Leto 1872.
253
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 3. julija 1872.
8V.
Dopustno pismo od 4. junija 1872,
o lokomotivni železnici z Dunaja v Bluman.
Hi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda *°tarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleski in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je prosila prva avstrijska delničarska družba za plovstvo po vodotoku, da bi se jej *blo dopustilo v delo in rabo ozkokoléjne lokomotivne železnice z Dunaja v Blumau, zazdelo se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanim prosnikom to dopustilo P° železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. st. 238, dati tako:
§. 1. Dajemo koncesionarjem pravico v delo in krétanje ozkokoléjne lokomotivne beznice z Dunaja na Leopoldsdorf, Laksenburg in Leesdorf v Blumau.
Na tej železnici, ki jo je zdelati, bodi en meter luči mej koléjnima šinama.
H.	2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanov-jcnih, ki jih je trgovinskemu ministerstvu potrditi.
Posebno se je ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega ministrstva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisov.
(Sloveauch.)
Ako Iti se ob delanji z ozirov na ekonomijo ali na krčtanje zdelo treba ali da je želeti, naj se železnoceslna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremené, s čimer vendar nij predrugačati eestne glcdi (Richtung), določene v •§. 1, niti ni j dovoljeno, da bi v primeri z odobreno zaklinjcno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabčje, kar se tiče leže in gledi, — tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi.
Spodnje delo železne ceste se utegne utesniti na eno samo kolčjo.
Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koleje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 120.000 gld. v srebru od milje.
Koncesijonarji se zavezujejo, zaradi uporabe kolodvorov že služečih ali dopuščenih železnic na stikališčili svoje železnice ter tudi o uredbi krčtne službe ondi, kjer je prehaja-lišče sè železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami.
Troski za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvorih zadeno koncesijonarje.
•§. 3. Koncesijonarjein je dolžnost, delo dopuščene železnice z Dunaja v Blumau v osemnajst mesecih, štejoč od tistega dneva, katerega se da dopustilo, dokončati in gotovo železnico izročiti javni vožnji.
Za poroštvo v izpolnitev te dolžnosti so koncesijonarji dali sto tisoč goldinarjev avstr, veljave založnme v gotovini ali v borsnih efektih po kurzni vrednosti.
•§. 4. Koncesijonarjein se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po zakonitih, semkaj merečih določilih.
Ista pravica se koncesijonarjein pri teza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posameznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih jr izdelati na javno korist.
§. 3. Koncesijonarjein se je ob delu in krčtanji dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi (zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1884, Drž. zak. št. 238, in železno-cestni krčtni red od 16. novembra 1881, Drž. zak. št. I iz 1882. leta), ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili razglasiti.
§. 6. Koncesijonarjein je torej tudi posebno dolžnost, pošto in poštne postavljence po prepisu §.f> 68 v omenjenem železnocestnem krči nem redu zastonj voziti ; a poštna uprava ima oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati ure, katere mu je odhajati, in kako hitro mu je sam in tja voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četvcrokolesen voz, koncesijonarji od vsacega voza. kar jih več dadé, na miljo dohodo odmčno (odškodnino), katera s c dogovorno v pravični ceni ustanovi.
Ako bi se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici vvčsti ambulantno pošto, kakor-šno druge avstrijske železnice že imajo, naj koncesijonarji namesto čelverokolesnili na' vaduili voz v to potrebne četverokolesne, po zahtevanji poštne uprave dogotovljene poštn6 ambulantne vozove brez povračila napravijo in vzdržr.
V opravljanje poštne službe na postajah je v železnocestnem poslopji zastonj dati poštno pisarnico, katera ne bode imela nad po eno sobo in po eno prostorišče z dotičnimi pripravami ; ako bi prišlo še večjih semkaj merečih potreb, naj se ukrene poseben dogovor.
Dalje je koncesionarjem dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo »ovene vrednosti — 111 katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo (upravno svetovàlstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih zeleznocestnih koséh odpravljati postavljene! železne ceste.
