Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	L
	m
Mk
Leto XVI. - Štev. 4 (777)
Gorica - četrtek 23. januarja 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
Vzroki	versk
Vsako leto se Cerkev 25. januarja spominja dogodka, ki je bil za razvoj mladega krščanstva odločilnega pomena.
Na potu v Damask je gorečnež Savel doživel svoje srečanje z Gospodom. Božja milost ga je vrgla k tlom, luč od zgoraj ga je najprej oslepila in oropala tvarne luči, nato pa s tako močjo prodrla v njegovo notranjost, da je Savel hipoma doumel, v čem je resnica. Odprle so se mu telesne in dušne oči. Spregledal je in se oklenil z vsem žarom svojega kipečega srca Kristusovega nauka. Zanj ni bilo več dvomov. »Vem, komu sem zaupal,« je kasneje v enem svojih pisem izrazil svojo gotovost o tem, ker je veroval in drugim oznanjal.
MODERNI ČLOVEK
BREZ SMISLA ZA DUHOVNOST
Minila so stoletja. Človek zapadnega kroga se je odel v plašč svoje civilizacije. Silno ponosen je postal nanjo, tako zelo, da se danes s pisateljem Dostojevskim sprašuje: »Ali morem kot evropski človek, kot civilizirani človek 20. stoletja sploh še verovati?«
Res, pravi Karl Adam, eden najbolj poznanih teologov prve polovice našega stoletja, civilizirani evropski človek danes ni več človek krščanskih stoletij, ki je z otroško vero sprejemal Jezusovo oznanilo. Z Lutrom se je pričela doba, ko je človek odtegnil svoje oči od tega, kar je zgoraj, in jih uprl proti tlom in okrog sebe.
Tisto, kar priteguje sodobnega človeka nase in zaposluje njegovega duha, ni več svet nadnaravnega življenja, temveč svet Pojav, svet čutnega spoznanja in dojemanja. Samo tega še vidi, ga opazuje, občuduje in o njem razmišlja. Postal je po-snemavec nevernega Tomaža, ki je svojim tovarišem v apostolskem zboru kar naravnost povedal: »»Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.« (Jn 20, 24-25).
Sodobni človek se smatra za modrega, stvarnega, dozorelega. Kritičen hoče biti, pa zato odklanja razmišljanje o zadnjih vzrokih vidnih pojavov na zemlji in v vesoljstvu; iskanje po zadnjem smislu življenja se mu zdi zgrešeno in brezplodno. Njegova duhovna sposobnost za spoznanje tega, na čemer temeljijo pojavi vidnega sveta, je otopela in okrnela.
Grški modrec Platon bi dejal, da sedanjemu zapadnemu človeku manjka eno oko, oko za nevidno resničnost. In prav tako je oslabljen njegov organ za božje, za nadnaravno. Saj je to za človeka, ki se posveča le zunanjosti, še bolj skrito kot pa duhovni svet.
Zato ima modemi človek skrit odpor zoper vse, kar vdira v njegovo zamisel sveta kot nekaj novega, kot izraz božje vsemogočnosti in božje pričujočnosti. Ce so bili čudeži za človeka iz srednjega veka naraven izraz božjega delovanja in viden dokaz božje oblasti nad skrivnostnimi silami v materiji, so pa za moderno mišljenje pravo pohujšanje. Moderni človek hoče ves vidni svet izraziti v formulah, številkah, zakonih. V takem vzdušju pa ni *hesta za nadnaravne sile. Zato je moderno mišljenje po vsej svoji zgradbi do nadčutnega, zlasti do nadnaravnega sveta, lo je do sveta vere brezbrižno, še več, odklonilno, da, celo sovražno.
ZAKAJ SO MNOGI ZAVRGLI BOGA
In v tem je silna nevarnost za vero *aPadnega človeka: da se omejuje le na Milni svet, le na naravo, le na čutno — hkustveno stvarnost, zavestno pa odklanja ntiscl na Boga.
Namesto da bi v stvarnost gledali božjo roko, so ljudje to stvarstvo čisto laizi-rali, to se pravi, nočejo nič več ve-'ktl, da tudi narava dolguje svoj obstoj Stvarniku. Zanje je narava postala bog; darava, ki je nastala sama od sebe, ki dhna nobene zveze z nadnaravo in sama Sehl popolnoma zadostuje.
Niso ljudje Boga zavrgli samo zaradi *voje pokvarjene volje. Odpad od Boga
se je pričel tedaj, ko si je človek skvaril svoje mišljenje. Oči zapadnega človeka so se že dolgo časa usmerjale le na materijo in njene pojave. S tem pa so polagoma te oči postale nezmožne, da bi videle to, kar je nadzemeljskega in nebeškega.
Ce je torej modemi človek zavrgel Boga, se to ni zgodilo v prvi vrsti zato, ker ima slabotno in skrivljeno voljo, tudi ne zato, ker je nadnaravni svet skrivnosten in težko doumljiv, tudi ne zato, ker je Kristusovo oznanilo združeno z odpovedmi; zavrgel ga je, ker je postal slep za duhovni svet, ker so mu duhovne oči okr-nele kot krtu, ki vse življenje rije po zemlji in si nikdar ne najde prilike, da bi spoznal, kakšno je sinje nebo.
SPREMENITI JE TREBA MIŠLJENJE
Kaj sledi iz vsega tega? Da je za zapadnega človeka 20. stoletja vprašanje o Bogu ne-le vprašanje njegovega razuma, temveč vprašanje njegove celotne miselnosti. Kdor hoče verovati, mora zavzeti do nadzemeljskega in nadnaravnega sveta ne stališče brezbrižnosti ali celo odklonitve, temveč stališče gotovosti, da ta svet obstaja, živi in da je celo bolj resničen kot tvarni svet, kajti vse, kar je tvar-no, je minljivo, vse pa kar je duhovno, je brez konca, ker ima svojo podlago v Bogu.
Potrebno je, da spet postanemo majhni pred Bogom, da se tudi mi znajdemo na tleh pred njim in ga ponižno s svetim Pavlom vprašamo; »Gospod, kaj mi je storiti?«
Vrniti se moramo spet sami vase, ne občudovati to, kar je izven nas, temveč prisluhniti božjemu glasu v nas in razviti v sebi duha otroštva, saj nikdar v zgodovini zapadnega človeka, polnega napuha zaradi tehničnih iznajdb, ni bila bolj potrebna kot danes Jezusova beseda, ki pravi: »Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.« (Mt 18,3).
— ej —
Obnovitev razorožitvenih pogajanj
V torek 21. t. m. so se v Ženevi po večmesečnem odmoru ponovno sestali delegati 17 držav (Francija ne sodeluje), da nadaljujejo pogajanja o razorožitvi. Ameriški delegaciji načeljuje William Foster, sovjetski pa Carapkin.
Diplomate čaka v Ženevi težko delo: zediniti Vzhod in Zahod v vprašanju razorožitve. Kar so doslej dosegli (sporazum o teleprinterski povezavi med Kremljem in Belo hišo ter sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov) je le majhen del splošnega razorožitvonega problema, ki še močno razdvaja glavni svetovni velesili.
Francija in komunističnaKitajska
Po več znakih sodeč je francoska vlada na tem, da naveže diplomatske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko. Novice o tem niso uradni francoski krogi še potrdili, a tudi zanikali je niso. Politični opazovavci menijo, da je priznanje komunistične Kitajske od strani Francije samo še vprašanje časa, in sicer kratkega časa. Načelno je verjetno zadeva že urejena in predsednik De Gaulle čaka samo ugodnega trenutka, da jo uradno naznani. Ne izključujejo možnosti, da zna to naznaniti v napovedani tiskovni konferenci 31. t. m.
Do te politične odločitve je francoska vlada prišla po skrbnih pripravah. V zadnjih mesecih je obiskalo Peking več francoskih vplivnih političnih in gospodarskih strokovnjakov. Med temi je posebno poslanstvo imel bivši ministrski predsednik Edgar Faure, ki se je med svojim obiskom na Kitajskem sestal s kitajskima voditeljema Maotsetungom in Čuenla-jem. Z njima je po nalogu generala De Gaulla izrecno obravnaval vprašanje vzpostavitve normalnih diplomatskih odnosov. Vsebino teh svojih razgovorov je v preteklem tednu objavil v posebnem intervjuju za list »Figaro«, katerega je prinesel tudi italijanski dnev-
nik »Corriere della Sera« iz Milana. Bivši francoski ministrski predsednik se odkrito zavzema za priznanje Pekinga in pravi, da je to tudi povedal predsedniku De Gaullu.
O tem, da Francija razmišlja o možnosti priznanja komunistične Kitajske, se je že dalj časa govorilo in pisalo. Toda nihče ni predvideval, da je zadeva že toliko napredovala, da bi postala aktualna. Zato se mnogi sprašujejo, kaj je nagnilo francoskega predsednika, da si je za ta korak izbral tako neprimeren čas, kot je sedanji, ko ne ZDA in niti Sovjetska zveza ne moreta prijazno sprejeti odločitve francoske vlade, čeprav vsaka iz svojih razlogov. Potemtakem je očividno, da hoče De Gaulle pokazati, da Francija ne more za nobeno ceno ostati osamljena, kot je dejansko ostala po sklenitvi moskovskega sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov.
Pred dnevi je odpotovala iz Pariza v Peking skupina šestih francoskih parlamentarcev na povabilo pekinške vlade ter »z dovoljenjem zunanjega ministrstva, ki je vsestransko omogočilo potovanje.« Tako je namreč dobesedno izjavil vodja delegacije.
