List 29.
Tečaj XXXIII.
?
obrtniške
m
narodne

febajaJ°	sre^° P° celi poli. Veîjajo v tiskarnici jemane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.,
celo leto
¥ Ljubljani v sredo 21. julija 1875.
O b s e g : Razpis dveh vrtnarskih štipendij na vrtnarski ucilnici v Modlingu nad Duuajem.
Stiri velike nadloge, katere
žugajo tudi našemu kmetijstvu. (Konec.)
Gospodarska skušoja.
O eenitvi posamesnih zemljišč.
Zapisnik
34. odborové skupščine slovenske Matice 15. julija.
Tirolska in Tirolci. (Dalje.)
Obrazi iz domaćega živ-
ljenja. (Konec.)
Naši dopisi.
Novicar.
Gospodarske stvari.
p Razpis dveh vrtnarskih štipendij
na vrtnarski ucilnici v Modlingu nad Dunajem.
C. k. ministerstvo je za vrtnarsko solo v Modlingu „Elisahethinum!ť imenovano, ki je z ondašnjo kmetijsko solo združena in katere dveletni učni tečaj se 1. oktobra t. 1. začne, 2 štipendij i za dve leti po 250 gld. dovolilo.
I Po najvišem sklepu od 7. avgusta 1871 se ena teh
štipendij sme po imenu cesarjevem, druga po imenu
» v •
cesancmem imenovati.
mora
Kdor hoče v to vrtnarsko šolo sprejet biti, 1. najmanj 15 let star in tej starosti primerne te
leane moči biti
y
se mora izkazati
vršil ljudsko šolo po
)
da
je z dobrim vspehom do-
3
stariši ali varuhi
novi postavi, in da
njegovi pripustijo, da sme v to
šolo vstopiti.
^ Sinovom kmetovalcev ali vrtnarjev in pa takim, ki dokažejo, da so z vrtnarstvom dejansko že opraviti imeli, se bo dalo predstvo pred drugimi.
Prošnje, katerim morajo biti priložena spričala gori
imenovanih lastnosti
>
naj se napisejo na
imé c. k. mi-
nisterstva kmetijstva, pa vložé zadnji čas do
15. dne avgusta t. 1. ravnateljstvu kmetijske šole v
Môdling
u (Direktion der landwirthschaftlichen Lehran-
stalt Francisco-Josephinum in Moclling ob Wien).
Na Dunaji 28. junija 1875.
C. k. ministerstvo kmetijstva.
so jih naredili hrošči in ličinke lubadarja (knavra) ; od tod tudi njegovo znanstveno itné lubadar, lubadni kukec, zakožni drv (Borkenkáfer).
1
t
3
4
/»

v



m


• A
>4
J -ff
• í » *
y/í
. " w • -V. ■. - m » «
> V

3w \i



rX
VV'^^/J


i-



, i -

W-

«KT



v«-?.

i
>7


BaS-5
SW"'
m
T-H'av 4 %•


77»

» . _ *
îy/
Vř>





11. "7*

Vr
xí.S
• i:



7'
».
tíi? u * K

»4«



A.*' .

BÎëSS
^fy



/ ví
yrA 'V

.r \ »
.Viv
2řv'» .Vf
v . A' i
* l/M r
.VÍ



3k
u"

h




SISP31
^•w.^.Lrv'/
«r
;
řť

i ^'O^Tr	YS?*
-rif

• «.



li . »'

1 '
<
i /îèc.'
• »•
v;
M»

• ♦ « «
K

.v


V



• a » '







5
X*


u-

ř-iix»»' /•«ř.iVj
fe ^r^^ i
0 (/>
rJt:

it

• %


7/y
V»
fW
r.»
».
» ca
i* - jW^ '-VJ
1 ÍbFkS-
i •^S^^r



<t






íc^J,


H
f .1


i-:
c
À
1. •


'«rv
r>>


l/f

v
r*- 9-
1 -,


\\
ju^V.
» v ^ra.
v

» «

p.» ^

'i*'





m
» *
't
I^M 9'

« I

ht,
•J-.^l

Tí


V-i

Oir;

v


o
s r.A.
5S



A.,

r-» - w
saw
>•4


*

PV

1

1


f!
V^Tf



T%
y

X-

! i}
<V


Štiri nove velike nadloge
9
katere žugajo tuđi našemu kmetijstvu.
(Dalje in konec.)
Smrekov lubadar; zakožni
crv, aZi knaver.
Lubadar (knaver) ni več našim deželam tuja žival
Strašna je škoda
;
ki
J°
najraji smrekam po
gozdih delà ta drobni in kosmati hrošeč, izprva rumen-
kaste
?
potem rujave in na zadnje po zraku in solncu
začrnele barve. Cele smrečje gozde je že pokončal, če
se mu ni zaprečilo njegovo silno pomnoženje
In žali-