§. 7. Koncesionarjem je dolžnost, upravi državnega telegrafa dovoliti, da telegrafna •azvodila ob železnici na njih zemlji napravi brez posebnega povračila za to.
A telegrafna	uprava naj se s koncesijonarji dogovori	o prostoru, koder	bodo	stala
izvodila. Dalje je	koncesijonarjem stražo	nad napravljenim	razvodilom se	svojim	želczno-
cestnim osebjem prevzeti brez posebnega plačila.
A zato bodo koncesijonarji imeli tudi pravico, žice (drat) železnocestnemu telegrafu Potrjevati na državnega telegrafa kole.
Železnocestni telegraf, če državna uprava zaradi državnih poslanic (depeš) ničesa ne dogovori, rabi samo naznanilom, katera se tičejo vožnje po železnici, in zato je ta uporaba pod vdejstvovanjem in nadzorom državne uprave.
§. 8. Vozarma od Ijudij in od blaga se deva v naslednja utesnila:
u) Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo,	in to popotnikom	od osebe :
v 1. razredu vozov, po	.	.	.	24 kr.	avstr. velj.
n D- „	»	......	I	b	.,	„	„
Koncesijonarjem je dolžnost tako napraviti, da vsak dan po en vlak, tekoč proti Dunaju.
11 po en vlak. tekoč od Dunaja, odide ob tisti uri, katero mu ustanovi trgovinsko minister-sb’o, in o tem vlaku naj v okrožji 2 milj od Dunaja bode po I> krajcarjev avstr, veljave 'zimne tarife od pol milje.
S tema vlakoma je odpravljati vse ljudi, kateri se zglasé ob pravem času pred od-'°zom.
b) Maksimalna tarifa blagu od colnega centa na miljo:
1. Od navadnega voznega blaga, bodi si	v	katerem koli	razredu,	po	2 krajcarja,
2. Od zaprto voženega blaga, po.............................-> krajcarjev,
Od žita, soli in od vsakovrstnega živeža, od opeke, apnarskega in zidarskega kamenja, kopanega ogljija,	koaksa, po.......1 % krajcar.
Odpravljam,e se od vsacega blaga jemlje	po 2 krajcarja	od	colnega	centa, v čemer je
*Udi p'acilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega za varstva.
Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po I * ö kr. odprav-liarine.
Koncesijonarjem je vrhu tega dolžnost, ob prevažanji vvèsti tisto imenovanje blaga in d, vanje ga v razrede ter tudi tista prevozna določila, kakor večina avstrijskih železnic 8klvne postaviti splošnemu avstrijskemu zvezovalm mu občilu : enako veže kvneesijonarje dolžnost, pokoro vati trgovinskega ministerstva ukazom, na to stran merečim.
Na izvoljo se daje koucesijonarjem, vozarino od ljudrj in blaga devati v red v mejah, zgoraj določenih ; a nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Ako bi se torej kateremu pošiljaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozarina od blaga, ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pritegniti vsem pošiljačem a i odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Vse posebne tarife je javno razglasiti. Ako bi državna uprava s kako stikovâlno železnico dogovorila posebno tarifo, obvelja ta tarifa tudi, kar se tiče te dopuščene železnice.
Sicer se vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarmi od ljudij in blaga devati v red ; koncesijonarji treba da taki uredbi pokorujejo.
Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudij in od blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, da je tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti prera-čunjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, k' jih ustanovi trgovinsko ministerstvo.
Koncesionarjem je dolžnost, da kadar mine prvih devet krétnih lét, na zahtevanje državne uprave, ter po dogovoru z njimi, primerno znižajo tarife, z dopustilom zdaj ustanovljene.