TOGLIATTI
V BEOGRADU
Glavni tajnik KPI Palmiro Togliatti, ki je na čelu številne strankine delegacije obiskal Jugoslavijo, je v Beogradu imel številne politične razgovore z voditelji Zveze jugoslovanskih komunistov.
Togliatti je bil na obisku v Jugoslaviji že v maju leta 1956 in je po nalogu Hru-ščeva za silo normaliziral odnose z jugoslovanskimi komunisti. Medtem so se odnosi med Jugoslavijo in drugimi komunističnimi partijami po jesenski madžarski revoluciji leta 1956 ponovno skrhali. Sedaj pa se je po vzgledu Hruščeva spet še enkrat podal v Beograd, da razčisti še morebitne ovire za uspešnejše sodelovanje med KPI in ZKJ. Se enkrat je pred jugoslovanskimi voditelji izmolil svoj konfiteor »zaradi nesrečnega položaja, ki je nastal v odnosih z jugoslovanskimi komunisti zaradi zgrešenega sklepa Inforbiroja leta 1948«. (Iz Togliattijeve izjave ob prihodu v Beograd).
Pri tem se pametni ljudje sprašujejo, kakšno moralno hrbtenico ima Togliatti, ko brez vsakih najmanjših pomislekov danes prizna, da je bil sklep Kominforma proti Jugoslaviji krivičen, medtem ko je v letih 1948-1956 po »L'Unita« zavzeto proglašal Titovo kliko za izdajavoe interna-cionalizma. Kdaj je lagal? Najbrž obakrat...
Proces proti morivcem v Auschwitzu
Po obisku Erharda v Londonu
Najbolj delaven zahodni državnik v začetku leta je brez dvoma nemški kancler Ludvvig Erhard. Čeprav je prejel vladno krmilo v svoje roke pred pičlimi tremi mb-seci, je odločno preokrenil zunanjo politiko nemške Zvezne republike. Potem ko. je utrdil svoj položaj z obiskom pri ameriškem predsedniku Johnsonu, se je podal v London, kjer si je pripravil pot na morebitne skupne ameriško-nemško-angleške nastope. Angležem je ponovno obljubil, da bo na vse načine podprl njihovo vključitev v celinsko Evropo tako na gospodarskem kot na političnem področju. Prav tako jih je pridobil za okrepitev Atlantskega zavezništva.
Z velikim optimizmom se sedaj pripravlja na srečanje z italijanskimi državniki konec januarja. V zvezi s potovanjem v Rim se mnogo govori o novih cvropeistič-nih pobudah, ki jih misli Erhard v kratkem podvzati, da bi se premagal sedanji zastoj. Baje se s temi pobudami strinja tudi francoski predsednik De Gaulle.
V Frankfurtu se že drugi teden nadaljuje proces proti 22 naaističnkn vojnim zločincem, obtoženim umora štirih milijonov oseb v taborišču Auschvvitz. Kakor so bili prej kruti in podJi, tako so sedaj strahopetni in zanikajo vsako krivdo z nedolžnim odgovorom »Ne vem, se ne spominjam.« V'so krivdo groznih mučenj in pokola milijonov ljudi pa zvračajo na že mrtve nacistične prvake, saj teh ne more človeška oblast več soditi..
Pretekli teden so zaslišali bivšega gesta-povca, 60-letnega Bruna Schlageja. Po izpovedi jetnikov je bil Schlage izredno krut. Bil je v taborišču ves čas obstoja in je odšel iz njega malo pred prihodom sovjetskih čet. Kmalu po njegovem prihodu so začele delovati plinske celice, v katerih je umiralo dnevno do šest tisoč oseb. Schlage se ničesar ne spominja, tudi ne zloglasne barake št. 11, kjer so mogli ujet-
niki le stati in kateri je on sam peveljeval, kakor tudi ne črnega zidu, kjer so ujetnike streljali.
Za njim je bil zaslišan bivši SS-ovski kapetan, 57-letni Franz Hoffmanu. Ta je začel pred sodniki jokati in se sklicevati na svojo nedolžnost. Tudi on je vso krivdo vrgel na že mrtve nemške poveljnike. Hoffmanu si je že zaslužil dosmrtno ječo s svojimi grozovitostmi v Dachauu. V Auschwit-zu je s svojimi grozovitostmi nadaljeval. Nekoč je 12 Rusov prisilil, da so stali nagi sredi snega, dokler se niso mrtvi zgrudili na zemljo. Tudi druge umore ima na vesti. Vendar si je upal še patetično vzklikniti na procesu: »Nihče še ni tega 'povedal, toda jaz bom povedal: Osebe, ki so sedaj na zatožni klopi, plačujejo za to, kar so napravili Hoss, Eumeier in Schvvartz.« — Ti so seveda že mrtvi.
Arabci so zborovali
V Kairu se je zaključila konferenca trinajstih arabskih držav, za sklicanje katere je dal pobudo egiptovski predsednik Nasser. Namen tega arabskega »vrha« je bil, sprejeti skupne protiukrepe proti izraelskemu načrtu za izkoriščanje voda reke Jordana. Toda praktično se je izkazalo, da arabske države niso zmožne tekmovati z izraelsko državo, katera namerava z vodo iz Jordana namakati Negevsko pustinjo. Zaradi tega so se morale omejiti na odobritev načelne resolucije, v kateri zatrjujejo, da so sklenile sprejeti ustrezne gospodarske, tehnične in vojaške ukrepe proti izraelskemu načrtu. Toda kakšni so ti ukrepi, resolucija ne pove. Bajc gre za arabski protinačrt, da bi preusmerili glavne pritoke Jordana, ki bi pa stal ogromno in ki ga morajo šele izdolati.
Srečanje v Kairu med voditelji vseh trinajstih arabskih držav je nudilo priliko za medsebojno spravo in navezavo pretrganih odnosov med raznimi arabskimi državami. Tako se je Nasser pomiril z jordan-
skim kraljem Huseinom ter maroškim kraljem Hasanom II. Prav tako sta Alžirija in Maroko sklenila navezati diplomatske odnose, ki sta jih prekinili zaradi obmejnih incidentov lani poleti.
Državni udar v Zanzibarju
Komaj mesec dni po razglasitvi je najmanjša afriška državica Zanzibar doživela krvav državni udar, ki so ga izvedli levičarsko usmerjeni elementi. Najprej so v noči med 10. in 11. januarjem odstavili sultana Mohameda Samte-Hamadija, nato pa proglasili otok za djudsko republiko«. Med spopadi z vladnimi vojaki je bilo dokaj mrtvih, vendar nova vlada ni še objavila njihovega števila.
Novo zanzibarsko vlado je priznala Kitajska, Sovjetska zveza, Jugoslavija in nekatere afriške države. ZDA in Velika Britanija je ne nameravajo še priznati. Zatrjujejo namreč, da so državni udar izvedli komunistični agenti, ki so se šolali na Kubi in na Kitajskem.
Italijanska
notranja
politika
V italijanski notranji politiki moremo zaznamovati razne dogodke. Predvsem o-bisk predsednika Sagnija in zunanjega ministra Saragata v Washingtonu. Namen tega obiska je bil še bolj vskladiti italijansko in ameriško politiko, zlasti še atlantski pakt. V tem oziru je obisk uspel.
Poleg lega imamo še dva notranja dogodka, ki sta razgibala politično življenje: proces zaradi banan in poročilo komisije o nesreči v zvezi z jezom Vajonta. Proces zoper razne ljudi, ki so zamešani v škandal o bananah, se nadaljuje v Rimu. Na dan prihaja resnica, da so pri prodajanju banan nekateri veliko zaslužili s sleparijo in podkupovanjem. — Iz poročila o Vajontu pa izhaja, da bi bili odgovorni možje morali nesrečo sprevideti in vsaj omiliti njene posledice. Toda tega niso storili, najbrž iz nemarnosti. Zato je ministrstvo odstavilo prefekta iz _ Vidma in Belluna ter štiri višje inženirje. Sodna oblast pa nadalje preiskuje zadevo, da ugotovi, ali je kdo kazensko kriv pri tej nesreči.
Parlament je začel zasedati v ponedeljek oziroma v torek. Senat ima na dnevnem redu odobritev določb o volitvah za avtonomno deželo Furlandja-Julijska Benečija. Poslanska zbornica je to že storila. Po odobritvi senata bomo že vedeli, kdaj bodo volitve.
Nova tobačna tovarna
V Industrijski coni v Žavljah 'se že od leta 1956 gradi velika tobačna tovarna. Sedaj so pa prispeli stroji. Po sodbi strokovnjakov bo nova industrija zaposlila 30 specializiranih in 49 kvalificiranih delovnih moči, nato pa še 60 delavcev in kar 220 ženskih delovnih moči. Upamo, da državni Monopol ali bolje rečeno država, ne bo pozabila pri zaposlitvi na domačo delovno silo, predvsem med našimi krivično razlaščenimi malimi posestniki in prebivav-stvom bližnjih vasi, ki danes tako rekoč težijo na Industrijsko cono in upravičeno pričakujejo tudi zase pošteno in z vestnim delom zasluženi košček kruha.