da po vseh deželah naših se širi silni škodljivec.
pripravna zdi za gnjezdo
j
dobi smreko, ki se mu
^	^	_	prebode njeno lubje (skorjo) in izgrize
povsod ga že imamo, na Českem in Štajarskem, na podolgoma po deblu rove, kjer babica na obéh njenih
svoji zalegi, kar
Koroškem in Kranjskem itd.
Pričujoče
podobě
nam
kažejo
v
podobi
li-
konceh jajcica položí. Iz jajčic se izležejo kmalu rumenkasti črviči (ličinke), ki na desno in na levo
^inko (črva) tega mrčesa, v podobi II. pa hrošča od gnjezda delajo lično zvite in čedalje širje postranske (kukca), kakor se nahajata v svoji natorni velikosti; rove (prehode), na koncéh teh rovov pa se zabubajo, podoba III. kaže kukca ali hrošča zelo povekšanega, od kodar se kot popolnoma dorasli žužeki skozi skorjo
Podoba IV. pa rove pod notranjim lubjem smreke
9
ki
prevrtajo in na dan pridejo.
240
Ker v marsikaki smreki neizmerno veliko število
tega mrčesa biva
ki
se
silno
množi, zato že v malo
it^cv iui v/coc*	v a , 0.1 oc on li w uíuuúi , batu ac v
tednib, ko se je ta mrČe3 v deblo smreke vgnjezdil
y
ona
Podoba I. nam kaže samico (babico) brž pote^ ko je iz jajčica izlezla, tođa veliko povekšano; života je hrušastega, obokanega z obročki, ki je krog in kr
°8
bole h a ti začne, kar se v tem pokaže, da bocki od obdan od obrobka volni podobnega. Iz jajčic namreč vrha doli začnó rumeno-rdeči prihajati (veneti). Včasih izlevi se zarod matic ali
niso poprej
rodivk, ki so samo sa-
pa smreki bocki začnó mahoma viseti, ki orumenéle; malokdaj se pa iz začetka zunaj na smreki mice. Tematice ni maj o
Podoba II.
prav
nič
ne
vidi.
Lubje (skorja) take od tega mrčesa spodjedene smreke se pokaže sivkasto ter se začne od spodaj gori lušiti.
Lubadar si navadno izbere
kril (perutnic), rivček pa
ga morejo podM
tak
da
stara, bolehava
trebuh položiti.
One se samo po sebi
posušena ali od větra podrta drevesa in stare pa- plodijo, živijo v ve-
Podoba III.
robke, ali pa posekaní les. Ako se je pa jako za- likih skupinah sku-
plodil
>
napada tudi popolnoma zdrava debla.
pai in
v
se
jeseni
Da se razširjanju tega škodljivca v okom pride, zarodé kril ate sa-
treba je, da se poprej imenovana drevesa nemudoma in čisto iz gozda sprav i jo.
mice
(babice)
in
prav majhne in tudi
Ker skušoje učé, da se lubadar najraji loti pose- krilate samce (ušice kanih in na tleh ležečih smrek, katere se še niso možkega spôla), ka-o be lile, zato je tudi potrjen dober pomoček ta, da se kor jih podoba II.
na nekoliko nalašč tako posekanih smrekah lubadarji
kaže.
lovijo
7
in kedar so se vgnjezdili v tako nastavljene
smreke, se one lezli
obelijo
Í.K3 ) OKj VJLLKš \J\J\ÏXàJ\J y predno OU Ol^ Id jajui\j \JL V 1 1£J-
in z lubjem ali skorjo vřed sežgó. Take smreke
so se iz
• • y •
jajčic
)
Ko so se te sa-črvi iz- mice in samci pa-
rili
f
imenujejo „lovke",
zato
7
ker ž njimi lubadarje lovijo.
potem kmalu
Pratika lubadarja v smrečji od meseca do meseca.
Od novembra do marca: Kukec pa tudi ličinka ali buba pod skorjo; tudi čez zimo kukec v mahu. Lovke
meseca marca.
Meseca aprila: Kukci že rojijo, pa se večkrat tudi zopet v zemljo zarijejo. Lovke.
poginejo, ker imajo le zeló skažena pre-bavila. Predno pa pogineje, položijo
samice
neizmerno
število jajčic v jab-lanovo skorjo, iz kterih spomladi zopet matica zarod
Meseca maja: Kukci začnó smreke bosti. Zdaj je izleže. Matice so
treba najbolj smreke preiskavati. Lovke.
Meseca junija: Pod skorjo začnó iz jajčic Treba take smreke obeliti in jih iz gozda odpraviti.
crvi
lesti.
Meseca julija: Izlega napreduje
)
prav za prav po-
končevalke drevja, kajti one zabodejo
in izleženi kukci r!vce 8V0Je v mehko
delajo že drugi zarod.
Nove lovke.
Meseca avgusta: Prvi zarod že dovršen, ali
V
ze
tudi
drugi zarod skoro gotov.
Lovke.
Meseca septembra: Prva zalega roji, ali druga že
izgotovljena.
Lovke.
Meseca oktobra: Včasih kukci še rojijo, so pa ve- varne tudi pred neugodnim vremenom.
skorjo vejic, iz katerih potem začne sok teči in oteklina nastopi, dokler ne začne les bolehati in nazadnje popolnoma vsahneti. Podoba III. kaže jabelčne v ej ice, kakor da bi bile od snega pobeljene; prevlečene so z neko snovo, vosku podobno, katero ušice iz sebe dajó ; pod to odejo živijo,
čidel že pod skorjo skriti; večkrat se nahaja še činka ali buba.
li-
Kako odpraviti krvavo
ušico z
jablan?
Krvava
ušica.
Prvotna domovina k
ušice
je Amerika, vendar se je že pred več leti drugam za-
Drevo je treba popolnoma očediti ali pa posekati. Cedijo pa od krvavih ušic obsedena drevesa z vodo, kateri je petroleum primešan; s krtacami se ta voda v razpokline jablanove skorje vriba ; tudi hvalijo nama-
(Blutlaus) tudi zati imenovane razpokline z ilovico, kateri je trpentin
7
nesla, posebno na Angležko, kjer je že vilo jablan pokončala. V deželah našega cesarstva
pnmesan
Vsa taka sredstva pa pomagajo
7
ako se
veliko ste- večkrat ponavljajo in na tanko spolnujejo. Najbolje je,
hvala Bog
dozdaj ta uš še malo znana , vendar je
že tudi na Tirolskem okoli Bocen
škode naredila
Krvava
imenuje
Briksen-a veliko
ne dobivati jablan iz dežel, kjer imajo krvavo
Gopodarske skušnje.
ušico.
zato
ušica se
ker zmec-
Podoba I
Cesminje
vzrok rje na Žitu.
Ministerstvo kme-
tijstva je družbám kmetijskim naročiio
7
naj
opomnijo
5
kana rdečo liso naredi spada pa ta uš v vrsto
rastlinskih ali list-
tih
katere imajo
rilček enako dolg ali pa še daljši od trupla; hoteče sesati ga stegnejo in za-
M
bodej
v rastlino
Raz
plod pri teh živalicah je tako neizmerno hiter, da
gospodarje, da češ mi nje (Berberitzenstrauch, Berberis
vulgaris) odpravijo iz bližine polja
rekši, da se
po po-
skušnjah novejšega časa na Češminju pogostoma nahaja neka prasnata gliva, ki jej je imé ,,kupičnata rjà" (Becherrost), katere klična zrna veter odnese na žito po
Bjivab
7
katero potem rja napade.
mega para zaplodi več milij
enem poletji od enega sa ov zaroda.
Dozdaj so nam bili vsi drugi vzroki rje znani med njimi najbolj to, če poleti se dež s solneem na-gloma spreminja. Ce je tedaj res, da rjà pride tudi iz
gospodarjem veliko truda priza
cesminja
ne
bo našim
djalo
7
češminje odpraviti od polja
7
zato
7
ker
se
malo kje nahaja.
\
241
t
na travniku nasajeno s a dno drevje, in je cisti pri nos od sad ja veči kot od klaje, prišteva se vrtom nasproti pa travnikom itd.
Samo po sebi se pa ume, da se pri vvrstenji v dotični dobrotni razred na skupni prinos gleda.
Cenilci morajo vrstilno tarifo in izgled ke zmirom - oĐ}isije, in ker je za vsak razred vsacega obdelovan- pred ocrni imeti, in tem primerjati zemljišče, ki ga pred irpp-a reda čisti prinos znan, upati smemo, da se bodo seboj imajo in vceniti hočejo. Ker so cenilni okraji,
D»^ &	«	•	• • i 11 «	it *i •	•	•	•	• «	vi*	• i	i v •	jl	• -i «
ftiarodno-gospodarske stvari.
cenitvi posamesnih zemljišč.
(Konec.)	I ,
Tudi izgledke pregledujejo c. kr. okrajne cenilne
0 iz
temu prinosu primerni izgledki odobrili, neprimerni oziroma cenilne okolice jako obširne, treba je dobro po primernejšimi nadomestili, kjer jib pa manjka, novi misliti in prevdariti : kje in v katerih občinah so
r « • • _ ______ . _ * • i • n v	. „ i .	i	^	1
brali in na novo postavili. Zanašamo se na to pa tem naj boljše lege in kje naj s lab ej še, da se pri vce
več, ker imajo v dotičnih komisijah kmetijski gospo- nitvi ne le vsake skupine, ampak celega okraja prava rlarii većino in so vsakemu v svojem okraji zemljišČa vzájemnost doseže. Gledati pa ni samo na obstojná delà
li	t 1	•	1 •	•«!	1	. • W	1 • * w w	1	1 •	f	1 I w w »	I •	%/# i #
tudi dobro znana
korist
7
vsaj
gre tu tudi za njihovo lastno dotičnega zemljišca , ampak tudi na okoliščine, ki čisti
prinos povikšujejo ali zmanjšujejo. Posebno se pa mora
vsaki skupini se more vsak obdelovansk red gledati na lego zemljišca, na naravno v lag o (mo
vvrstiti le v toliko dobrotnih razredov, kolikor jih je kro to in s uho to), na kak ovo st (dobroto) pridelka,
dotični cenilni okraj
)
oziroma cenilno okolico, v vr-
uu»^' -v,.,.™ v, - * , ^««^v, » »x-	potem na to, ali se zemljišče lahko ali težko obdeluje,
stilni tarifi odločenih. Med vsakim razredom naj bo pa	ali so delavci poceni ali dragi, ali je nevarnost zarad
rim ere n razloček, in tak, da se med njima razloč-	po v odi nj in posipanja in to pridelek krati, slabi in
spoznáHjjfjigl MM^M^H^HHf tijËË	BHH ■ I
pokvarja; ali se pridelki lahko ali težko Zemljišca se ločijo v sledeče obdelovanske rede: ali manjšimi stroški prodadó itd.
in z
večimi
* #
njive,
planine
?
travnike gozde
f
vrte
y
vinograde
j
pašnike
in
jezera, moćvirja in ribnike
; ?
temu se prištevajo še i) enačice (Parificationsland) in
nerodovitni svet.
Obdelovanski red dotičnega zemljišča se vzame vselej v srednji meri tako, kakor je v dotični so-seski navaden. Ce kdo svoje zemljišče s posebnimi stroški umetno obdeluje, ali če je zemljišče z obrtnijo
---------; ... ..v ----- ----? j.—- - - — —j -
Nerodovitni zemlji pripadajo sledeča zemljišca, združeno, ali če kakemu določnemu posestvu pripada
f
katera so po
postave od 24. maja 1869. leta zem-
se
v
ze
zato ne sme više ceniti
ljiškega davka prosta:
1. pusta zemlja, ki nič ne obrodí
ležeČa zemljišČa.
)
ampak
kakor zraven
Pa tudi na posebne stroške se mora gledati, moćvirja, jezera in ribniki, če se ne obdelujejo ki jih kako zemljišče prizadene, da se obdrži v takem
»	W WUâl»» , V^W	~ ^ ----J ~ J ^	J*"	OUUi.jiO^	v^v. «V
po kmetijsko, in tudi ribštvo, trsje ali šota, če nobe- stanu, kakor je. To se s tem zgodi,
da
se vvrsti v
nega vžitka ne donaša
niži dobrotni razred tarife
V
ce
se ni že pri odlocevanji
ui irvci uv/ uvuiaoa j	uiut uuuiuiui lauicii laiiic , vvc og ui úc £Jl1
javne (vsakemu odprte) poti, ceste, kolovozi in čistega prinosa za vrstilno tarifo na to oziralo.
steže; javni prostori v vaséh, trgih, mestih in pri cer-kvah in ulice; potem vodotoki, vodovodi, ki služijo ob-čnim namenom, slednjič struga rek in potokov ;
javna pokopališča, dokler v ta namen služijo; stavbine parcele in dvorišča; in zemljišča, na katerih se morska sol nareja
5.
Ce kaka vrtna ali vinogradska parcela manj kot
50, drugih obdelovalnih redov pa manj ko 400 štirjaških
sežnjev meri, in je obdana z eno samo drugo parcelo ravno tistega lastnika, prišteva se potem sleduji parceli.
Od tega se le takrat odstopi, ako bi potem čisti prinos skupnega zemljišca se več ko za 10 odst otkov povekšal
Pri prejšnji vcenitvi se je pa zemlja razdelila v ali zmanjšal. Ravno tako se ravná s parcelami različ-
sledeče obdelovanske rede :
ornice (Eggarten)
niive
t/
njive
s trtami, nih dobrot enega obdelovanskega reda. Bolji ali pa sla-
âcker)
)
j
travnike
>
Pri
gozdih se ne sme na vrednost na zemljišči stojećega
njive s pašno praho (Trisch- beji kos taiste mora pa najmanj eno oralo meriti. travnike s sadnim drevjem
travnike z lesnim vžitkoin, h) male vrte, i) velike vrte, lesa gledati, ampak na rodovitnost zemlje, in poprečni
vinograde, l) pašnike, m) pašnike s sadnim drevjem, letni prirastek. Druge razmere pa odiočujejo, kakor se
je pri poljedelakih obdelovanskih redih omenilo. Vsaka
pašnike z lesnim vžitkom, o) planine
crne
listnike (Niederwâlder)
(Hochwálder) HHHHHHHHHBHHHH
prostore. Tem se pa prišteva še s) puščava dovitna zemlja.^^rfM
gozde
stavbine gozdna parcela se vceni le v eno dobrotno vrsto.
Ce
>
ali
nero-
pa kak kos gozda več ko 50 oralov meri, in so tla in pa druge okoliščine , po katerih se ravná čisti prinos,
redov
Sedaj imamo po takem nad polovico obdelovanskih med seboj jako različne , sme se v več dobrotnih vrst
r m a n j, jjupicj. Vprihodnje bodo stavbini prostori zato zem-
kot
poprej
vceniti.
Po stari meri, ko je vsaka katastralna občina
ljiškega davka prosti, ker se po novi postavi povsod zase bila cenilni okraj, in je tudi imela svojo vrstilno
^ a	* «	«	« « « . .	-	. . . a	mm	m	w t^s fc	a	« . t	*	*	«	m	i •	T*	* m	m
naišli vpeljati davek od hišne najemščine, ali najemščine
tarifo
bila je vcenitev lože, kot sedaj. Lahko se je
— A * fjjuijati un v viv uu li io Li uajuLuouujUj au unjuiuoviuv minu y k?lic\> j v o^u i tu v	j	u
čednosti. Ta davek se je dosedaj le v glavnih me- sproti soseska k soseski primerjala stih naklada!, po kmetih pa
y
vsaj
ni bilo treba
tam
po
kjer so se hiše v iz daljave izgledkov si pred oči postavljati, kakor se deželi vpeljan hišni bo to sedaj godilo; kajti potrebni izgledki vsake vrste
najem dajale; sploh je bil
razredni davek, ki ima pa po novi postavi popol- so se nahajali v vsaki občini.
ttoma odpasti.
Slednjič pa opomnimo cenilce na letošnji nena
kor
Ker je sedaj veliko obdelovanskih redov manj ka- vadni sploh dobri stan poljá naše dežele. Vsi sa-
si bo marsikdo mislil, kako neki bo mogoče, deži pa tudi travniki in vinogradi obetajo bogat pride-
če se srecno domů spravi. Pričakuje se tako dobra
prej
lek
vrediti tako, da dotični poljedelci škode ne trpé?
j.cïiv, viti oo oicuuu uuuju opi a v ll l	ov vwuv
, Vsaka parcela se vvrsti v tišti obdelovanski red, letina, da takošne že več let nismo imeli. Naj jim kateremu po svoji naravni obliki pripada; če se pana tedaj ne bode letošnji stan pridelkov za vo-
^zlični način obdeluje, določuje pa tišti pridelek, ki
Sistem prinosu druzega prevaguje. Na priliko:
v
>
V
ce
dilo
pri
odobrovanji
izgledkov
in vcenitvi zemljišč
?
priiiusu urVLZiťga urcvagujc.	punivu. v^c je auipaiv iictičtviia, luuuviiuuot taionu.	jjuiaiiohjv ,
^Jiva s trtami zasajena, čisti prinos je pa od žita in bilo je letošnje leto zmirom dosti potrebne vlage za P°lj 8 k i h pridelkov veči kot od vina, prišteva se po- razvoj rastlin
ampak naravna rodovitnost taistih. Naj pomislijo
da
tem
, posebno je pa vlaga hasnila travnikom.
njiva m ; nasprotno pa vinogradom; in če je Kdor tedaj navadnih naravnih razmer dotičnega kraja
242
se more lefc03 o rodovitnosti in prinosu do-
Gorenjčev převod nebe Gogolové povesti
ne pozna,
tičnih zemljišč prav lahko zmotiti, kajti tudi na plitvi in šer no va literarna zapuščina, ki jo hrani dr. Bleiw
peščeni zemlji letos dobro kaže.
Tedaj
7
cenilci
)
t
Ce
vsi
ki imajo vcenitev izvrševati
7
nalogo
pozor svojo
pri-
eis
prav razumejo in svojo dolžnost natanko izpolnijo, čakovati pa smemo, da se vcenitev pravično in tako
Parapatov spis „regeste Kamniškega mesta"
eventuelno nekatera Kopitar je va, Hanko v a ,a Slomšekova pisma Fr. Metelku, pisma Kopita*
•	"Ti	•	I •	•	m m	1 9	^ O
» lu
is
izvrši
da vprihodnje ne bode
vec
r _..	______ je va Jak. Županu in različna pisma Metel ko v a, W
upravičenih pritožeb, tera hranuje dr. Poklukar. Gledé Parapatovega pred!
bil v 18. veku v Monakovem sloveč bakrorezec. je od.
da je dežela naša s zemljiškim davkom preobložena, in loga, naj Matica izdá bakroreze Slovenca Šege da se jej butaro ne naloži, ki jo potare, ampak
pra-
VIM W ÍYJ ^	^	^ AA	B^M. J V, J^V^VV^WJ	.	— - ~ Jf* ^	* —	w — ---- "	~ —	~ » - — wwwww ^ ^ ^
vemu prinosu zemljišč primerno breme, katero nositi bor po mnogostranski obravnavi sklenil
7
gosp
Pa
je v stanu.
pata