§. 9. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem ter o polajšilih potujočih vojakov mej vojnim ministerstvom in mej ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovoče železnice ukrénen 18. junija 1868 (Normalni ukazi, c. kr. vojnega ukaznika 1868. leta, 21. kos, št. 97), in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
V tem se bodo vozovi II. razreda rabili vselej tedaj, kadar se vsled zgoraj oménjenega dogovora vozovi 111. razreda rabijo na kosovih severne, po cesarji Ferdinandu slovoče železnice.
Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče dopuščene železnice.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obeh državnih polovic, tirolske deželne strelce, vojaško slražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, vojaŠko-policijsko stražil0 krdelo, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestniuu upravami in mej železnocestnimi društvi ukrenen o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železno' cestnih oddelkih*), ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor **) o trans' portu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice'
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je se železnocestnimi društvi ukr°' niti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in na propis ° vojaškem transportu po železnicah.
Koncesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojska vojnega pomorstva in deželnega brambovstva, udajejo se določilom, kar jih na to meri v §. 38
•) Priklad« k it. 148, v 42. kosu 1870. leta normalnih ukazov c kr. vojnega ukaznika.
*•) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1871. leta, 22. kos, it. 79.
vojne postave 1868. leta*), in določilom, kijih ima o zviševanji tega paragrafa v moč Wedèni zakon od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60.)
§. 10. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-cega nad upravo in krétanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled lega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratčžein (robo) vred vozijo brezplatno.
H. 11. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno drag, znižati mu vozarino na polovico maksimalne cene.
§. 12. Koncesionarjem je dolžnost, da, ako bi zahtevala državna uprava, železno-eestno črto, imenovano v §. 1, podaljšajo od Blumau-a na Wollersdorf in na Bitten.
Na to podaljšano črto naj se raztegnejo vsa določila, ustanovljena v tem dopustnem P'smu, in posebno tarifni postavki, določeni v H 8.
Isto naj velja tudi tedaj, ako bi se železnocestni kos od Dunajske postaje v sam Dunajski okrog podaljšal kakor lokomotivna železnica.
§. 13. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona ■zrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejoč od dneva, katerega se prične vožnja po vsej dopuščeni železnocestni črti, in mine po tem roku.
A dopustilo tudi izgubi moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zvršetku delanja in začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. 11.ga, Zi> lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 14. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko Seje izdalo dopustno pismo, da more vselej dopuščeno železnico odkupiti.
Da se določi odkupščina, sešt<-j6 se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v Poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki d veli najslabčjšib let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje.
Ta povprečna vsota naj se potem družbi za letni dohodek (rento) plačuje v polletnih r°k6vih, dokler mine ustanovljena dopustna doba.
Ako bi tako najdeni povprečni dohodek ne dosegel v srebru konči pet odstotkov °snovne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, tedaj se ta maksimalna vsota ustanovi Za cisti dohodek, katerega je odmerjanju odkupščine deli v podlogo.
Osnovna glavnica obseza troške za delanje iu za prvo krétno opravo (rekše do konca prvega krčtnega leta po začeti vožnji na dopuščeni železnici), dalje petodstotne obresti, kar ^ jih do dobe te začete vožnje nabere od razhodkov za delanje in za krétno opravo, a izlo-Vltl je prihodke, kolikor bi jih utegnilo biti od posameznih delov železne ceste, ako se namreč po njih jame voziti, predno se prične krčtanje po vsej železnici.
Ako bi sc po prvem letu vožnje še dalje napravljale stavbe ali ako bi se pomnožile kretne oprave, tedaj je mdči na to stran mereče troške prišteti ustanovni glavnici, če je državna uPrava pritrdila v namerjavane nove stavbe ali v pomnožilo krefnih oprav, ter če so troški
dokazani, kakor je treba.
"J Driaviil zakonik it. 151.
Razhodki, o katerih sc ne dokaže, da so šli za najpoprejšnja dela ali za navedbo železne ceste in za krétno opravo, naj se nikakor ne vštevajo v osnovno glavnico.