Mesec za kaloliiki lisk
Dva opornika za naše življenje
Kristusova Cerkev ni kakor postarano drevo, kjer odmira veja za vejo in se sok iz korenin vedno v manjši količini pretaka v deblo in liste; Kristusova Cerkev je polna življenja, saj v njej živi Kristus, njen ustanovitelj. Zato je kljub dva tisočletnemu obstoju stalno sodobna, večno mlada, vedno napredna.
Ne more se pa tega reči o mnogih njenih članih. Tako se zdi, kot da so postali rahitični v svojem verskem življenju. Kot slabokrvni otroci so, vedno na tem, 'da bodo zaradi splošne verske oslabelosti svojo vero zavrgli in ji obrnili hrbet.
Pa so tega stanja sami krivi. Zgubili so zvezo s Cerkvijo, otopeli so za njen glas, ki naj bi prihajal do njih potom duhovnika — božjega glasnika in potom dobrega tiska, ki je okrepljena duhovnikova beseda in podaljšana duhovnikova roka.
Da, duhovnik in katoliški časopis zasledujeta iste vzvišene cilje. Zato sta nam oba nujno potrebna, obeh se moramo z zaupanjem oklepati in ju v njunih prizadevanjih podpirati.
Duhovnik oznanja resnico, pravico, ljubezen do bližnjega, zvestobo dolžnosti, skuša uresničiti načelo sv. Avguština, ki je dejal: »Naš temeljni zakon je resnica, naše vodilo ljubezen, naš cilj doživljanje Boga v večnosti brez konca!«
Tudi katoliški tisk ima iste ideale: oznanja resnico, čeprav je včasih boleča; brani pravico, zlasti, ko gre za slabotne, revne in prezirane; vzpodbuja k dejavni medsebojni ljubezni, ki se kaže ne v lepih besedah, temveč v dobrih delih; hoče biti zvočnik nadnaravnega sveta, glasnik papeževih vzpodbud, opominov in naukov; podpora za vse plemenite napore, ki jih kristjani doprinašajo za rast božjega kraljestva na zemlji.
Žal pa jih je tudi med nami Slovenci mnogo, premnogo, ki zvedo o svoji Cerkvi le iz listov, za katere je Cerkev samo ena izmed številnih udruženj, ki so na svetu; prebirajo liste in revije, ki o Cerkvi poročajo le tedaj, če se jim zdi, da gre za senzacionalno vest, ki v Cerkvi iščejo le človeški element; ki skušajo dati ravnanju Cerkve vedno tako razlago, da je Cerkvi v škodo.
Ali se bomo potem čudili, da tudi za mnoge naše vernike veljajo besede svetega Pavla: »Med vami jih je mnogo, ki so trudni in slabotni, in mnogo jih je, ki spe!« Saj drugače biti ne more!
Kaj torej? Če res še kaj damo na svoje krščansko ime, na svoj božji izvor in svoj večni cilj, tedaj se oklenimo tistih, ki nas edini lahko varno prepeljejo preko nevarnosti za zveličanje: poslušajmo katoliške duhovnike in prebirajmo katoliški tisk!
							—___		
4 fpl		Iz življenja Cerlcve#Mfei
Slovensko romanje v Lurd
TRAJALO BO SEDEM DNI
Jugoslovanski škofje na koncilu
Drugega zasedanja II. vatikanskega koncila se je udeležilo 22 škofov iz Jugoslavije. Doma so ostali le priletni in bolehni prelatje, tako beograjski nadškof dr. Ujčič, škof z otoka Hvar m-sgr. Pušic, škof dr. Srebrnič s Krka, škof Butorac iz Dubrovnika ter 90-ietni pomožni škof dr. Saillis Seevis iz Zagreba.
Argentinski kardinal v pravoslavnih cerkvah
Ob priliki pravoslavnega božiča je argen-tiski kardinal Caggiano obiskal v Buenos Airesu dve pravoslavni cerkvi, najprej rusko in nato grško. V obeh cerkvah so ga zelo slovesno sprejeli. V ruski so mu na vratih cerkve dali kruh in sol; V obeh cerkvah je kardinal molil skupaj s pravoslavnimi duhovniki za mir na svetu. Kardinal je rekel, da srečanje med papežem in carigrajskim patriarhom potrjuje, da bo sedaj res možna združitev med krščanskimi brati.
Jaslice po tovarnah
Pred božičem so se v Italiji delavske katoliške organizacije potrudile, da so na raznih krajih v delavnicah in po družinah postavili jaslice.' V Rimu je za to poskrbela Onarmo, ki skrbi za dušno pastirstvo med delavci. V Rimu so delavci postavili na delovnih krajih dvesto jaslic. Dva tisoč delavskih družin se je pa udeležilo natečaja za najlepše jaslice.
Kardinal Leger v Afriki
Kanadski kardinal Leger je zadnji božič preživel v Afriki. Za Afriko je čutil vodno veliko privlačnost. Ko je iz misijonskega poročila zvedel, da v afriškem središču za gobavo v Ngoži ju umirajo bolniki od lakote, je začel veliko akcijo v svoji škofiji. Naprosil je svoje vernike, naj se enkrat na teden odpovedo kosilu ali večerji, da bi s temi prihranki pomagali gobavcem. Odziv je bil izredno velik. Z darovi sedaj vzdržujejo tri središča za gobavce.
Po končanem koncilskem zasedanju je z letalom odletel v Nairobi in od tam je z avtom obiskoval naselja gobavcev. Na božični dan je -posvetil katedralo v Buiruri. Dne 29. decembra je bil v Leopoldvil-Iu in
7.	januarja se je vrn.il v Rim.
Praznik sv. Družine v Italiji
Po vsej Italiji so letos obhajali praznik družine. Za to priložnost je poslal papež Pavel VI. predsedniku Zveze družin poslanico, v kateri poudarja krščanske vrednote v družinski skupnosti. »Radi bi — je dejal — da bi vsaka družina občutila sveto ganjenost, ki smo jo doživeli tekom romanja v Sveto deželo, kjer se je Kristus rodil, živel, umrl, vstal od mrtvih in odšel v nebo. Današnji dan bi radi, da bi našel odmev v želji, ki smo jo izrekli v Nazaretu: Naj nas pouči Nazaret, kaj je družina, kakšna je njena skupnost lju-
bezni, kakšna -njena preprosta in vzvišena lepota, kakšen njen sveti in nerazdružljiv značaj.«
Evharistični post za duhovnike
»Osservatore Romano« je objavil odlok kongregacija sv. Ofieija, v katerem je povedano, da velja -tudi za duhovnike evharistični post kot za vernike in ga je treba držati od trenutka sv. obhajila pri maši nazaj in ne od pričetka svete maše same, kot je veljalo do sedaj.
Tisoč pezet vsak večer
V Španiji imajo posebne radijske oddaje, v katerih sporočajo poslušavcam potrebe ubogih. Nekega večera v -novembru je prišel na radijsko postajo odličen gospod in izročil ovojnico s tisoč pezetami. »Polovico daruje moja žena, da bi lahko postregli kaki ubogi ženi, in polovico darujem jaz za pomoč kakemu ubogemu možu,« je dejal. Obljuhil je, da bo še prišel. Od tedaj je prinašal vsak večer po tisoč -pezet, oziroma je vedno pripeljal s seboj kakega prijatelja, ki ga je pregovoril za -ta dar. Do božiča se je -teh darov nabralo toliko, da so lahko pripravili veliko kosilo za reveže v mestu.
PCI nazaduje ...
Vse 'dosedanje volitve v Italiji so -pokazale, da -se število volivcev za komuniste počasi, a stalno veča. Mnogi volijo za komuniste, ker hočejo tako na najbolj viden način pokazati svoje nezadovoljstvo do vlade ali do sedanjega socialnega položaja. To se kaže zlasti v krajih, kjer se število priseljencev v iskanju boljših socialnih in delavnih razmer veča.
Od druge strani pa število vpisanih v komunistično stranko stalno -pada. V letu 1954 je bilo v PCI vpisanih 2,145.317 članov, lani pa 1,614.886. Število vpisanih je padlo za 25 odstotkov. V istem času se je števi-lo članov mladinske komunistične organizacije zmanjšalo kar za 60 odstotkov.
Komunistična stranka se vedno proglaša za delavsko stranko. Leta 1954 je bilo v PCI 23.5 odstotka delavcev, ob koncu leta 1963 pa -le 12.3%. Med člani -se je povečalo število upokojencev. Vse -to kaže, da komunistična stranka nima več -tiste -gonilne sile, ki jo je imela -pred leti: stranka se sitara. — Zanimivo bi bilo vedeti, kako je s članstvom t-u pri nas.
400 milijonov za prehode za pešce
Vladne oblasti so odredile preiskavo glede visokih izdatkov za črtane prehode pešcev po Italiji. Lansko leto je država za to »malanje« izdala 200 milijonov lir. Letos so se -ti izdatki podvojili.
Tržaški duhovniki oznanjamo vsem brav-cem »Kat. glasa« veliko skupno romanje v Lurd. Trajalo bo sedem dni. Na pot gremo neko nedeljo opoldne v juliju in se vrnemo v soboto ponoči.
Po šestih letih se tako zopet premnogi zamejski Slovenci vračamo v Lurd, v to najlepše in največje Marijino mesto na vsem svetu. Čudovita je privlačnost Lurda in se z besedami težko razloži. Kdor gre prvič v Lurd, se hoče na vsak način še vsaj enkrat vrniti in naj ga stane, kar hoče. Lurd je pač po posebni božji dobroti izredno romarsko Marijino središče, kjer človek doživi nadnaravno bližino, kakor menda nikjer. Zato vsak želi nazaj, če le more. Poleg tega pa je vse okrog lur-ških bazilik tako urejeno in organizirano, da je zadovoljen vsak romar in vsak turist.