prositi, da odboru Matičnemu dá pismeno natančea
Znanstvene stvari.
načrt o tej zadevi; končni sklep se je do tistega časa odložil. — Prof. Erjavčevo pismo zarad njegove pi8a_. teljske nagrade se je izročilo predsedniku odseka za iz.
davanje knjig
skupsčini.
gosp
Solarju
v poročanje v prihodnji
Zapisnik
34. odborové skupšćine slovenske Matice
15. julija 1875. leta.	___________________^ -----------««
Ko so se bili zbrali gospodje odborniki: Jeran,	vanstva II. del" do Božica 1875. leta pričakovati, in pa
Predsednik bere dopis^ prof. Majcigerja, p0
katerem ima odbor rokopis o Cehih in Slovacih za
Slo-
Marn. Moćnik. Parapat. Pleteršnik. dr. Poklukar
JlU	U j àJ JL V^UUl»^ JL Ml U^WV j i. 1VVV1 guii» j	•
protnik, Souvan, Stegnar, dr. Sterjienec
Pra-
dopis
prof. Mac u na, ki ne more
Solar
, a. JL a,-	i — t---------------/	— -	o---
Tušek vedati, do katerega dovrši svoj nalog o
, t7	r^ii---- „„«^^ u ~ : ~ _ ______:_
gotovega obroka po
pruiuijs., uuuvau, utcguai , ui. oioiucucu,	, x uoca, fi-~ "	7" . J ----q
Vilhar, Wíesthaler, dr. Zupanec, Zakelj, je zacel pred- Stajerji".^ Odbor vzame oboje na znanje sednik dr. Jan. Bleiweis skupščino.
77
slovenskem
1.
Odbor potrdi zapisnik 33. odborové skupščine.
tično leto
Poslednji občni zbor je skenil, da se 11. Ma raztegne do konca decembra 1875. leta, tako
Na pritožbo g. Parapata, da zapisniki odborovih skup- da se bo vjemalo z navadnim letom. Odbor je soglasno
~	" * ' '	M da društvenikom zarad te vravnave Matičnega
I	• w	A	1 w . O	f	t A	«	1	O
ščin zadnje čase prepočasi pridejo na svitlo , je pred-
sednik po kratki debati odgovorit, da bo njegova skrb da se bo to odsiej hitreje godilo.
7
vkrenil
leta ne bo treba se jim dalo kakor po navadi.
• V
nic
doplacati, ker tudi ne bo več knjig
Tajnik prebere poročilo gospodov preglednikov društvenih računov, katero izjavlja, da so Matični računi preteklega leta skozi in skozi v redu. Odbor pritrdi priznanju, ki so ga o tem velikem računskem poslu pregledniki izrekli sodelujočima gospodoma bla-
10.
Predsednik omeni, da so Matičarji doslej
v
se
gaj niku J. Vilhar ju in tajniku J. Tušku.
Potem so se razsojale prošnje za podelitev Matičnih knjig. Odbor je na prošnjo prof. Marna podari! primerno število Matičnih knjig (med njimi največ češke
malo dali za Co s to v spominek. Ker je pa vendar dolžnost Matičnih udov, da zdatno podpirajo napravo spominka ranjkega nepozabljivega Matičnega predsed-nika, zato se bodo v kratkem razposlale kom
. poverjem-
prošnje, naj izvoli vsak v svojem okrožji nabirati doneskov, ter poslati jih blagajniku slovenske Matice
Vilharju. Po preteku

