mišku Kranjcu brzojavko s čestitkami za življenjski jubilej.
BEOGRAD - Jugoslavija kmalu utegne sprejeti zakon o priznavanju in zaščiti novih vrst kmetijskih in gozdnih rastlin za vso državo. S tem enotnim zakonom bi pripomogla k razvijanju še boljših vrst in njihovemu hitrejšemu širjenju oziroma k živahnejšemu razvoju kmetijske proizvodnje, kar najbolje potrjuje podatek, da je še prednedavnim uv-ažavala razno seme visoko-rodnih vrst, zdaj pa ga izvaža v mnogo držav povsem svetu.
Jugoslovanski strokovnjaki so doslej razvili več kot 300 domačih sort raznih vrst kmetijskih rastlin, zlasti koruze, pšenice, sončic, sladkorne pese, krompirje, ječmena itd.
LJUBLJANA - Te dni se je velikalno - smučarsko skakalnico - letalnico v Planici, na kateri bo marca V. svetovno prvenstvo, ogledal delegat FIS Norvežan Tj-orbjoern Vggeseth. Zadovoljen je bil s pripravo skakalnice, ki si jo je ogledaL
Vggeseth je bil prijetno presenečen nad novo pogo-bo Planice. Poznal jo je namreč drugače, saj je bil zadnjič pod Poncami leta 1966, ko je nastopil na poletnih na stari velikanki.
Yggeseth je sploh nekdaj
slovel kot eden najboljših letalcev na svetu. Na smučeh seveda, kajti letal je tudi drugače, saj je bil pilot. Norvežan je obiskal ludi tovarno Elan, bil poln hvale za njeno proizvodnjo, pred odhodom pa seje pozanimal še za skakalne smuči.
TISNIKAR RAZSTAVI J A V PARIZU
"Čudežni slikar izredne moči, čigar svet hrkati straši in nadvišuje. Takih slikarjev ne najdemo veliko. Njegova umetnost je celovita, od prvega trenutka, ko sem stopila na razstavo, sem dobila z njo Stik", je izrazila visoko priznanje slikarju Jožetu Tisnikarju iz Slovenj Gradca ob prestavitvi njegovih tridesetih del v galeriji Jugoslovenskega kulturnega centra v Parizu, ugledna francoska likovna poznavalka, kustosinja Muzeja moderne umetnosti v Parizu Suzanne de Corninck. Tis-kiranjeva razstava je tudi sicer vzbudila v Parizu veliko zanimanje in predstavniki jugoslovanskega centre že računajo da bodo zbirko prikazali tudi še drugih krajih v Franciji. Pariški založnik je sporočil sklep, da se je dokončno odločil za tiskanje francoske izdaje Tisnikarjeve monografije.
Tisnikar, ki se je udeležil odpiranja svoje razstave v Parizu, je zdaj spet doma v Slovenj Gradcu. Z njemu lastno odkritosrčnostjo je pripovedoval, kako je bil pri ogledovanju slik v Lo-uvru "čisto majhen". Po drugi strani se je pohvalil, da so zlasti na prejšnji razstavi v Nemčiji kar precej njegovih slik pokupili, in to po dokaj visokih cenah, seveda polovico odtrgajo ga-leristi. Zato je trenutno v njegovem ateljeju že kar nekam prazno in znova se loteva ustvarjalnega dela. Prav zdaj je začel z veliko kompozicijo Prometeja, čepečega obskali, z orjaškim krokarjem nad seboj in gobo atomske eksplozije v ozadju. "Moj Prometej ne bo klasičen, ampak sodoben, brez verig, vendar pa skoraj nemočen".
Kar po domače
Danes je vedno slišati, kako hitro se časi spreminjajo in da je temu kriva indu-stralizacija, tehnologija, kako je svet sve manjši in kako je čas vse krajši. Zadnje je še kar dobro, se ljudje vsaj nimajo s čem dogočasiti, to je, čas zapravljati za nič. Zakaj je svet manjši in čas krajši? Zato, ker je prostor čas, oziroma obratno. In ker danes vse boli hitro potujemo, je razdalja od enega kraja do drugega manjša, kot je bila morda celo lani.
Danes največ govorimo o življenju v številkah. Vzemimo samo eden vsakodnevni primer; danes vzemamo v najem celo ljudi. Toliko in toliko spremljevalk za ameriške turiste, ki prihajajo sem in toliko in toliko šoferjev. Toliko in toliko otroških paziteljic nam je treba za ta in ta dan. Bolničarke vzemajo v najem in specijaliste v strokah, ki jih še cčeraj ni bilo, a danes so.