Premnogi, ki berete -to vabilo, dobro veste, da nismo letošnje romarske točke izbrali duhovniki, ampak vi, številni stalni romarji, zlasti tisti, ki ste že bili enkrat ali dvakrat v Lurdu. Leta 1958 smo imeli zamejski Slovenci prvo veliko romanje v Lurd. Ta-k-ra-t n-as je bilo vseh okrog 950. Vmes so bile v'Lurdu manjše slovenske skupine. Sedaj gremo spet na to dolgo in lepo božjo pot, in s-icer ne samo Primorci, ampak skupno v-si rojaki od Trsta do Celovca. ,N-i še dolgo, -kar se je nekdo v razgovoru spomini-l, kako lepo so prepevali koroški, goriški in tržaški -pevci v baziliki rožnega venca ob našem velikem romanju pred šestima leti. Nekatere romarice pa s-e kar naprej spominjajo, kako so slavile svoj god sv. Ane ob francoski torti v Car-cassone in za-to vlak zamudile. Meni, ki pišem te vrstice, pa iz spomina ne gre, kako prisrčno se je poslavljalo naše slovensko ljudstvo od lurške votline in od sedaj že pokojnega škofa Rožmana.
Dragi rojaki! Če vam zdravje, čas in žep dopušča, odločite se, prijavite se in v juliju vsi v veliko in dolgo procesijo slovenskih romarjev pred lurško votlino! Za vse, ki smo bili v Lurdu, je odločitev lahka. Dobro besedo potrebujejo tisti, ki gredo prvič in so nekako v dvomu, če se izplača ali ne. Vi, ki ste bili na kraju milosti v Lurdu, govorite, razlagajte, vlivajte dokončnega poguma mnogim, ki bodo šli prvič z nami! Vsak stari romar naj pridobi enega novega lurškega romarja!
Romanje vodimo -tržaški duhovniki, v glavnem isti kakor pred šestimi leti. V tehničnih stvareh nam pomagajo Pavlinci iz Milana, ki jih tudi mnogi poznate in se jih hvaležno spominjate. Romanje bo trajalo skupno sedem dni, toda čas določi ravnateljstvo francoskih in italijanskih železnic. Upamo, da pride odgovor kmalu in prav tako razne cene za razne poti in u-sluge. Za konec tega vabila imamo namreč to novico:
Kdor bo hotel, se bo lahko odpeljal iz Lurda v Lisbono in Fatimo z letalom.
Kdor bo hotel, se bo peljal iz Lurda na največjo špansko Marijino božjo pot v
Dvojni železniški tir Trst-Benetke
Tekom poletja bodo menda začeli z deli za postavitev -dvojnega -tira na progi Trs-t-Benetke. Predvidevajo, da bodo stroški znašali okoli tri milijarde lir ali še več; dela bodo dokončana tekom leta 1965.
Pet oseb živih zgorelo
V noči od sobote na nedeljo, ob eni uri zjutraj, je -na cestnem križišču Magnano in Riviera pri Vidmu prišlo do strašne avtomobilske nesreče, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev. Vse so iz Kanalske doline, eden mod njimi Slovenec Alfred Prešern iz Ukev. Do nesreče je prišlo tako, da je vozač Fiat »600«, v katerem so potovali Ivan Tarman iz Trbiža, Alfred Prešern iz Ukev ter Diana Vidoni (stara 16 let) iz Raj-blja, prezrl znamenje »Stop« na omenjenem križišču in se z vso silo zadel v drugo vozilo, ki je prihajalo iz nasprotne strani. V tem vozilu -sta bila Guido Bran-dolin iz Carnie ter Vincenzo Mognalo iz Chiusaforte. Udarec obeh vozil je bil tako silen, da se je razpočil bencinski -tank avtomobila Fiat »600«, tekočina -razpršila po vseh ponesrečencih -in jih takoj spremenila v živo gorečo grmado. Ko je mogla cestna policija posredovati, so bili štirje že mrtvi, peta žrtev, Vincenzo Mognato pa je umrl na posledicah opeklin takoj po prevozu v bolnišnico.
Montserrat in Barcelono s pulmanom. — Kdor bo hotel, se bo vozil v Lurd in nazaj v spalnem vagonu (cuccette). Vsi pa, ki ostanemo vse tri dni v Lurdu, bomo napravili tretji popoldan lep izlet v lurško okolico.
Vse to so razni načrti -in predlogi iz vrst naših romarjev. Sedaj Pavlinci v Milanu skrbijo, da se naši predlogi uresničijo. Trdno upamo, da bomo mogli že prihodnji teden objaviti vse potrebno in dokončno o našem letošnjem velikem romanju pred masabejske skale v Pirenejih. Sedaj vemo le to, da -bo romanje v Lurd stalo pri-
Slovenski misijonarji po svetu
V celoti jih je trenutno v misijonih 54. Od -teh je 37 odšlo v misijone pred zadnjo svetovno vojno, 27 -pa v letih po končani vihri. Iz domovine je v povojnih letih prišla le ena nova misijon,ska moč — še ta se je morala prikrasti —, vse druge so pa -iz zamejstva. Ta mala četa slovenskih misijonarjev in misijonark je po svetu takole razkropljena:
Na Japonskem jih je šest: 1 misijonar in 5 misijonark (1+5); na otoku Formozi: 1+2 in še laični misijonar zdravnik dr. Janež; v Hotng-Komgu in Makauu ob kitajski obali: 2+1; v Južnem Vietnamu je misijonar Majcen; v Burmi en misijonski brat; v Siamu sta dve misijonarki; v Indoneziji (otok Java) ena; v Indiji in v Pakistanu jih je -skupno 17: šest duhovnikov,' šest -misijonskih b-ratov in pet misijonark; v Afriki jih je petnajst: 4 duhovniki, 4 bratje in 7 misijonark. Poleg teh -sta še XX) en misijonar in misijonarka na otoku Madagaskarju, dve -sestri iz Kongregacije slov. šolskih sester pa delujeta v Paragvaju med Indijanci.
Po pripadnosti je 11 jezuitov, 8 salezijancev, 3 so misijonarji presv. Srca, 3 -lazaristi, 2 iz drugih družb, 1 je pa laik — skupaj 28 moških, ki delajo v Gospodovem vinogradu. Redovnic je 26: 5 je uršuli-nk, 4 usmiljenke, 4 oblatinje, 3 pomočnice vernih duš, 2 frančiškanski Marijini misijonarki, 2 slov. šolski sestri i-n šest drugih redovnih družb.
Delokrog naših misijonarjev in misijonark je kaj različen. Od duhovnikov vodijo eni misijonarsko postaje, drugi poučujejo IX) šolah, tretji so vzgojitelji v zavodih za duhovniški naraščaj, četrti pionirji pri ustanavljanju novih misijonskih središč.
Misijonski bratje vodijo strokovne šole, gospodarstvo v zavodih i-n na misijonskih postajah, poučujejo, obdelujejo zemljo, zidajo cerkve iin gradijo misijonska poslopja.
In misijonarke? Nekatere so ravnateljice dekliških zavodov z več kot -dva tisoč gojenkami, druge -so po misijonskih šolah, po bolnišnicah in dispanzerjih. Spet druge skrbe za cerkveno perilo, obiskujejo bolnike po domovih in reveže po vaseh, delijo hrano in obleko potrebnim. Nekatere gospodinjijo in delajo -na polju. A za vse velja: -ljubezen Kristusova jih priganja.
Relikvija sv. Cirila v Buenos Airesu
Slovenskemu salezijanskemu duhovniku g. Janju Merniku, ki deluje v baziliki Marije Pomočnice v Ramos Mejra (Vel. Buenos Aires), je uspelo dobiti relikvijo sv. Cirila, ki je v zvezi s tisto, ki so jo letos po več ko 150 letih našli v Recanatiju blizu Loreta. Relikvija je opremljena z -listino, v kateri kardinal Micara potrjuje nje-
Montserrat bo stalo približno deset tisoč lir več kakor v Lurd, romanje z letalom v Fatimo pa bo imelo v svojem računu pet -lepih ničel s številko ena na čelu. Samo toliko približno vemo in toliko vam moremo povedati. Leta 1958 smo bili v Lurdu le dva cela dneva, letos bomo tam tri cele dneve. Upoštevajte to; zlasti upoštevajte povišanje cen in tako se vam stroški ne bodo zdeli previsoki. Važno je sedaj samo to: mislite, govorite, odločite se, predvsem pa štedite.
Vse stare lurške romarje, vse drage rojake, ki gredo letos prvič z nami pred lurško votlino, duliovniki-voditelji romanja iepo in iskreno pozdravljamo in vabimo.
no zanesljivost. Na praznik -sv. Treh kraljev so jo -slovesno pos-tavil-i na oltar brezjanske Matere božje v omenjeni baziliki, ki je tudi -delo neumornega g. Mernika. Poseben pečat -so -dali vsej slovesnosti letošnji slovenski novomašniki v Argentini. Salezijanski novom-aš-nik g. Anton Rant je opravil -sv. daritev, asistirali pa -so mu novomašniki -slov. semenišča iz Adroguč (Vel. Buenos Aires) -gg. Jure Rode, Primož Langus in Lovro Tomažin.