ur, ko je bilo vse razpravljeno
kar
primerno stevuo lviaucnin &njig ^meu ujiuu uajvtju ues&e	~ ;	lu^^^j^u, ivcu
slovnice) Ljubljanskim gimnazijalcem; - potem neko- je stalo na dnevnem redu današnje seje, je predsednik
liko knjig nekaterim okrajnim šolskim knjižnicam, društvu sveučilištnih dijakov, „narodnemu domu" v Zagrebu
skupščino sklenil.
in pa še dvema drugima prosilcema
Da 8e izvrši sklep Matičnega odbora od leta 1872 zarad tiska životopisa ranjcega dr. Tomana in njegovih ne še natisnjenih pesem, se je naprosil odbornik g. Praprotnik, naj dovrši njemu izročeni rokopis, ki med drugim obsega v Tomanovi zapuščini najdene pesmi
Ozir
svetu.
Politič
Tirolsko in Tirolci.	f
(Dalje.)
stranki ste na Tirolskem dve, če se
kot stranka šteti
„podobě", terse jim dodadó še nekatere iz že tiskanih sme piclo število lib
njegovih ,,G1 as o v domorodnih" izbrane pesmi. Go- -------_ .— av tuvuiiu ^ 1 LJL kj \J uu KJ
spod Praprotnik obljubi, da bo rokopis za tisek priprav- večih mestih si držite obe stranki skoraj vago
trešeni so liberalci le po mestih, in še ne po vseh
ljen do vseh Svetih. Na to sklene odbor, da vredjeni bruku so v tretj
rokopis koj potem v natis gre, tako, da pride ta knjiga v spomin
za Matico mnogozasluženemu dr. Tomanu leta
ali patrijoti
Manj
Raz-; po
■^(■■■■■■■H^HI n s-du letos zmagali konservativci
v
ogromna
većina naroda
mesta, vse kmečko ljudstvo,
plob
1876 gotovo na světlo.
pa
Je
vi
i konservat
5.
Prof.
stranki. Cesarski namestnik grof Ťaafře, deželni glavar
Marn poroča o zapuščini Cafovi večina deželnega zbora in deželni odbor spadaj
•	•	i /	v v •	i	i • ri	• i	•	«•	,	« . , J
tej
--— ^ ----- ----- ----j / ---J	k	i	k
v po rab o vredovatelju slovensko - nemškega slovarja
tem takem lib
in naposled nasvetuje, naj se přepustí vsa zapuščina stranki. Razvidno je, da po
stranka precej žalostno rolo igra. Organ liberalne stranke
„Innsbrucker Tagblatt", pravi brat Ljubljanskega
„Tagblatta
Wolfovega, ako je on Matici v roke prišlo
želi, ker
zapuščina, kolikor je je
, nima nikakoršne druge vrednosti.
Je
Brez
tiskala tudi
Na Trstenjakovo ponudbo, naj bi si. Matica vine povzdiguje ta listić vse
vsake ijubezni do Tirolske domo
del
v Venetščini", j
njegovih „slovanskih elementov
V •
CUJ
7
3
odbor sklenil, naj se gospod pisa-
telj povabi, da posije rokopis v pregled odboru
y v »
scino
kar
iz proeesij in iz vseh verskih
prusko, se nor-
na tak nesramen
način
)
ki
)
in psuje dubov da se ga celó liberalci
po
Matičnih pravilih potem še
more sklepati o tisku sreči je ta list prav mal
sramujejo, in se naročujejo rajši na dunajské liste
v •
razsirjen
med kmečko Ijud
spisov
Vrednik „ietopisa" prof. Pleteršnik poroča
se
»
letopis
?
da
stvo že celó ne pride. Čudim se, kako more vsak dan zbajati
u
ima kako skrivno podp
Glavni or-
marljivo natiskuje, in da v podučni in za- gan konservativcev so :,Tiroler Stimmen", ki izhajajo
bavni del „letopisa" za 1875. leto se vzamejo sledeči vsak dan; razun te
spisi: a) Trstenj ako v ih ,,slovanskih elementov v Ve-	— —
?
S u b i č e v a „telegrafij a
netščini" II. del katere za posebni prodaj se bo še 200vezkovvec tiskalo
nih
s podobami, štirikrat
se
več katoliških ali „klerikal
ki izhajajo
7 7
listov (kakor bi ,,Narod" rekel),
dvakrat na mesec: da bi zadobili liberalci
na Tirolskem kedaj većino, na to ni misliti
7
po
J
kajti
ti
rol
■
243
ki kmet Je preponosen, presamosveten, da bi se dai meščana okoli prsta oviti. Tirolski kmetje poznajo
kmet je preponosen, presamosveten
da bi
dai
mladimi ljudmi, tište idealne Ijubezni, ki prebiva v sredi
• • f " ^ ^
moc, kajti v vseh bojih
změnili
>
s vol0
0ješčane niti změnili niso, kmetje
ki
so jih imeli, se za
srca, kakor poj o
>
in
bac
scau^ ------------7 «—sami so se vzdignili,
tudi njih vojskovodje, kakor Ândrej H o fer, Speck-
našel
sem
her

Haspinger, Winters teller in drugi
slovenski fantje:
Ravno v sredi moj'ga srca Ena rožica cveti
spolske gone brez vsacega idealnega ok-
bili kmetje,
stega
duhovniki, krčmarji
>
so
ljudje
iz
pro-
vira. Mogoče, da se motim, in da se zna ljubezen na Tirolskem bolje skrivati, kakor drugod, ker Tirolec je
naroda. Pomagali so jim tudi^meščanje , pa ne zaprt, in ne noâi srca na jeziku. Pa da bi se srčni čut lot kolovodje, ampak kot pritikljeji. Zato Tirolski niti v podobi pesmice ne upal na dan, tega ne verja-kmet nima nič rešpekta pred mesčanom, nasprotno se
mem.
iz njeSa
norčuje, in poje:
„2Btr Đ&erlifrtber, felfertfeft, 21Í3 tote bte genter gfrora,
Kakor za ljubezen ne, tako tudi za prijateljstvo
src; povsodi
nisem našel odkritih src; povsodi le tista nezaupnost in samosebnost! Clovek, ki je bral in občudoval polno-
llrtb feí/tt mir fo art ©tabtíerfyemt <So neíjmaťn bet bte oí;ra"
ř
srčnost takih junakov, kakor Hofer in Speckba-cher, mora ali misliti, da se je ljudstvo od H o fer ja
trdi ko skale
in zmrznjeni
/po slovenski : mi gorenci jjo ledene gore, če vidimo kakega škrica, primemo ga
ušesa.)
sem mnogo pokvarilo
)
ali
spi
j
in se
pa
7
ob burnih časih zbudi.
da srčnost tega naroda
Tudi
o hrabrosti
sedanjih Tirolcev nimam prav visokih misli; Kranjci se
Jasno je po
tem takem, da si
liberalni meščani niti
mi veliko bolj pogumni
zdijo, da
o Srbih in Hrvatih ne
Le
en
ne upajo, ponujati kmetom svojih kandidatov, stan je, ki ga Tirolski kmet posluša in uboga, namreč duhovnike. Razume se, da vpijejo liberalci mnogo o jjeumnosti in zaslepljenosti kmečkega ljudstva, pa jaz
mislim,
govorim. Sploh pa mislim, da so Tirolci najveće bra-
so sovražnikov na svojih
vure vedno le s tem
dosegli, da
nepristopnih gorah čakali, in iz zatišja streljali
7
ker

služi cela dežela, kakor ena sama velika trdnjava.
(Konec prikodnjič.)
jim
da noben narod ni tako neumen, da bi ne ve-
del
kje ga
čevelj tišči, in da
bi ne znal razlociti pri-
ki
ne
jatelja od neprijatelja. Masa vsacega ljudstva razume vseh političnih zmešnjav, je vendar obdarovana
, kateri se ni-
Mnogovrstne novice
* Crno-rumena zastava
2 nekim prirodnim koli ne moti, da zna lociti
nagonom (instiuktom)
pravo od nepravega
sarstva
* V
piše
zastava Avstrijskega ce-
prepovedana na Ogerskem!
Tako
se