Tisti, ki tadi prirejate domače zabave in se bavite s pripravljanjem liste z imeni povabljencev, koliko gostov več morate povabiti danes, da bi jih dobili v hišo isto število kot lani? Vedno večje lista, vedno manj gostov. Število človeštva se širi, toda družba postaje vse ožja. Danes celo gosta lahko dobiš pod rent: drugorazrednega zvezdnika za tvojo domačo zabavo. Dobiš pod rento tretjega partnerja za gimnastiko v postelji. Včasih so človeške potrebe zahtevale, da smo jemali v najem razno orodje, danes ljudje postajejo orodje. Včasih smo rekli danes, računajoč vsaj na nekaj let, danes je danes danes. Tisti jutri, ki ga mi, navodno kolesje v človeški družbi pričakujemo kakor pač vsak jutrašnji dan, je že danes izbrisan za tiste, ki bodo produkt včeraj izumljen, že z današnjim ukrepom zbrisal i z jutrašnjega tržišča. Tehnologija preskakuje čas, prehitava človeštvo.
Lastniki avtomobilov veste kako hitro pride vaš avto iz mode. Niste se mu niti privadili, ko je že drugi model
Poletje je ludi čas spravila sena
na tigu. Komaj človek začne razvijati neke vrste odnos med seboj in predmeti, ki ga obkrožajo, že se mora temu odnosu odpovedati, če misli s časom naprej. Isto se dogaja v družabnih odnosih med ljudmi. Človek še bolj hitro, kot reci, izgublja svojo vrednost.
Vzemimo ljudi mojih let. Šele sedaj po pol stoletja smo začeli čutiti, da se časi hitro menjajo. Izračunano pa je, da se je življenje v zadnjih 300 letih beč spremenilo, kot v zadnjih 5 tisočletjih. Pol energije, ki jo je človeštvo uporabilo v zadnjih dveh tisočletjih, je bilo uporabljeno v toku zadnjega stoletja. V Franciji je industrija narasla med 1. 1910 in začetkom 2. svetovne vojne samo za 5%, do-čim je od 1948 do 1965 narasla za 220 procentov.
Zdaj poglejmo kako to direktno vpliva na človeštvo. Danes otroci imajo dvakrat več vsega kar novega izdela človeštvo, kot pa so imeli njihovi starši, ko so bili otroci. Do koliko nesporazumov med otroci ravno zaradi tega, ker niti eden niti drugi ne ve pravega vzroka za to dejstvo. Izgovor je, časi se menjajo. Resnica je, da, kot sem rekla že prej, tehnologija prehit-reva človeštvo, a človek, katerega pot je še dolga do tistega dne, ko bo uporabljal vse svoje možgane, zaostaja. Prilagojevanje času je nemogoče brez neprene-hnega nadaljevanja šolanja. S tem ni rečeno, da moramo vsi nazaj v šolo. Naprej moramo s samovzgojo. Nekaterim to ni več mogoče, saj niti sobodnosti ne razumejo, kaj Šele, da bi se želeli spoznavati z daljno bodočnostjo.
Približno leto 1880 je lokomotiva vozila 100 milj na uro. Miljonska leta življenja so minula, da je človeška rasa dosegla ta rekord. Samo 45 let je bilo treba, da je človek, oziroma motor, štirikrat povečal ta rekord, ko je že letel skozi prostorje 400 milj na uro. 1960 so se rakete že približevale 4800 miljam na uro, a človek je že krožil okoli zemlje z brzino 18.000 milj na uro. Tehnologija od koraka do koraka napreduje, in vsak korak je krajši, oziroma hitrejši. 90% vseh znanstvenikov, ki so nekdaj živeli in žive danes, deluje v današnji dobi.
V Ameriki so 1. 1920 prišli na trg stroji kot so prati i stroji, hladilniki, električne naprave za gospodinjstvo; toda šele po 34 letih so prispeli skoraj v vsak dom. Nove iznajdbe, ki so prišle na trg med 1.1939-1950 so poplavile Ameriko v 8 letih. Vrnimo se v 15. stoletje, ko je Gu-tenberg izumil tisk. Do tega leta je Evropa izdala prib- « ližno 1500 naslovov na leto. Torej bi bilo za 100.000 knjig potreba najmanj 100 let. Štiri in pol stoletja pozneje je Eropa izdajala po 120.000 naslovov na leto. Do leta 1960, samo 10 let pozneje Evropa izda toliko knjig v 7 mescih, kolikor jih prej v 100 letih. Danes tiska 1000 naslovov na dan.