Nov duhovniški grob
V 94. -letu s-tardsti je umrl v To-maju na Krasu upokojeni župnik Hinko Šonc. Po posvečenju je bil. najprej osebni kaplan škofa Škerka v Trstu, nato pa veroučitelj na državnih šolah istotam. Kasneje je u--pravljal župniji Dutovlje in Skopo. Po' zadnji vojni se je kot upokojenec naselil v svojem rojstnem -kraju Tomaju. Z-adnja leta ga je mučila huda arterioskleroza, ki mu je tudi pretrgala s kapjo nit življenja.
Umrl je dr. Fran Šijanec
Dne 17. januarja je -umrl v Mariboru dr. Fran šijan-ec, ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo. Bil je ugleden umetnostni zgodovinar, likovni kritik in član jugoslovanske sekcije -mednarodne organizacije umetnostnih kritikov. Na svojem področju je mnogo storil za zaščito umetnostnih spomenikov, tudi cerkvenih, s svojimi prispevki v raznih publikacijah iri časopisih.
Rimski Slovenci so proslavili praznik sv. Družine
V okviru svojega društva »Slomšek« so rimski Slovenci lepo -proslavili praznik sv. Družine. Sveto mašo je daroval msgr. Bavdaž, ki je v pridigi poudaril, da moramo na -ta praznik prositi za posamezne slovenske družine, za skupnost slovenskih družin in za vso ’ družino slovenskega na-roda. Ta velika slovenska družina je zgubiia v zadnjem letu med -drugim ljubljanskega nadškofa Vovka in apostolskega administratorja msgr. Toroša, težko pa je obolel tudi predstavnik Slovencev v Rimu jezuitski asistent pater Anton Prešeren. Po litanijah in blagoslovu z Najsvetejši-m, je -sledila društvena prireditev v dvorani, ki je bila polno zasedena. Ob prižgan-om božičnem drevescu -in postavljenih jaslicah so zapeli več božičnih pesmi. Slovenski deček in deklica sta deklamirala tlrve priložnostni božični pesmi. Zatem je spregovoril duhovni aisi-slcnt društva msgr. Jezernik, kateri je poudaril pomen božičnega praznika in praznika sv. Družine, ki sta oba tudii naša sloven-ska praznika. Sporočil je pozdrave bolnega patra Prešerna, ki je vrhovni predstojnik društva, za katerega ozdravljenje so vsi navzoči zmolili zdravamarijo.
itiiiiititiiiiiiiitmitiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiuiHiiuiiiiiiiiiiiitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiii
“RAZNE NOVICE^
bližno deset tisoč -lir več -kakor pred šestimi leti (1. 1958: 28.500 -lir), v Barcelono-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ ŽIVLJENJU NAŠIH LJUDI
KAREL MAUSER:
Ljudje pod bičem
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Pisatelj Karel Mauser je danes eden najbolj branih slovenskih pripovednikov izven matične države. Skrivnost njegove privlačnosti je v -tam, da ima, ko piše, pred očmi predvsem naše preproste ljudi.
»Ti iso naša srčika,« je sam zapisal v pismu dr. Tinetu Debeljaku v Argentini, »ti ljudje -nosii-jo levji delež pri naši knjižni delavnosti. Brez pomoči teh preprostih ljudi bomo v našem delu obtičali ali pa bomo morali presedlati na jezik naših novih domovin. Po moje je umetnik kakor duhovnik. Niso ljudje zaradi duhovnika in niso ljudje zaradi umetnika. Naša izseljeniška književnost bo morala gledati, da ohrani zvezo s staro našo tradicijo in u-metnos-tjo, ker je nemogoče zahtevati od naših ljudi, da čez noč padejo iz tradicije v novo stvarnost. Zato je tudi nemogoče skoraj čez noč ustvariti dva bregova in večino ljudi pustiti na onem. V največjo milost si zato štejem, da sem v koroških letih imel priliko pognati v tek večernice pri Mohorjevi družbi in tako dobil navzde-vek „večerničar”. Četudi ne bi nič ostalo od mojega dela, vem, da se me bo marsi-kak preprosti človek spomnil, ko bo od mene ostal samo še prah.«
In ta veliki prijatelj našega preprostega ljudstva prihaja za začetek novega leta pred nas s prvim delom svoje trilogije »Ljudje pod bičem«. Potem ko je izšlo že skoraj dvajset njegovih knjig (ena izmed njih »Kaplan Klemen« je izšla celo v nemškem in španskem prevodu), se je odločil, da napiše zgodbo, ki naj bi bila »spomenik mrtvim prijateljem s Turjaka za dvajseto obletnico, obenem pa apologija (obramba) našega protikomunističnega odpora, ki jo je najbolj čisto podal Narte Velikonja, ko je 1. 1945 pred ljudskim sodiščem v Ljubljani dejal: „Res'nica je bila na naši strani. Kar smo napravili napak, so bile le taktične.” Hotel sem zato v svojem delu -povedati, da so napake bile, in da so se pošteni ljudje tudi od druge strani po zmagi zavedli, da ima resnica bel obraz.«
Prvi del knjige »Ljudje pod bičem« je izšel kmalu po' tej vojni na Koroškem v reviji »Vera in dom«. Pisatelj Mauser, ki se je leta 1918 rodil na Bledu, vstopil v bogoslovje, doživel obiego, vdajo in pokol na Turjaku ter kočevske dogodke, pa se nato odločil, da služi Cerkvi kot dober katoliški laik v krogu družine, je 1. 1945 doživel tudi zmagoslavje komunističnega prevzema oblasti v Ljubljani, pa bil še isto leto nasilno izgnan iz domovine na Koroško, od koder je emigriral v Združene države Sev. Amerike.
V ZDA je pripravil drugi del, ki ga je postavil v Dobre polje na Dolenjskem, ki je bilo eno središč protikomunističnega odpora naših ljudi v latih 1942 in 1943. Ko je napisal še tretji del, se je izkazalo, da mora prvega popolnoma predelati. Zato je napisal čisto novega in ohranil od prvotnega najbolj osnovno zgodbo.
Je to napeta ljubezenska zgodba, vržena v okvir dobe, ko je živel slovenski človek pod bičem najusodnejših silnic v svoji zgodovini: nemške in italijanske zasedbe ter komunistične revolucije, koncentracijskih taborišč in protirevolucije. Podbrezje na Gorenjskem, Ljubljana, Turjak, Gonars in Dachau tso pozorišča teh ljudi v letih 1941 -1945.
Veseli smo te knjige, veseli zlasti zato, da naši ljudje v teh mesecih, ko režimski tisk onstran -meje proslavlja dvajsetletnice raznih dogodkov in -sramoti žrtve komunističnega nasilja, slišijo tudi drugo plat zvona in doumejo, da je resnica le ena, čeprav je danes v domovini obsojena na molk.
»Ta knjiga,« je zapisal pisatelj, »je šopek poljskih rož na grobove mo-jih mrtvih prijateljev in zahvala dobrim ljudem, ki jih je bilo v krvavi preteklosti vendarle veliko. Silva in Zalar in stari župnik -so nam trije, toda bilo jih je mnogo, mnogo več. Vidim jih pred seboj in hvaležen sem Bogu, da mi jih je dal -srečati..« (Glas SKA, 30.9. 1963)
Želeli bi, da bi ta Mauser jeva trilogija (ostala dva deda izideta predvidoma še to leto) našla pot v vsako slovensko družino. Naj bi jo sprejeli s -tako ljubeznijo, kot jo je Mauser pisal v mislih na -našega slovenskega b-ravca in v -spomin na svoje m,r-itve prijatelje.
Prti -del ima 440 strani. Izdala ga je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, Argentina kot -svojo dvainpetdeseto publikacijo. Naroča in dobi ise knjiga na upravi našega lista. Broširana -stane 2000 lir, v platno vezana 2600 lir. Dobi se tudi po slovenskih knjigarnah.
-fj-
Če primerjamo med seboj papeže zadnjega časa, lahko spoznamo, kako so si različni. In kolika je šele razlika med njimi in prejšnjimi papeži. Šele v zadnjem času se papeštvo v svetu res duhovno uveljavlja.
O. R.
Vaše besede, mogoče nehote, dajejo vtis, da hočete postaviti papeža. proti papežu, kot če bi -bili -v Cerkvi -dobri in slabi, koristni -in škodljivi poglavarji. Nikoli -ne smemo poglavarja Cerkve presojati izven časa, v katerem je živel. To je -tudi poudaril eden izmed koncilskih očetov na vatikanskem -cerkvenem zboru, ko je dejal, da je treba vsak dogodek presojati glede na zgodovinsko obdobje, v katerem se je vršil. Papeži so res med seboj različni glede na vzgojo, značaj. A vi niste hoteli govoriti o tej različnosti, temveč o različnosti njihovega delovanja. Želel bi, -da bi pri tem pomislili, da prejme vsak papež ob svojem na-štopu od svojega prednika posebno dediščino, ki obstoji v tvarnih -dobrinah, raznih pridobitvah in dosežkih -svojega pape-ževanja. Vsak papež si -ustvari določena področja -delovanja in zapusti svojemu nasledniku nove možnosti apostolskega -dela. Pomislite na Benedikta XV., Pija XI., Pi-ja XII., Janeza XXIII. in -na njihovo delo, ki mogoče takoj ni bilo -dovolj cenjeno, a je odprlo pot nadaljnjemu -razvoju. Dediščina enega papeža nu-di večjo -svobodo
»Ali boste že vendar nehali govoriti o tej zgodbi? Kvarite nam večer!« Te besede belgijske princezinje Paole na večer Kem-nedyjevega atentata so zbudile velik odmev v mednarodnem ti-sku. Svetovni časniki so obilno poročali o tej zadnji napaki m-lade princezinje, ki je še enkrat pokazala, da nima vzgoje, primerne kraljevski osebnosti.