E. Přišel sem enkrat v Ljubljansko okolico prasam dobrega znanca, kako je to, da ljudstvo ravno politično tako malo izobraženo
>
in
V
ce-
Bohemii" iz Budapešta. Poštar Požunski je namreč pred svojo hišo o smrti cesarja Ferdinanda razpo-
če se ,,Bo-
narodno? On mi
odgovori : ,,Res, da
> Je.
s ko raj
vendar tako hemia*
stavil Avstrijsko zastavo
<
ne
laže
nic ne
vedó
po ukazu
ministra v sodniški preiskavi zato
o politiki, pa vodo od krvi vendar znajo razlociti." Jaz skem drznil razviti Avstrijsko zastavo!
kupčij skega
na Oger-Res, vsak
aem bil z odgovorom popolnoma zadovoljen.
dan nova znamenja, kamo jadramo.
Pri tej
priložnosti moram omeniti, da Tirolsko ljud
«
Siromaštvo na Dunaji se je prav očitno poka-
stvo nikakor ni neumno, in tistih Jsretinov, ki se naj- zalo po preiskavah stanovališč, med katerimi je de j o po nemškem Koroškem in Štajarskem, tukaj ni razposlana ondotna komisija našla 3500 tacih stanovanj videti. Slišal sem vedno mnogo govoriti o pobožnosti ki celó niso namenjena za prebivalstvo ljudi, ki pa
Tirolcev; in prepričal sem se sedaj, da je res. Vse polno
po deželi samostanov in cerkvá; kapelic, že celó vse mrgolí. Celó liberalci so primorani hoditi svitlobe
križev pa
vendar zarad siromaštva morajo stanovati v njih
>
205
so našli celó tacih, v katera ne pride
nič zraka in nič
?
2200
ob nedeljah
Je
tacih, ki
so mokrotna tako, da voda

čejo, da
maši, in o veliki noci k spovedi, če no-
se za njimi s prstom kaže.
Toda tudi ni vse zlato, kar se sveti, in mnogokrat
zavolj ljudi"
pobožnost
zunaj na in
formalna
Vkljubu vsej pobožnosti
i)
po stenah stoji, v 357 je nagnječenih prebivaleev toliko, da komaj dihajo itd. Taka stánovališča so našli pri
512 čevljarjih, pri 232 mizarjih, pri 128 ključarjih, pri 119 tobakarjih , pri 64 pekih, 48 gostilničarjih, pri 40
se
znajo
med
s
oplahtati (oslepariti). Sploh sem našel med Tirolci mnogo
abo dobro mesarjih, pri 39 krojačih in več druzih.
«
Tudi na Angleškem delajo povodnji po več
nagnjenosti do goljufije. Nikoli nisem videi Tirolcev krajih silno škodo. Naravoslovcí ugibajo: od kodi letos
kvartati, da bi ne bil eden ali drugi, ali
ljufali.
vsi, malo
go-
toliko vode v podnebji?
Tirolci niso odkritosrčni ljudje; niti med
*
V Trutenau-u na Pruskem so nekega p a s t i r j a
aabo si ne zaupajo, toliko manj tujcu. Sploh tujcev ne požrle njegove lastne svinje^ Pastir, 60 let star marajo. Tako so izključljivi in samozasebni, da sma-frajo še tacega za tujca, ki pride iz druge doline.
Ta
clovek, je na polji, ko je pasel svinje, izgubil po krvotoku toliko krvi, da je omedlel in na tla padel. Svinje,
postale so krvilakomne, na-
ekskluzivnost je kriva njih nezaslišane geografične ne- přišedši v njegovo bližino, vednosti. Kmetom bi se ne čudil, pa da celó iz omi- valijo se čez pastirja in snedó ž njega vse meso do kosti.
kanih ljudi, uradnikov,
advokatov itd. nobeden nič ni
vedel
Žitna letina na Ruskem, Francoskem in v Ame
o Avstrijski geografiji, temu sem se zares čudil, riki ni obilna.
Niso vedeli niti za Ljubijano, niti za Kranjsko.
bach" 'jKârnten"
Drugače
7	P.
in „Villach" so zmerom zameojali
j
,Lai-
4
ravno tako
7
in „Krain".
Zabavno foerflo.

domá
Grenze.
>
ko tako
jim nisem
mogel
dopovedati, kje sem
((
da sem rekel: „an der kroatischen Pa potem je bila zopet zmešnjava, eni so me
7
Obrazi iz domaćega življenja.
^eli za Hrvata, drugi za Ogra. Iz vseh izhodnih dežel Jím je bila samo Ogerska znana. Ko sem hodil v svoji školski surki
r>
jali
na
se
7
dru
JeJ
niso mogli načuditi, eni so se sme-
Slovenska" rodovina.
Spisuje J. Alésovec.
(Konec.)
gi pa so
rekli
7
da lepo stoji.
Opazil
sem pa
temi besedami smo
to čutimo dobro
zadeli
svojo veliko žalost, da je že korupcija našla pot med
vse ude družine
Zato
ravno prav, da přiteče v tem
čvrsti narod. Nikjer nisem našel prave ljubezni med trenutku najmanjša hči, okoli pet let stara dekiica
7
v

244
sobo
, za njo blizo 61eten fantič in za
oběma „Vita",
ki
si pa ne upa priti v sobo, menda
;
ker
Je
v
se
šali toliko o umorih in druzih hudodelstvib, kakor zda*
J
prejšnja v par tednih. ^Preteklo nedeljo (11) ponoči je nek xxxl^
* - M B .
podnosnica v spominu. Otroka pritečeta vsak zložen deneč Kn. v St. Ferjanu (dobro uro od tod papir v roki in pomolita ocetu, kar sta přinesla. Besede, zabodel z nožem nekega M. v tem, ko
katere pri tem siiita iz ust, se nam zde jako ljive in še le, ko jih oče ponavlja, zvemo, da imajo
nerazum- po glavi mahnil. Pet ur je ranjenec še živel
v ta
ga je ta z rokó
sv.
biti
dosegel in potlej molčé trobental — surovost kmeek nemške. Izročivši prinešeno pa se zapodita nazaj in mladine čedalje bolj rastočo in pa nevarnost ponoče zažvrgoleta slovenski.	*	~~
e
e
>>
Časniki"
)
mizo, „jih bom zvečer bral."
pravi oče ter položi, kar je prejel
)
na
vanja in pijančevanja. Tako se na kmetih in praxi tok
—	Meseca oktobra t. 1 ~ v
maci
maul „svobodnjaštvo . — au^oc^«, ua^ui« t. x., u easu
deželne učiteljske konferencije, se napravi v Gorici raz-
o
času
»
dam.
Dovolíte", spregovorimo mi, „da jih malo pogle- stava učnih pripomočkov. Poduk zastran nje
važna zdi.
Pričakujem namrec neke novice , ki se mi zeló ravno razglaša po časnikih
so časniki slovenski, ne?"	----x	——