Nadaljuje prihodnjič
Pavla Gruden
10 - Naše Novine-4. decembar 1978

AlÄöjk. Jiíe^ua-uwJe /^-t	dkcut-v
^[lüi^u, i*Ux>	JUK^CÜZL^	, JiTj^CtüTH«© '
Stogodiánja priča
Potoci nemaju pamčenja: Slike ljudi i stvari koje plivaju po njima brzo i nepovratno potonu na dno zelenih virova i pomru u tami hladne vlage.
Da potoci pamte, Sumeče bi opet na tenane, i od kamička do kamička divani-lo i ispredalo kako je blaž-enog Ivana, primjernog i hasnog redovnika opet vuk-lo srce u tihi samostan gdje bi kao običan dominikanac bez ikakvog čina ili zvanja predavao i prenosio svojoj brači blagoslovene nauke.
Ipak, kasnije na opšti zah-tjev bio je jednoglasno iza-bran za provincijala i sam-oga generala cijelog časnog i slavnog dominikanskog reda. Kao general slavnog, časnog i nadasve bogougod-nog dominikanskog reda blaženi Ivan Teutonik putuje iz Napulja čak u daleki grad Pariz, a u njegovoj pratnji je i glavom i brado-m, niko drugi, niko manji, veleuvažena gospodo carski i kraljevski plemiči i visoki časnici, nego tada još mladi sveti Toma Akvinski, kasnije diljem hriščanstva glaso-viti pastir pobožnog puka i učitelj ovčica božjih.
Po svoj prilici da je i tom prilikom general dominikanskog reda blaženi Ivan Teutonik svome mladom saput-niku Tomi Akvinskom pri-povijedao o divljim zemljama poput pakla bošnjačk-im i hercegovačkim i užasn-im prilikama svakojakim nesrečama i nedačama koje su na sve strane stvorili pogani i bezbožni bestidnici patareni na čelu sa podlim i pokvarenim plemstvom ze-maljskim.
Putovali su dugo, naporno i pješice po bijelom i goja-šnjom svijetu kako je to blaženi Ivan Teutonik uvij-ck i činio proseči uz put svoj krvavo stečeni kruh nasušni.
Premoren i iscrpljen od silnih putovanja dominikanski general blaženi Ivan Te-titonik uskoro se i u Gosp-
odu predstavio.
Dakle, gospodo carski i kraljevski plemiči i časnici našega apostolskog česara po božjoj milosti izabrani car rimski i kralj Njemačke, Ugarske Češke, Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, Rame, Galicije, Hodomerije, Kum-anije itd. i veliki vojvoda Austraije, vojvoda Burgun-dije, Brabancije, Stirije, Ko-ruške, Kranjske markgrof moravski, vojvoda Luksem-burški i gornje i donje Šle-ske itd, i knez Svecije, grof habzburški, Tirola, Ferete, Kiburga, Gorice, landgrof Elzasa, markgrof rimsko carske Burgovije i gornje i donje Lužice i pristaništa Narone i Solina - blaženi Ivan Teutonik umro je od napornih putovanja i prošnji svoga puka nasušnog u Štrajsburgu od neke teške i posve gadne i naopake bo-leštine koju je jamčano samo u divljoj i paterenskoj Bosni prepunoj svakojakog poroka mogao dobiti i sasv-vim nedužno zaraditi.
Tako su prokleti bogumil-ski izrodi pokosili još jednu svijetlu i nedužnu žrtvu, ali je zato nebo dobilo još jednog generala dominikanskog reda i velikog bogou-godnika koji sada po šaren-im rajskim perivojima i mi-risnim ružičnjacima uživa u cvrkutanju raznobojnih rajskih ptičica i bere rukoveti miomirisnog cviječa u besk-rajnim nebeškim čardinima.
Sada je general dominikanskog reda blaženi Ivan Teutonik daleko od svake op-asnosti i pogibelji od bošnj-ačkih krivovjernika i njihovih podlih pomagača.
Buduči da je sada u najb-ližem komšiluku svetoga Petra, pogani bošnjački bogu-mili ga više ne mogu zloup-otrebljavati, gnusiti, kinjiti, zapišavati, ili na vatri loma-či ispeči.