Paola, lepa, mlada, razvajena, ni bila rojena za pri-ncezinjo. Njeno mesto bi bilo bolj primemo na kaki veliki plaži, v mondenih lokalih kot pa na -dvom, ki ima -določen protokol -in zahteva vzgojo, ki jo mlada pri-ncezi-nja popolnoma pogreša. Kronike, ki obravnavajo škandale, so že poročale o njej na vse načine: prikazale so jo na obali, oblečeno v »bikinih«, bila je sredi razgibanih prizorov v znanih -lokalih, njen mož se je s-tapel -s fotoreporterjem, ki ga je ona napadla s prav nič finimi psovkami.
Njena poroka s princem Albertom je v začetku navdušila Belgijce. Njena lepota si je osvojila srca tudi skeptikov in konservativcev. Primerjali so jo Astri-di, sladki kraljici, ki še živi v spominu belgijskega naroda. Toda v zelo kratkem času je lepa Paola uničila vse te iluzije. Ob mnogih prilikah je pokazala svojo nepremišljenost, svoj nemirni značaj. In Belgijci so začeli -postajati nezaupljivi. Ona nima v sebi tiste skrite elegance, ki zaznamuje resnično princezinjo, tisto, ki bi -lahko nekoč postala kraljica. Nima v sebi ponižnosti -tistih oseb, ki jih je usoda določila za nekatera vidna mesta.
Morda Paola ni izjema. Toda smolo ima, da živi v -dobi, ko uživata -tisk in javno mnenje popolno -svobodo, tudi kar zadeva tiste, ki so bili -nekoč nedotakljivi miti.
drugemu v popolni posvetitvi — kot -nam priča zgodovina — njegovemu velikemu poslanstvu. Sedanja vsestranska odprtost Cerkve je mogoča prav zaradi prejšnje strogosti. Cerkev se je -popolnoma zavarovala pred zmotami v svoj-i notranjosti in se lahko sedaj predstavi svetu strnjena v zvestobi veri in Kristusovemu nauku.
* * *
Prejšnji večer smo v pogovoru med prijatelji ugotovili, da zadeva Cerkev pri raznih zmotah, ki se v svetu pojavljajo, kot na primer idealizem ali marksizem, na precejšnje težave. Te zmote ogrožajo enotnost vere in katoliškega nauka, in eden izmed nas, profesor filozofije, je govoril celo o krizi v Cerkvi. Ali je prav res, da je Cerkev v krizi, da se boji izreči se glede raznih zmot?
O. R. D.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ni bila rojena za princezinjo
Nekoč je namreč vse, ka-r -se je -dogajalo na kraljevskih -dvorih, bilo ovi-to z ne-prodirno -tančico. Danes tega ni več. Ljudstvo lahko -sledi vsem dogodivščinam tistih osebnosti, ki jih je usoda postavila na -svetovna pozorišča. In -tako ni mogla Paola prikriti vseh svojih velikih in -majhnih napak kot je to lahko naredila v preteklosti. Drugi škandali, druge osebnosti so prodrle v svat -iri so se.pokazale ljudstvu v drugačni luči. Paola ni izjema. Toda niti ni resnična princezinja.
»Kvarite nam večer!« Morda so malo pretiravali -tisti, k-i so -trdili, da je s -temi besedami Paola -pokazala ves s-voj cinizem. Z njimi je pokazala neodgovornost iri ne-preuda-most mlade ženske, preveč bogate in preveč -razvajene, ki misli samo na zabavo in prepogosto pozablja na -dolžnosti, katere ji pripissuje njen stan. Biti svakinja belgijskega kralja -pomeni zanjo -samo to, da je tudi njena podoba natisnjena na znamkah. In to je za resnično princezinjo res premalo.
Miranda Zafred
ZA DOBRO VOLJO
Kako so v Mokronogu gasili
»Ljubljanske Novice« od 16. vel. serpana 1852. vejo poročati:
»Ker -se že dolgo iz -našiga -lepiga ino ti-hi-ga kraja nobena noviza oglasila n-i, hočemo mi tim pota-m velespoštovanim brav-cim povedati, -da iskrica narodnega domoljubja pri nas ugasnila še tn-i, kajti uprav na svetiga Jakoba dan s-mo imeli sredi be-liga dne en sijajen -požar.
Čim so brezzobe babure -i-no slični indi-viduji nad strešnim krovom rudeče ognje-
Res je -imela Cerkev v- dveh tisočletjih svojega obstoja mnogo težav, 'boriti -se je morala proti številnim zmotam, a nobena težava ali zmota -ne -more povzročiti krize v Cerkvi. Razlikovati moramo namreč med Cerkvijo i-n verniki, ki Cerkev -sestavljajo, med tem, kar je božje, in.tam, kar je človeško. Kot sta v Kri-stusu dve naravi, božja in človeška, -tako sta -tudi v Cerkvi. Le to, kar je človeško, je -lahko v krizi. Le ljudje, verniki, ki -se -ne držijo popolnoma Kristusovega nauka o resnici in- ljubezni. V vsaki zmoti pa je tudi nekaj resnice. To je resnica, ki je bila vzeta iz nauka Cerkve ter nato predelan-a in ponarejena. Cerkev gleda n-a zmote kot n-a odklon s -prave poti i-n ve, da pride po blodnjah, po padcu varljivih prividov vedno tisti trenutek, ko v-se te zmote zgubijo svoj obseg in ostane le jedro resnice, -iz katerega so s-e spočele.
Ponavlja -se -tako svetopisemska slika, da se izgubljeni sinovi vračajo v očetovo hišo. Cerkev je preživela arianizem, protestantizem, agnosticizem in preživela bo tudi marksizem. Cerkev je ljubeča mati in zato odpušča vsem tistim, ki se k njej vračajo. Nista torej v krizi Cerkev ali -njen nauk, ampak le -tisti, ki se ne drže tega, kar Cerkev uči. Ne gre za krizo resnice, ampak za krizo -lju-di, ki se od resnice oddaljijo ali jo odklonijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMii
ne jezike odkriti, je rog -našiga nad vse vrliga ino neumomiga trobentača, koj-iga smo valetalentovanim spoznali in kojiga na nobenoj boljšej narodnej veselici -nedo-stajati ne sme — jaku močno zatrobil.
Sliš-avši ta pretresljivi glas, je naš brdki gasilski kapomajster — ata Recelj — brž spoznal, kaj le-tu zavijanje povedati hoče, pa je samemu sebi dejal: Tukej nekje en požar mora biti — -in se urnih krač v gasilski dom podvizal ter ondi že od vseh vetrov zbrane požrtvovalne gasilce najdel ino j-ih s kratkim, pa vrlo genljiv-im nagu-vorom pozdravil.
Skončavši slednje priprave se je n-aša mala, a iskra gasilska četa na lice mesta podala, pa ondi po parih urah rudečemu petelinu vrat zavila ino -se potem zmagoslavno na dom našiga pivo boritelja ata Reelja podala, koj-i jih je z znano mu vseslovensko gostoljubnostjo, kakor tako o njej dohtar France Prešeren gen-ljivo poročati zna — pogostil.
Tako je naša hrabra gasilska četa poskrbela, da se je le-ta sijajna požar v najkrajšim časi i-no v naj-lepšim redi čisto do konca nad vse koristno izpeljati zamogal.«
Radio Trst A
Spored od 26. januarja do 1. februarja
Nedelja, 26. jan.: 9.30-Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otok zakladov«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela: »Prigode nekega popotnika«. — 18.30 Po društvih in krožkih: (6) »Orkester Miramar«. —
20.30 Iz slovenske folklore: »Jo primejo za roko, jo peljejo v poroko«.
Ponedeljek, 27. jan.: 12.15 Iz slovenske folklore: »Jo primejo za roko, jo peljejo v poroko«. — 18.00 Glasovi iz narave. —
15.30 Koncert »Camerate Musicale Triesti-ne«. — 19.15 Radijska univerza: (1) »Direktna in indirektna demokracija«. — 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Casa-re Augusto Seghizzi«.
Torek, 28. jan.: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 21. lekcija. — 19.15 Pisani balončki. — 21.00 Richard Wagner: »Mojstri pevci niirmberški«, opera v treh dejanjih - III. dejanje.
Sreda, 29. jan.: 12.15 Zgodovinske zanimivosti. — 13.30 Izbrali smo za vas. —
18.00 Znanstveni -leksikon. — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov:	(2) »VVolfgang Amadeus Mozart«. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije:
Četrtek, 30. jan.: 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 18.00 Italijanščina po radiu: 0-snovni tečaj - 22. lekcija. — 19.15 Sirimo obzorja: »Narodni park, Gran Paradiso«. — 21.00 »Sanje«, radijska drama.
Petek, 31. jan.: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (13) »Od kdaj ima zajček kratek rep«. — 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.15 Radijska univerza: E-lektrika: (2) »Električno stanje teles«. — 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Nov-i zbor »Montasio« iz Trsta in zbor »Simon Gregorčič« iz Kobarida (»Unione Gin-nastica Goriziana« 7. in
8.	dec. 1963). — 20.30 Gospodarstvo in delo.