Ne
u
Saj
?
naj
tudi
se

Novice" prinesó
}
se izgovarja nekoliko zadrežno gosp. Pavček, obilna.
ta razglas in ž njim pripomorejo, da bode razstava
Naše mestno starešinstvo
77
so nemški. Naročil sem jih zarad kupčije.
tt
9
ki
ima
letos
prav
„Aha,
na slovenske ste pa naročeni, da jih berete
in podpirate. Vrlo dobro ! Slava vam !"
Se reče"
po gostem seje, sklenilo je med drugim pogodbo z Ritter-jem, da prepusti mestu svoj vodotok iz Straci c (iz Soče). Stavijo se že cevi po mestu, da se voda
„^	, pa nadal juje še bolj počasno gospod	na vse straní razpelje. Tudi v krasni mestni vrt pride
Pavček, „berem jih že sèm ter tjè v kavarni, pa saj	ena žila za ondašnji vodomet. Pili pa menda te vode
ne prinašajo nič posebnega, kar bi se v drugih listih	ne bomo. — Nov trg za sadje in zelenino ne bralo. Pa tudi člověk ni tako
rec
vsako
danes ko gob v gozdu!
přemožen
;
da bi za
nam
naredijo iz gosp. Persa-vega vrta (pri tišti hiši
denar tje metal. Moj Bog, časnikov je dan- c. kr. okrožna sodnija).
kjer je
vi:	js
Podgori (četrt ure od
99
Gotovo
7
dobrih in slabih, zadnjih posebno med
tod) sta pogorela 12. julija 2 skednja z žitom.
Ta-
nemškimi. Slovenci jib nimamo mnogo
a
cega j es en s ko - deže vnega vremena meseca julija
A	<»mrn	« m	*	"V te.	V	v *	m	A	_	ir-	_
so dobri, nismo še nikoli imeli, kakor včeraj in danes.
Vsled
Ce je vsak bolj přemožen Slovenec naročen le na enega, ugodnega vremena je letos turšica l1/„ seženj visoka,
rakle zakriva. Če Bog ohrani
v
ze
lahko
vsi shajajo. Na katerega ste vi naroceni, če
mi je *vprašanje dovoljeno ?"
97
Hm
a
da trte in drevje, oziroma grozdje, bo vendima obilna.
Kar
^ v»v F vjw^iv •	^ JL U/JUJO^ Kjyj V ^ U U 1 JLXJ. CV V M A 1 U M/#	JLVCiJL J 6 j,	IV ^ V	U U
odgovarja gospod Pavček prižigaje si tlinko, nekdaj pridigala, storil je našega mestnega starešinstva
cerkev" od
7
99
ne
že večkrat sem mislil naročiti se na tega ali tega
7
pa
so
vem, kateri je
bolji
in vrh tega
a
v mestu poletni
97
Je vselej kaj vmes prišlo, da ste pozabili", izpol-
;
sagre), ki
so
bili
nimo mi njegove besede.
zdaj
Gospá
liberalizem". Prepovedani plesi pod milim nebom (somenji
nas že prava manija postali. Žalibog, da ta zaželeni na-predek na kmetih ni še prodrl, čeravno mnogoteri na-
při
7
na
97
redu."
Joj
to, zdaj
ki je že ve3 čas nekako nemirno stopala sledki ponočnega plesanja že davno v nebo vpijejo
na ono nogo, pogleda na uro in pravi :
?
že štiri! Jutri je ples in obleke še niso v skušnje, potem pride
avgusta se začnó na gimnaziji zrelostne pre-
viša
79
umeli, kam
Ples?" poprimemo mi, dasiravno smo dobro raz- skih počitnic je
_____j ~, ---t---- ----realka na vrsto; dne 14.
avgusta se šolsko leto končá. — Zoper prenaredbo šol-
naš
leti gospejna opomba, „ples? v čitalnici?
ne zamerite moji pozabljivosti
uvo * v ujicumvi » protestoval. Ce bi ostalo, kakor letos —*7i,j, n< na strelišči je ples. bi menda nikdo ugovarjal; ali s 1. oktobrom začeti
deželni zbor v poslednji sesiji oštro
ncs+olrv IrolzAn IÚÍao / 14 / _15^ ^ ^ jjg
9
Obžalujeto, da nisem se
cvetečih hčerá v čitalnici. Gotovo vencu gospá in gospodičin
nikdar imel prilike videti vaših kakor ima biti
bili živi cvetici v
v prihodnje, to je za naše
;
kraje, narav-
a
„Ne zamerite,
gospod
a
7
7)
v čitalnici mi nimamo znanja in potlej
mi seže gospá v besedo
7
se ne ve
—---------* ' r"----Jv	v;
nost rečeno, kolosalna neumnost. Otroci morajo prav tišti dan dom zapustiti, ko se vendima odprè, gledé na to, da mestna gospoda navadno do vseh Svetih
ne
vselej
?
s kom da se pleše. Se priporočam, gospod !" tem gre v drugo sobo, „Hilda" za njo
rada na kmetih ostane. In pa razlika med
našimi
kraji
(gledé počitničnega reda) in đruzimi deželami je zdaj
skor še
To je dosti jasno! Čeravno smo kot Slovenec
veca, ko
na
prej
Kaj
čemo, dežele
pol omikan člověk , vendar vemo, kaj nam je storiti. Iščemo tedaj svojega klobuka, katerega nam vljudni gospod Pavček že naproti prinese, podamo gospodu Pav-čeku roko in izgovarjaje se, da smo ga nadlegovali,
kakor na Dunaji godejo !
morajo plesati
;
Program razstave ucoili pripomočkov
9
se
ki se ima, kakor
naš
pomikamo proti vratim, pri katerih nam gospod Pavček še roko podá rekoč: „Me je prav veselilo! Saj se bova
in P
tako
dopis poroča, napravi
f
i v
G
o jesenskih počitnicah, določuje to stvar
viděla v čitalnici*' precéj trdo zapró.
77*^ j .	------- • —j	----~
ter odidemo, a za nami se vrata maiin otr
Razstava bo obsegal
reci za
!
m
otroških vrtov, b)
in šolska delà ljudskih učilnic
7
nic
Zunaj ne znamo odpreti zapaha pri vratih vrh stop-mora nam priti hišna na poraoČ.
strokovnih šol, d)
rbovalnice
učne pomoćke (učila)
obrtnijskih in druzih
zavodov za gluhoneme
Jemale se
Ta
nam
ko
se
bodo v razstavo: A) risarije stavbenih in situacijskih
liiv y uiin ch uauj pu il aiona uu ^juluvk;* x a uaui y xvu oc	k* * i. wtiott» * v •	/ jliouiíju o
spustimo doli, še pokaže, da se je, kar je v Ljubljani, načrtov ali pa modelov; B) učni
pomočki, ki
se na
teh
vendar že nekaj slovenščine naučila
7
I «Vf
kriče
za nami
liščih upotrebujejo ; C) izdelki učenšk
99
Rokusmuk
kUOlUUDi , gaspud!"	M.V* —.	O^	VUJVUJUUU« Xi O
Tako smo spoznali „slovensko rohovino." Kar šljejo samo taki, ki druge presegajo
ad
se tî
omenjenih načrtov, naj se po
smo vse to doživeli
7
ne gremo
radi
kaki rodovini
7
slišimo, da je „slovenska". Morda niso vse take
strah
Je
strah
9
ne upamo se vec.
Taka
7
ce a
daj
tudi
mize
9 7
skrilne pisnice
7
klop
y
to vrsto spa pisalniki itd
dotičnega učilišča, ktere reči, če so v kterem oziru
za
Je
f
nimive
miiiivc, naj se pošljejo v naravni velikosti ali pa modeli ali na kartonih narisane. Tako naj se tudi oztf
jibov
i
Naši dopisi.
konca ne kraja.
Gorici 18. julija.
9)
10
Napredka"
ni pri nas ne 20 letih nismo prejšnji čas sli-
jemlj
kurj
stranišča
na: priprave za prezračevanje (ventilacijo)
7
v
Šolah
za
na
9
pelj
9
na načine razsvečevanja soban, posode za vodo učencem namenjeno. na ko
7
naprave za otroke v varovalnicah in šolah
?
na
245
xrnilnike » »•• -- -
^ pisanje ali risanje
ť 1 o m.i a an
svinčnike in pisniške roôaike
, in na naprave
Loža na Notranjskein 16. julija. A. L. — 12. dné
t. m. popoldne ob 7. uri se je nad nami razljutila ne-
Uéila so knjige ali drugi učni pripomočki, vibta in vsula se strašna, kot orebi in debeli lešniki
so
vat h gatelji
Štva, za
knjig-
sebno
ad B.	t	_ _
vpeljane v učiliščih, ali katere se imajo nasveto-
da bi se vpeljale, pošljejo dotični založniki ali pi- ves poljski sadež, zlasti žita sami na razstavo. Tako pošljejo lahko tudi dru-
debela in suha toča, brez dežja, ki je v 5 minutah nam
)
zelje
;
pokoncala, travnike toliko poškodovala
salato, popolnoma da se bode ko
JJ«"" "" ----— ' ~ -	r--J .1 »«""■v	v»tv*	viu* ui»v tuiiau puaauuvvaia, ua DC UUUO
katera izdajajo knjige v razširjanje ljudske omike, maj polovica sená pokosila; od dreves je celó vejice
jevna svoja delà ali zaznamke (kataloge) že izdanih odbijala. Ko je toča čez 5 minut nehala, je je bilo po
Kar se tiče te vrste učil, štejejo se k njej so
katerim je namen, učencem uk zlajšati, pa je bilo, ko da bi bil sneg padel.
palca na debelo po zemlji čisto suhe Jsakor led; belo
Skoda po povrs-
taka:
priprave za prvotni poduk o čitanji, računske	nem prevdarku znaša 15 do 20.000 gold. Posestniki
priprave za polajšavo pri nauku o muziki itd.,	ki so celo leto pridno dělali in pričakovali bogate žetve
katera imajo služiti v to, da se učenci po	vidijo zdaj z obupnostjo ves svoj trud vničen, znoj svo-
>
f
ieClovariji stvari same ali po kalupih in podobah na- jega života zastonj prelit; tare jih skrb nadlóg in po-iejo, da si dotiéno reô mislijo prav tako kakor Je; manjkaj o hudi in dolai hribovski zimi. - 15. t. m.
jUJCjV ,	«-«»v
priprave za polajšavo vzajemnega poduka.
to
troje vrst spadajo: a) veronauk: verske podobe;
branje : #
pisanj
priprave
tabele, metode in abcede, predaleki za črke
a
metode in kalupi;
?
je bila volitev novega zastopa občine Vojske nad Idrijo. Vršiia se je volitev pod predsedstvom prejšnjega župana Martina Lapajneta in v nazocosti c. k. okrajnega gla-
raćunstvo: računske varja gosp. Ogrinc-a v Idriji v najlepšem redu
brez
sistem utéž in mér; e) zemljepiaje in zgodo- navadnega kričanja in agitiranja. Izvolili so za ž u-
nripi**y 7 ^1	«VV«	}	J ^ * ^ j ~	o	" ** " ^ o ttuvwujhi	w^mihlij». xflyulhi (S\J Ci Ch Ci u"
vina: ilustracije k zemljepisnemu in zgodovinskemu uku, pana mlađega poštenjaka, domaćina, ki je po šolah azidne tabele, relifni zemljevidi, atlanti, zemeljske izobražen, v trgovstvu, domačem gospodarstvu izurjen
u
krogle, telurji in lunarji; f) risanje in zidarstvo: pred- in sploh za to mesto najsposobniši
y
moz, ki pri nas pre-
loge
vsake vrste za risanje, modeli stavbeni
j
pnro-
biva. Občina se nadeja, da bode zastarele napake kmalu
dozoanstvo: zbirke prirodoznanskega orodja, podobe itd. energično odpravil, zlasti slabo soseskino pot do Idrije
za
in
za
prirodoznanski poduk; h) telovadstvo: orodje za-nje popraviti si prizadeval, novejšim potřebám po moči