Tako je bogorodica odnij-ela još jednu veli k u pobjedu nad zlim bošnjačkim i još gorim hercegovačkim nevje-rnicima i na sasvim sigurno
mjesto sklonila i pohranila blaženog Ivana Teutonika generala dominikanskog reda.
Na tome sasvim sigurnom i bezbijednom mjestu se i sada nalazi i nalaziče se i sjutra i dok je svijeta i vijeka, i kada poslije sudnj-ega dana ovoga prolaznog svijeta i nestane, i kada se sve bude džombosalo, prev-rnulo, sunovratilo, okrenu-lo, izokrenulo i preokrenu-lo.
Bože me sačuvaj i oprosti!
Amen!
Potoci nemaju pamčenja
Da potoci pamte, Šumeče bi baš na ovome mjestu na čas prekinulo dugu povijest rimokatoličke crkve i njezi-ne silne borbe i megdane sa poganim bogumilskim šlja-mom koji se u svojoj bošnj-ačkoj drskosti nazivao i ple-mičima i njihovim zavedenim pukom iz usta bogoboja-žljivog i svom svojom duš-om i tijelom Austriji odan-og Ante Kneževiča i odšum-ilo bi sada pjesmu koja se prvi put u ovome vilajetu bošnjačkom zapjevala prije više od stotinu ljeta:
"Što se ravni zamaglio Travnik!
Ali gori, ali kuga mori!-Niti gori, nit' ga kuga mori, Več Viliči uda vaju seku Vel'ko brača blago dijeljahu Tri kubeta nova sagradiše, I četiri reda ponoviše;
Kad ujutru jutro osvanulo Zavikaše svatovski čauši, Udariše svirke i borije; Hazuralaj, kičeni svatovi! Hazur nam je lijepa djevojka,
Kratki danci, a dugi konaci, Kaloviti drumi kroz planinu Tudi ljudi, neznamo im čudi,
Tudi drumi; kalauza nema!
Opet je nestalo i kafe i duhana ...
Zuko Džumhur
&t Ttt$nfo
/PARIZ/
SKAKA V AC LJUBA VI U AMAZONIJI
U Amazoniji, mitovi i legende nisu privilegija Indija-naca koji žive u šumama. I siroti belci ih nose u sebi. Ribari, lovci na divlje zveri, skupljači kaučuka, vozači kamiona, svi ti pioniri sveta bogu iz aleda, s njihovim tužnim izgledom indijanizir-anih kauboja, njihovom no-stalgijom i njihovim jadima, raspredaju kadgod čudne priče ... Kao što je, na primer, ona o "cvrčku Iju-bavi" koja bi, u duhu prave etnologije, trebalo da se smatra izvornim mitom o poreklu prostitucije u amazoniji.
SVAKODNEVNA EGZOTIKA
Zbilo se to pre podosta godina. Jedan bračni par, tek što je ostavio za sobom medeni mesec, odlučio je da pokuša sreču oko reke Jav-ari. To je prostrano pionirsko područje, zemlja kauč-ukovih stabala. S njima je Euzebio, stari sluga iz mu-ževljeve porodice i jedno pet-šest momaka za ispom-oč u džungli, neka vrsta "devojaka za sve" u Amazoniji. Oni pretražuju očima zavesu stabala. Dve do tri stotine kaučukovih stabala bi bilo dovoljno. Oni pron-adu i celu hiljadu!
Po dolasku na lice mesta, probijaju se putevi i nekoliko nedelja kasnije počinje rad na cedenju dragocene tečnosti. To je pravi mravlji rad: stabla se zasecaju, sku-plja se tečni sok, pušta da se stvrdne. Kugle sirovog kaučuka se gomilaju u skla-dištu mladih gospodara. Sv-Ske nedelje pre podne odr-žavaju se molitve da to potraje a uveče, u bivacima prekrivenim dimom /zbog komaraca/ čita se biblija. Svakodnevna egzotičnost Novog sveta.
Vedro raspoloženje, dobra sreča - od čega sve to zavisi? Od jednog insekta, cvrčka, i obične legende? Uostalom, evo šta se i kako se zbilo.