Sobota, 1. febr.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Po tujih krajih. —
15.30 »Peščen podstavek«, radijska igra. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. —
18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske -književnosti: (10) »Prispevek italijanskega ser-vita Alasija da Sommaripa«. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Moški zbor iz Jazbin.
OBVESTILA
POŠOLSKI POUK. V Katoliškem domu v. Gorici se -je začel -pošolski pouk za dečke ljudskih šol in nižjih srednjih šol. Pouk je vsak dan od 15. do 18. ure. Dečke nadzira in jim pomaga diplomirano učiteljsko osebje. Dečki se lahko priglasijo vsak dan med poukom. Sprejemajo se tudi taki, ki obiskujejo italijansko šolo, da le znajo slovenski.
UPRAVA SVETOGORSKE KRALJICE v
Trstu, V. Rapiccio 3, obvešča, da so še na razpolago vse številke revije, tudi zadnja, 6. štev., ki je pred kratkim izšla. To številko dobite tudi v slovenskih knjigarnah.
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniinH^
Nedelja 2. februarja nedelja za katoliški tisk
lllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllllllllllllllllNtllllllllltllllllltllillllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllH|||||HltlltlUllllltlUIIIIIIIHIIIillllllllllHIIIIIIIIIIIllllllllllillllltllllllllllllllUllllllllllllllUlllllllllllllllllillltlltllllllllllllllllllllltltllllllltllllllllllUlltlllllllllllllllllllllllllllllH
16.
ijseiieiDici
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Ganljivo so peli v mlado septembrsko jutro vipavski zvonovi i-n njihov glas je budil v srcih strah in tesnobo, kot bi srca podzavestno čutila, da je napočila ura neizprosne božje sodbe, dan božje pravice, ko Bog v eni uri kaznuje grehe stoletij.
»Nadangel -sv. Mihael! Brani nas v boju zoper moči teme!« je molil ob vstopu v cerkev kamenj-ski župnik Viktorin Stanič. Komaj je pokleknil, že so za njegovim hrbtom zadoneli težki vojaški škornji. »Komm h-er! - Sem pridi!« sta rjovela dva SS-ovca. Zmeden je vstal i-n zagledal še druge nemške vojake, ki so z v naprej naperjenimi'puškami stopali k spovednicam hi v zakristijo, kot bi iskati skrivačev. Prijeli -so ga in pahnili k izhodu. Pred cer-
kvijo je bilo -vse živo. Z desne in z -leve so Nemci vlačili moške, jih odurno brcali i-n suvati s kopiti pušk in brzostrelk. Zenske -so obupno kričale, otroci vreščali. O-star neanški ukaz, nekaj rezkih nemških klicev, krepki sunki v hrbet — in vrsta pobranih moških je odkorakala navzdol proti Potočam,
Zadnji v vrsti odgnancev je stopal župnik. »Le zakaj -so nas pobrali?« -se je spraševal. ,»Smo talci? Nas -bodo pobili?« Vse je prišlo -tako strahovito hitro, da se -sploh ni znašel. Pred njim -so stopali moški, začudeni in -prepadeni. Nekje je gorela hiša, drugod je črn oblak dima ovijal domačijo, potegnil je veter i-n izza Visoke strehe so švignili ognjeni zublji pod nebo.
Na Brjah so župnika Viktorina -ločili od drugih sotrpinov in ga postavili k zidu. Pred njim je stal vojak in si čistil puško. »Puško si izčisti, nato -me poči!« -si je mislil. Od hišnega vogala ga je opazoval deček. »Gospod župnik!« mu je zaklical. »Z varni bo kot z mojim očetom.« — »So ga ustrelili?« jo -grenko vprašal. »Ne! Tu ob zidu je stal kot vi, -nato so ga odpeljali
s seboj. Danes se je vrnil domov.« Ce bi an-gel spregovoril, bi mu ne vli-l lepše tolažbe v srce.
Viktorina je hudo zeblo, saj so ga -pobrali le v -talarju, brez -suknje in klobuka. A že so Nemci pignati novo -skupino u-jetnikov, pahniti -mednje prezeblega župnika in vse odvedli proti Rihemberku. Tu se mu je posrečilo obvestiti o svojem zajetju strica Josipa štirancarja, ondotnega župnika, -ki mu je takoj poslal suknjo in nekaj denarja.
* * *
»Kristus križani, usmili se!« je vzkliknila mati kriškega župnika Andreja Simčiča, ko je skozi -dvoriščna vra-ta vdrlo krdelo SS-ovcev v župnišče. Dva -sta planila v pisarno in pograbila župnika, drugi so se razlezli po hiši, prevrgli vse kote, preiskali tudi kumik. »Komm mit! - Z n-am-i!« so klicali župniku, »Zbogom, mama!« je zaklical, a pahnili so ga skozi vrata v gručo moških, ki so jih v onem hipu -tirali tam m-imo proti trgu.
Na trgu je bilo zbirališče na-silno pobranih moških. Vlačili so jih z vseh strani.
Tesno ob hišah so stale gruče žensk, ki so jokale. Nekatere so držale v rokah cule ati nahrbtnike, ki so jih skušale izročiti svojcem, -toda nemški stražniki so jih s puškinimi kopiti in z grobimi sunki pehati proč.
Poveljnik je na kratko nekaj ukazal. Vojaki so uvrstili zajete v vrsto -po štiri in že je dolga skupina novodobnih -sužnjev odkorakala proti Ajdovščini. Za njimi so stezale roke matere in žene, na vse grlo so klicale njihova imena, dokler jim ni glas zamrl v glasnem joku.
* * *
»Sv. Janez Krstnik, ajdovski nebeški pri-prošnjik, reši nas!« je prosil kleče pred glavnim oltarjem ajdovski župnik Dušan Bratina. Zunaj je divje hrumelo in ropotalo. Zdaj je grmel m-imo -tank, zdaj oklop-ni avtomobil ali kamion, tu je -počila puška in tam je odjeknilo ostro nemško povelje. Iz Lokavca, s Planine, z Ustja, s Cola -in od vipavske strani so dohajale skupine jetnikov, trdnih možakov -in fantov, pa tudi -betežnih starčkov in mladostnikov, še skoro otrok. Neusmiljeno so nad nji-mi
padala kopita in brce in vso pot so jih strahovali z grožnjami i-n obdelovali s psovkami.
»Kaj naj storim, o Bog?« je prosil razsvetljenja župnik Bratina. »O Marija sve-togorska! Kaj naj storim?« Pred tremi dnevi , ko so ob splošnem pobegu vsi Ajdovci zapustili vas, je tudi sam odšel in odnesel svetogorsko podobo Matere božje. Vrhovčevi n-a Gradišču so jo z veseljem sprejeli v varstvo. Postavili so jo na z belim prtom prekriti kosem, jo zasu-ld s cvetjem in obdali z lučkami. Lulikova hiša je bila nepretrgoma poln-a ljudi, ki so Izmenoma prihajati častit svetogorsko Kraljico, ki je kot begunka prišla v goste v skrom-ni kmečki dom. A zdaj so se esesov-ci razpršili po vaseh in na-seljih. Nič jim ni sveto. Povsod jok in groza. Le kdo se jim upa upirati? Svetogorska podoba ni več vama na Gradišču, bolj vama bo tu v ajdovski cerkvi. »Ponjo moram !« je zvenelo župniku v duši. »Pa jo prenesem srečno, ko vsepovsod mrgoli nemških vojakov? Marija me bo vodila!«
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
IMOVIC
Goriški nadškof govori v stolnici
Letošnja svetovna molitvena osmina je v naši stolni cerkvi posebno slovesna. Vsak večer razlaga posamezne namene nadškof msgr. Pangrazio. Govori prijetno in poljudno, da ga je veselje poslušati. Zal, da je premajhno število Goričanov, ki hodijo poslušat svojega nadpastirja.
O tridentinskem koncilu v Gorici
V nedeljo je v KD bil kulturni večer posvečen 400-letnioi tridentinskega koncila. Govoril je dr. Stojan Brajša. Dokaj lepo število ljudi je prišlo, da slišijo o tem do sedaj za Cerkev najvažnejšem koncilu. Predavatelj je govoril lepo in preprosto, da so ga mogli vsi razumeti, četudi je težko govoriti o takem koncilu publiki, ki, ni doma v zgodovini. Njegove besede so pojasnjevale primerne skioptične slike. Z večera smo odhajali z zavestjo, da je tudi v preteklosti morala Cerkev marsikaj prestati dobrega in hudega, a da ji je vedno do časa Bog pošiljal pravih vodnikov, ki so jo rešili in prenovili.
G. predavatelju najlepša hvala za njegov trud!
Umrl je duhovnik Mario Cassetti
Goriška duhovščina žaluje zaradi nenadne izgube svojega sobrata dr. Marija Cassetti ja, ki je bil podkancler goriške nadškofije, docent kanoničnega prava v go-riškem semenišču in katehet na srednjih mestnih šolah.
Že dalj časa je trpel za srčnimi motnjami. V petek zvečer se je kot običajno vrnil domov v semenišče, kjer je stanoval. V sobi mu je postalo slabo in, ko so pozneje prišli k njemu z nekim sporočilom, so ga našli že mrtvega.