U	«	1	• I	|1	1	»	• \	V I •	I	+11	♦	I	1	. t	M	_
za nauk o plavanji, skrb za zdravje; i) pripomočki vstrezal, za izdelovaoje nove sole potrebnih tvarin pri-
pravljati začel in sploh občinsko delovanje kot mladi župan pomladil. — Naj omenim še, da se letos nahajajo
začetni poduk v kmetijstvu; k) o obrtnijstvu; slednjič gredó v to vrsto učila specialnih zavodov zavodov za gluhoneme, slepe itd.
)
po-
na
ad C.
Na vsakem izdelku učenca (učenke) naj je
razni slučaji božjastne bolezni tukaj.
Ljubljane.
Vradna „Wien. Ztg." od 17. dne
razkazano imé in starost njegova, koliko časa v šolo t. m. je naznaoila, da je presvitli cesar 30. maja t. hodi
in pa potrditev šolskega ali zavodnega voditelja, stolnega prošta gosp. dr. Pogačarja imenoval za kne-namrec prej omenjene reči resnične. Dalje naj zoškofa Ljubljanskega. — Novi gosp. knezoškof se je
bode zaznamljena šola (ali zavod), od katere je delo v pondeljek v Ljubljano vrnil iz Dunaja, kamor je bil
prišlo —- O jj 11 v rvuua , jg u ouia uiucivum) uwuiucan mu	vu ^m^/v/uvt vg« uuuvijct jjuau^aui mou tem ^jc* j v^ ,, i. i cooo
privatna; ali jo vzdržuje kaka verska ali svetna družba;	od svojega Ljubljanskega korespondenta, ki svoja poro-
ali je eno- ali večrazredna in koliko razredov da ima.	čila zajema tam, kjer jih navadno zajema tako imeno-
t\T__3 J „ i :__a__i..,^: A a « n u J1-,	i,; c,^	r
s pridevkom
Je
šola državna, občinska ali
od papeževega nuncija poklican. Med tem pa je „Presse"
Med deli gré pričakovati tudi ženskih del
)
ki se
vana
t>
reptilienpresse" in včerajšnja ,,Laibacherica" je
v šoli učé; del iz gluhonemic in vseh druzih v vrsto kar na vrat na nos odlomek tega „krasnega" članka
šol za posebne predmete spadajočih učilnic.
Učilišča ali založniki, kateri se nočejo udele- zega reči nego to
ponatisnila, o katerem za danes nimamo prostora dru-
če nima ta článek biti prepis
vladni, kako
naj
>
se
da
vêde „mit gebundener Marschroute'
žiti ucilne razstave v Gorici ali Poreču, naj se pri pred-sedništvu c. kr. deželnega šolskega svetovalstva Gori- novi škof^Kranjski — si pač gosp. dr. Po^gačar mora
skega in Isterskega v Trstu do 20. avgusta t.
želeti :
„Gott bewahre mich vor meinen Freunden; vor
oglasé in nápovědo, kakošne reči mislijo poslati v raz- meinen Feinden werde ich mich selbst sebutzen"!
stavo, bodi-si v Gorico ali v Poreč, ali pa tudi na oba
Pondeljek, t.
19. dan t. m. je bil zgodovinski kraja. Razstavne reči v Poreč namenjene naj se po- dan o napravi dobrodelni, imenitni za celo našo domo-šljejo (poštnine proste) ondašnjemu c. kr. okrajnemu vino. Položil se je namreč ta dan popoldne ob gîavarstvu pod napisom: „Učilno-razstavne reči za c. k. temeljni kamen za hišo bolehavcev (Siechen-
haus) na koncu Kravje doline v prijetnem in zdravém
uri
se
deželno šolsko svetovalstvo Istersko". Izročé naj
c- kr. namestnijstvenemu svetovalcu in okr. glavarstva
kraji
i
obrnjenem proti našim gorenskim goram
Brez
voditelju v Poreču (Parenzo). Reči namenjene učilni hrupa in vriša so ljudomili gospodje, katerim je znan razstavi v Gorici naj se oddajo pod napisom: „Učilno- žalostni stan takih ljudi, ki jih zavoljo neozdravljivih
razstavne reci za C. K. uezeiuu auiai^u »VCIUV»1»IVU VJU- uuiooui uo Uiwicju vcu v uuiuioun.au iiugu , n.1 jja tUW1
Hško Gradišćansko". Izročé naj se c. kr. okrajnemu nimajo domovja za živež in postrežbo in so zategadel
reči za
c. k. deželno šolsko svetovalstvo Go- bolezni ne morejo več v bolnišnicah imeti
ki
pa
tudi
solskemu nadzorniku in glavnemu učitelju Francu Vo-
d°pivcu na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Gorici napravo
velika nadloga občinam, začeli nabirati milodare za
(Portofrei).
7
take hiše, in posreČilo
se jim je dozdaj nabrati
Razstavljene
reči
se bodo razstavcem nazaj
poši-
toliko doneskov, da se je moglo začeti zidanje imenovane dobrodelne naprave, katera bode izročena oskrbo-vanju usmiljenih
sester, ki so si, reči smemo, po
vsem
e na stroške posebnega v to namenjenega zaloga. Reči za razstavo odločene morajo najdalje do 15. svetu pridobile hvalno imé , da so najbolje in najskrb-
8eptembra že biti odposlane, če ne
razstavo.
t
ne
pridejo
nise
se
Vsek razstavec naj razločno naznani, ali hoće
da
strežnice revnim bolnikom ali sicer onemoglim ljudém. Kakor je bil začetek te človekoljubne ideje tih
tako se je brez vsega vriša 19. dan
in
brez
hrupa, isto
tej hiši, katere zidanje
Ie
Giu poslano nazaj posije, ali pa c. k. deželnemu šol- t. m. položil temeljni kamen u	^ „
svetovalstvu prepusti, da ono poslano v javne izročeno našemu zidarskemu mojstru gosp. Zupančič-u
Marněn
)
e porabi.
Trsta 18. julija.
0vrani na Istrijanskem se je danes odprla.
po domače Gradišku. On je danes položil temeljni kamen Nova brzojavna postaja v vpričo preč. gosp. Jož. Zup an-a, stolnega župnika in
dekana in zastopnika škofovega, gosp. Fr. Kramarja
246
kot zastopnika onega
odbora, ki
se je prvi lotil te na-
prave sester
t j
gospé Leopoldine Hoppe, prednice usmiljenih
Fr. Potočnika, naprošenega nadzornika
Novicar iz domaćih in ptujih
dežel.
te stavbě
gosp
7
gosp
Iz Dunaja. — Obravnave col ne in kup čij 8v dr. Jan. BI e i w e i sa kot referenta v z veze med Avstrijskimi in Ogerskimi deželami So
zdravstvenih zadevah v
deželnem odboru, in goap
Mat.
Hočevarja, župnika St. Peterske fare, v kateri bo ta dobrodelna naprava stala. Poslopje z dvema nadstrop-jema bo zunaj imelo ličen obraz in razen nekaterih večih sobán, razen kapelice, mrlišnice itd. 22 većih ali manjših sob, v katerih bo imelo kakih 80 bolehnih ljudi
prostora ; te hiše se pa drži tudi kake 3 orale velik prostor za vrt in druge potrebščine. Do zime bo vse po-
tako dode-
slopje pod streho ; prihodnje poletje bo vse lano, da se bode mogla ta hiša izročiti blagemu namenu. Bog daj srečo tej deželi naši tako potrebni napravi in jej dodeli še mnogo radodarnih prijateljev in prijatlic
za vspešno vzdržanje njeno
i
(Deželna komisija za konjerejo) je 19. dne t. m.
pri ogledovanji žebcev plemenjakov sklenila c. k. ministerstvu za kmetijstvo nasvetovati
naj
se odstranita
žebca „Sacromoso" m
pa
Slovenec", ki ništa za pleme ugodna. Ob enem se pa ministerstvu naznani želja, da bi se tudi maiovredni žebec „Buccaneer" odstranil,
več
akoravno se mu plodnost ne more še odreci.
Pripoveduje se nam, da, kakor strela iz neba je došel tako imenovani „blauer Bogen
jasnega
:t okraj-
nemu glavarju v Litiji gosp. Pajku in pa okrajnemu glavarju Ljubljanskemu pl. Schiwitzhofenu, katera
nehoté morata v pokoj , Čeravno bi bila rada doslužila
svojih 40 let. Ker pa
se ve da !
je Avstrija naša
tako
,,uu6aia , vi«, j cj ia. uvu«	^c* ^x ÍU.uuiiu r
več tisoč forintov , in ker v očigled prihodnjih volitev
bogata
a
da jej
ni treba gledati na prihranitev
za deželni zbor Kranjski je treba „energičnih" okrajnih poglavarjev a la Vestenek, zato sta se ona dva morala umakniti. Imenovanje njunih namestnikov bo, ka-
kor
pri
glasovitih volitvah za kupčijsko zbornico, še le
prav ilustriralo, kaj namerava naš sedanji c. k. deželni
predsednik
da
po
Pressinih" besedah ,,der Friede
wiederkehre und Ruhe werde im arg zerriitteten Kron lande Krain"!!
Dr. V. Kl un je 15. dne t. m. umri v Karlovih
bival.
Iz
varih na Ceskem , kjer je za zdravja voljo ustavoverskih časnikov, ki so přinesli odlomke njego-vega življenjepisa, razvidimo, da je zadnji čas zopet na Dunaji bival, kamor se je iz Sviće preselil, ki je bila domovina sopruge njegove in kjer je on imel majhno posestvo, kateremu je imé dal V ink omi r. Imé to bode marsikomu zastavica, nam pa ni, ki smo ranjcega skozi in skozi poznali. Dr. Kl un je bil vsake sorte v svojem življenji; kedar se je kazal „iskrenega Slovenca", podpisal se ni „Vincenci Fereri Klun", ampak „Vinko
in odtodi je imenoval posestvo svoje Vin ko mir,
slovenski obraz mu je po-
Klun
((
)
spomnivsi
se
zopet, da le
magal leta 1867 v deželni zbor, iz tega v državni zbor
Dunajski
t
k službi „hofratha",
zdatni penziji in ne-
kolikošnemu premoženji, s katerim si je v Švici „Vin-komir" kupil. Requiescat in pace! Vsaj-dr. Klun ni bil prvi
in ne
zadnji
f
ki je Slovence za nos vodil.
Advokat dr. Rudolf je umri 19. dne t. m. (Izlet „Sokola") na Dobrovo in v S vi co, ki
, bode pri-
zarad dežja ni mogel biti preteklo nedeljo
bode
hodnjo nedeljo 25. t. m. popoldne ob 2. uri. Program
ostane, kakor je bil odloČen.
Odbor
))
Sokola
u
(Beseda) v čitalnici na korist kapelnika
Stockl-na bode drugo nedeljo 1. avgusta t. gram priobčimo prihodnjič.
A«
Pro-
.	.	. novega kt:
diva za svoje stališče. Magjari hočejo od naših
časno prestale ; obojni ministri si nabirajo
ninskih davkov imeti 3 milijone gold., drugač
vžit
žugajo Ogersko mejo zapreti in colnino pobirati.
dni gredo Magjarski ministri zopet na Dunaj
daljujejo gori imenovane obravnave.
>
da
Ali jih bodo
tudi dognali ali ne brez ministerské krize, se še ne
Ministri Auersperg, DePretis in Un
gredó na odpust. Lasser, ki se je ravno vrnil