Jednog dana, Euzebio se vratio u glavni logor s jed-nom bezopasnom ranicom na levoj rud, stfnTcom jed-va vrednom pomena: videla se samo kap krvi. On obja-sni da mu preti smrt, da ga je ubola "čičara". "Ciča-ra"? To je vrsta amazonsk-og cvrčka. On ima na prednjem delu glave impresivan izraštaj, nešto što liči na žaoku ali nije to. U ovom ukrasnom izraštaju, koji služi samo da odvrati eventualne napasnike, nema naravno nikakvog strova. Radi se o svojevrsnoj anteni. Me-dutim, priče koje se šire Amazonijom daju svemu tome drugo objašnjenje: cv-rčak je smrtonosan ako on-ome koga je ubo ne pode za rukom, tokom naredna dvadeset i četiri časa, da spava s nekom ženom. Jed-ino ga koitus može da spa-se. Euzebio svrača pogled na svoju gospodaricu i pre-klinje je očima. Strašna dilema. U trenutnom odsustvu muža, jedina žena na licu mesta, ona okleva trenutak i onda se predaje. I to, izgleda, nekoliko puta jer je bol bio veliki.
FATALNA GREŠKA
Muž joj oprašta. On shva-
ta da se njegova supruga žrtvovala za povoljan ishod poduhvata, da je to dokaz njene ljubavi. A onda Euzebio je pomalo i član porodice. Fatalna greška. Sutra-dan, u isto vreme, na scenu stupa jedan od onih mladih momaka. Ista nevolja, isti lek. Zar bi moglo da bude nečeg nečasnijeg od optužbe da je uskračena pomoč nekom ko se nalazio u smrtn-oj opasnosti? A sudbina je htela da je te godine bila zavladala na tom području prava epidemija cvrčaka. Grdna nesreča!
Mlada žena je lepa. Ona i brzo izlazi na kraj sa svojim obavezama. I zato joj, sa svih strana sliva reke Javari, počinju da pristižu Brazilci, Peruanci, Kolum-
bijanci. Naravno, oni su, u naknadu za pruženu pomoč, spremni da daju obešteče-nje: pušku-dve, tri kugle kaučuka. Svaki rad zaslužu-je da bude plačen. I tako su se ova "dobra duša" i njen blagonakloni muž obogatili zahvaljujuči svom posredovanju. I to je cela priča.
A ispričao sam je ne samo zbog puste želje da skrenem pažnju na opasnosti milosr-da. Milosrde nema granica. Medutim, kada je reč o ovoj tradiciji, ovom izvorn-om mitu, ne vidim zašto bludnice iz naših gradova ne bi imale pravo na neko specijalno znamenje, neko spoljno obeležje znanja i dobrote. Kao na primer, stablo kaučuka sa po jedn-im cvrčkom sa svake strane.
Naš najbolji restorán u zapadnom delu Sidneja
GOLDEN (.RILL RESTAURANT
50 Park Road, CABRAMATTA Telefon: 727-3152
Odlična domača kuhinja, veoma bogat roštilj, specijaliteti po porudžbini. Cene veoma pristupačne. Restoran je otvoren svakog dana od 12 do 15 časova i od 18 do 24 časa. Sivra odličan orkestar, narodnu i za-bavnu muziku za igru. Peva poznata pevačica Branka uz pratnju Velje i Nikole.
Za rezervacije obratite se telefonom vlasnicima Draganu i Borki.
NOVO...NOVO...NOVO...NOVO...
Svakog utorka-Muzičko veče Takmičenje muzičara i pevača amater a.
medibank
Za sve informacije u vezi vašeg zdra-vstvenog osiguranja obratite se na vašem jeziku.
-BRANKI ŠILJANOVSKI-
Telefoni: 831-1358 i 831-1455 VIC.
MILOSAVLJEVIČ MIODRAG PONOVO JE S NAMA, POZNAT SA IL1NDENSK1H PIKNIKA -SPECI J A LIST A ZA SVADBE I ZABAVE ... OBUČAVA KLAVIRSKE ILI DUGMETARKE HARMONIKE KAO I POPRAVKE SVIH VRSTA ... ZA SVA OBAVJE-ŠTENJA OBRATITE SE VAŠEM - MIODRAGU NA TEL. 547-8515 OD 3 DO 9 POSLIJE PODSE ILI NA ADRESU 3 ACOL COURT-MULGRAVE.
ALADIN HEALTH STUDIO
Ženske osobe izmedu 18 i 40 godina starosti ... Dva minuta od centra grada ... Obaveštenja na televon 26-4968 od 12 do 8 uveče ... Pitajte za -ANITU- VIC