1 3. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v neobremenjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestno k reta nje potrebna poslopja na odbajališčih >» prihajališčih, stražarnice in nadzorovalnice z vsemi opravami na stoječih maši nah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvarij, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krčtanju, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko, da bode ustrezalo prvi v ustanovni glavnici obseženi krétni opravi.
Kadar se železnica odkupi in od tistega dne, ko bi se odkupila, država, vsako leto pl'«1' čujoč najdeni dohodek (rento), preide brez druzega vračila v svojino in užitek tukaj dopuščenega železnocestnvga kosa se vsemi poprej omenjenimi, semkaj spadajočimi stvarmi, premičnimi ter tudi nepremičnimi.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, koncesionarjem ostane svojina reset vue zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih imaj1' terjati, potem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega imetka. kakor so : peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) maši nam ali druzemi orodju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljlju in drugim stvarem, katere so sezidali ah si pridobili vsled pooblastila od dižavne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici.
§. 16. Državni upravi sc dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svaiila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, pop"' jeti sc naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnoslih, že predno dopustili! mine čas, izreC1: da je dopustilo moč izgubilo.
§. 17. Državna uprava ima pravico, overiti se, da so delo železne ceste ter tu«h krčtna oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazal'-da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi prime nahoditi v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbe, kvari1’ državni koristi.
Koncesijonarjem je dolžnost, od zakonitega nadzora nad podjetjem delanja z oziro’" na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno povračilo, kat-' remu državna uprava vsoto določi v razmerji k dajatvam ostalih avstrijskih železnic.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljuj01 koncesijonarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevali oilmen0' dajemo vsem obla s tv o m, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad 1° dopustnico ter nad vsem, kat se v njej ustanavlja.
V dokaz izdaj emo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne junija meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem in dvajsetem.
Franc Jožef
8. r.
Auersperg s. r.	Banlians	s.	r.	l*retis	s.
88.
Postava od 19. junija 1872,
° tem, kako se iskanim pravicam v menični pravdi veljavnost dobiva na podlogi meničnih izrecil, katera so od pooblaščencev.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Iskane pravice, izvirajoče iz meničnih izrecil, katerih nij izdatelj sam podpisal nego drug človek z njegovim imenom, morejo v meničnem postopanji samo tedaj dobiti '^javnost, ako je ta človek tudi sam svoj podpis pridal z dostavkom, napominjajočim na [loob!astflo, in ako se vrhu tega donese pooldastnica, katero je podpisal pooblastite!,j. ali atera ima njegovo ročno znamenje, poverjeno sod nje ali beležniški.
Ta naredba ne izpreminja zakonitih določil o podpisu firme kacega trgovca.
§. 2.
Ta zakon dohode moč tist dan, katerega se razglasi.
Pravosodnjemu ministru se naroča, da ga zvrši.
V Schönbrunn-u, dne 19. junija 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Blaser	s.
80.
Postava od 25. junija 1872,
°dobritvi, da se štiri gozdne parcele zedinijo z realnim fldejkomisom: „Bidov na Diji“ barona Filipa Ferdinanda Gudenus-a.
O
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• I-
fo| , Odobrava se pridobitev prckomejnega lesa, vpisanega v Bidovski zemljiški knjigi lit. G., • 479 !.. parcelnega števila 1222, potem pridobitev gozdnih zemljišč, vpisanih v Wol-
kensteinski zemljiški knjigi IL, fol. 350', fol. 318!, IL, fol. 327" in 331, parcelnih števil 100, 134 a) in b), 119 a) in b), kar ima 7.025 glcl. avstr, veljave vkupne cenjene vrednosti, za realni, na Dolenjem Avstrijskem ležeči fidejkomis : „Bidov na Diji“ barona Filipr» Ferdinanda G u d e n » s-a in imenovanih zemljišč združba s tem fidejkomisom.
§• 2.
Pravosodnjemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti.
V Išel-u, dne 25. junija 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg- s. r.
Glaser s. r.