§er
prevzei ta čas predsedništvo in finančno ministerstvo.
Česko. — Iz Prage se poroča, da Prusi po Ceske
neprenehoma nakupujejo konje; ni ga dneva, da bi gnali po 40 do 100 konj , ki so za pota po gorah
Qi
ne
pripravni
7
cez
odšlo na Prusko.
mejo
Do zdaj jih je boje že čez 8000
Ogersko. — Volitve so za narode nemagiarskfi
11	t	w • 1	í*% 1	1 •	•	•	%	^
jako slabo se izvršile. Slovaki nimajo nobenega rodnega poslanca; Srbi so hudo propadli zoper Nemc
na-
in Mag jare; od
sedežev ohranili so samo
e
slavni Miletic je propadel.
Celó
Bosni in Ercegovini je punt; v Ercegovini
so
kristijani od Turkov stiskáni Avstrijsko zastavo
povzdignili. To ni čuda v deželah, kjer kakor pred
300 leti tako tudi danes ne velja pravica človeštva
1	"1	• 1	Mil	1	T"\ 1 m	w i	i i	i # i «	a	« *
ampak
sila Turka. Pod Turško vlado zdíhajoči Slo-
;
vani želijo po takem pridružiti se Slovanom Avstrijskim ki takraj kakor unkraj Litave tudi hrepenijo po ravno pravnosti, katere jim na eni strani ne privoši Nernec na drugi ne Magjar. V zatiranji ubogih kršćanskih kmetov se posebno odlikuje divji in kruti Derviš-paša, zato so přijeli ubogi kristijani za orožje
)
i
več
kar
bi si življenje ohranili, ker nimajo ničesar
požrešnemu turčinu dali. Ta upor ne veljá tedaj toliko
sultanu, ko divjemu Derviš-paši. Ta pa plamen
neti
ker je poslal oddelek vojakov po bližnjih selih s pove-ljem, ubiti vsacega, ki bi se predrznil zunaj doma kri-
čati. Ta vojaška
druhal, malo disciplinirana
>
pa se
bol
divjá, kakor jej je ukazano. Mori celó ženske in utaplja deco v vodi. Spoštovanemu in zeló zasluženemu Tripku Puhvalu so odsekali Turki roke. Vsega tega pa evropska diplomacija ne vidi! kmetje (raja) plačevati, so res grozni
Davki, katere morajo ubogi
Ne le, da pla-
čujejo osmino ali celó petino od vseh pridelkov, morajo zdaj
ko
zega nego
od
svoje
77
70 kr.
gld.
nič več nimajo in ne pridelajo , plačevati še davek od glave (po 20 kr,); tišti, ki nimajo nič dru-
sekiro, matiko in deset prstov, morajo vendar
obrtnije" plačevati po i gld. 70 kr. do Vrh tega se pobira od vsake možke glave od
To je po ukazu, al kdo se drži ukaza! Uradniki deró in deró. dokler mo-
m	*
rej o, ker jim nihče na prste ne gleda, tako da pobirajo stoteri davek. — Begunov, ki prihajajo na Dalmatinsko,
je čedalje več. Dalmatinci jih po moči podpirajo in so
12. do 20. leta po 1 gold. 20 kr.
ustanovili zato posebne dobrodejne odseke.
Zadnji
cas
je, da se vlade evropske potegnejo za te reveže.
10. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek
7
za katerega so darovali
gospodje: L. G.
;
Anton Zgur
župnik
7
kaplan
gold., L. G., kaplan
gid
;
na
Josip Skarbina
gold.
Raki gold.
gold.
Ljubljani Fr. Kuralt, profesor v Gorici
gold.
7
Janez Rozman
7
Rudolf Milic, tiskar v
Fr. Po vše, profesor v Gorici
gld
t
vikar

gold.
gid.
7
Janez Nep. Stres,
And. Brus, blagajnik
Odgovorni vrednik : AJojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.