Don Cassetti se je rodil v Vidmu leta 1915 in leta 1940 je bil posvečen v duhovnika. Bil je najprej kaplan v Fiumi-cellu, nato vojni kurat. Po vojni je v Rimu na lateranski univerzi promoviral v cerkvenem pravu. Desat let je nato deloval onkraj Oceana v Venezueli in na Kubi. Leta 1960 se je vrnil v Italijo in prejšnji nadškof Arnbrosi ga je imenoval za svojega osebnega tajnika. To službo je opravljal do leta 1962, ko je nadškof Ambrosi odstopil. Novi nadškof Pangrazio ga je določil za delo v nadškofijskem uradu in mu poveril pouk kanoničnega prava v goriškem semenišču ter kateheta na goriških srednjih šolah.
V ponedeljek se je v semeniški kapeli, kjer je duhovnik Cassetti ležal na parah, brala zanj sv. maša. Nato so ga prepeljali v'Videm, kjer so ga pokopali v družinski grobnici.
Dobremu in tihemu duhovniku daj Bog večni pokoj.
Novosti iz fare sv. Vida na Placuti
Župnija sv. Vida na Placuti je ena tistih mestnih župnij, ki ima zalo mnogo slovenskih vernikov, saj se razprostira do pevmskega mostu in vključuje vse solkansko polje v kolenu, ki ga tvori Soča. Kot je znano, jo upravljajo patri frančiškani tridentinske province (iz Trenta). Pred dobrim mesecem je fara dobila novega župnika, ki je bil letos 5. januarja slovesno ustoličen. Ko »Novi list« o tem poroča, izraža željo, da bi za toliko Slovencev v fari bil lahko na razpolago tudi pater, ki bi slovensko govoril. Vidi se, da poročevavec ne živi v tej fari. Tisti Slovenci, ki redno obiskujejo slovensko službo božjo ob 10. uri, dobro vedo, da že nekaj mesecev lahko opravijo sv. spoved in se slovensko porazgovorijo s patrom Viljemom (p. Guglielmo), ki slovensko lepo tekoče govori in je takoj, ko je prišel nazaj v Gorico( pred vojno je dalj časa deloval na Sv. gori), tudi naročil »Katoliški glas«.
Odstopil je goriški župan Poterzio
Na seji občinskega odbora, ki je bil v Gorici dne 16. januarja, je goriški župan dr. Poterzio podal ostavko na svoj položaj. Vzroki odstopa so osebni razlogi.
Tako zapušča važno mesto v goriškem vodilnem življenje mož, ki je petnajst let deloval na tem področju, najprej kot občinski odbornik, nato kot podžupan in končno kot župan. Dr. Poterzio bo ostal še nadalje v odboru kot občinski sveto-vavec.
Izpraznjeno mesto župana bo po vsej verjetnosti sprejel podžupan dr. Gallarotti, ki bo ostal na tem mostu do jeseni, ko bodo volitve.
Izjava
goriške Krščanske demokracije
V zvezi z odstopom župana dr. Poterzia so se razširile vesti, da je te dni prišlo na prefekturi do razgovorov, kako nastalo krizo rešiti. Tiskovni urad goriške Krščanske demokracije je zato dal izjavo, da bi tako ravnanje bilo vse prej kot demokratično. Imenovanje novega župana je stvar strank, ki sestavljajo večino v občinskem svetu. Te bodo potem, ko bodo zaključile svoje razgovore, javnosti tudi sporočile, kakšen je bil rezultat teh posvetovanj.
Dvakrat je zamahnila smrt v Števerjanu
Poleg veselih dogodkov imamo v Števerjanu tudi žalostne. Zapustila sta nas namreč v zadnjem času kar dva vaščana. Tako je prve dni januarja umrl Karel Vogrič. Učakal je 72 let. Bil je ljubljenec vse vasi, nekak naš Krjavelj. Dobrosrčen, ki ni nikomur naredil žalega in so mu bila odprta vrata vseh vaških domov. Kamor je prišel, povsod so ga s kozarčkom pogostili in on jim je povrnil s svojim sončnim značajem.
Prejšnji teden pa je umri še Klanjšček Franc z Valerišča. Mučila ga je zavratna bolezen, ki ga je priklenila na posteljo že sredi poletja. Bil je tipičen briški kmeto-vavec, ki je veliko žrtvoval in pregaral za svojo domačijo. Vzgojil je dve hčeri in enega sina, ki so že vsi poročeni. Sin je trenutno podžupan.
Ob slovesu mu je zapel domači pevski zbor. Težko se je bilo poslavljati od takega moža, ki je dobro vedel, kakšna je prava pot, saj je mnogo zlobe izkusil sam na lastni koži. — Bil je vseskozi zvest naročnik našega lista.
Kosilo v šoli
V ponedeljek 13. januarja so začeli razdeljevati tudi po slovenskih šolah kosilo revnejšim dijakom. Na šoli v ulici Croce razdelijo vsak dan 15 obrokov, v ulici Randaccio 6, v Pevmi 20, v Podgori 12 in v štandrežu 17. V kratkem bodo začeli deliti kosilo tudi v Doberdobu in Jami j ah, kjer pridejo v poštev skoro vsi slovenski otroci. V Sovodnjah in Rupi ne bodo delili šolskim otrokom kosila, ker nimajo odgovarjajoče opreme. Na teh dveh šolah
V nedeljo 2. februarja bo v Katoliškem
domu v Gorici kulturni večer posvečen
KATOLIŠKEMU TISKU
Govoril bo dr. Matej Poštovan. Na programu je tudi igra enodejanka in pa i srečolov. Začetek ob 16,30.
Že danes prisrčno vabljeni!
imajo popoldanski šolski pouk, kjer učenci pišejo naloge in se učijo za naslednji dan.
Kosilo kuhajo v posebni kuhinji in nato hrano razvažajo na vse. šole. Za ta kosila revnejšim učencem je poskrbela Mednarodna pomoč (Al).
Smučarske tekme dijakov
Preteklo nedeljo so bile med Žabniea-mi in Trbižem smučarske tekme dijakov goriškega Skrbništva. Krasen sončen dan in dober sneg sta pripomogla, da so se tekmovavoi veselo in navdušeno poganjali po progi in se borili za zmago. Tekem so se udeležili tudi dijaki slovenskih srednjih šol, ki so se dobro odrezali. V kategoriji »allievi« je odnesel prvo mesto Marjan Kranner (Nižja gimnazija); prav tako je bil prvi v kategoriji »ragazzk Franc Mermolja, tretji pa Marko Kranner (oba iz Nižje gimnazije). Med dekleti je zasedla drugo mesto Maja Leban (Učiteljišče). Tudi v teku sta se uvrstila na prva mesta slovenska dijaka Marjan Kranner in Marko Kranner. Prihodnjo nedeljo bodo smučarske dijaške tekme v Cortini, ki se jih bo udeležilo 10 dijakov goriškega Skrbništva. Med njimi bosta tudi Marjan Kranner in Maja Leban.
Druga pošiljka argentinskega mesa
Argentinsko zmrznjeno meso je našlo v Gorici ugodna tla. Že je pošla prva pošiljka in te dni je prispela nova, večja in sicer 25 stotov. Prodajala se bo po isti ceni.
Najnižja temperatura v Gorici
V našem mestu smo v soboto 18. januarja zabeležili najnižjo temperaturo letošnje zime: 11 stopinj pod ničlo na goriškem letališču, v severnih predelih mesta in ob Soči pe celo 13 stopinj. Vipava in Soča sta deloma zamrznili. O hudem mrazu poročajo tudi iz Benečije, kjer so v Čedadu zabeležili 10 stopinj, v okolici do 15 stopinj in na bloku pri Stupici celo 20 stopinj pod ničlo. Vendar so ljudje bolj veseli tega ostrega mraza kot pa poledice prejšnjega tedna, ki je spravila v bolnico na desetine ljudi.
RZASKE
NOVICE
S S L in nova večina v tržaški občini
V ponedeljek 20. januarja je dobila tržaška občina novo sredinsko-levičarsko u-pravo. V občinskem odboru so krščanski demokrati, ki imajo župana (ponovno je bil izvoljen dr. Franzi!) in večino odbornikov, socialni demokrati in republikanci, ki imajo spat podžupana. Italijanska socialistična stranka nima odbornikov, pač pa podpira novi odbor. Baje so socialisti o-stali izven odbora sporazumno, ker bi sicer moral stopiti vanj slovenski socialist g. Dušan Hreščak, ki je prej pripadal razpuščeni titovski Neodvisni socialistični zvezi. Vse sredinsko-levičarske stranke se torej strinjajo, da Slovenec ne more biti občinski odbornik v Trstu. Ker je dr. Pin-cherle izstopil iz PSI in ustanovil novo Italijansko socialistično stranko delavske enotnosti v Trstu, ima novi odbor le 30 svetovavcev od šestdesetih, kar pomeni, da nima absolutne večine, ki znaša 31. Pri ponedeljkovem glasovanju ga je rešil ne-odvisnež Tolloy.
Po ponovni izvolitvi je dal župan dr. Franzil obširno programsko izjavo, v kateri omenja tudi Slovence. Večina točk njegove izjave je pozitivna. Nekatere druge so s stališča slovenske manjšine potrebne pojasnila. To velja -zlasti za mostni gradbeni načrt, za preureditev jusarskih pravic, za nove gradbene parcele in zidanje ljudskih hiš, ki so sicer potrebne, toda zanje je troba najti primerni prostor, da se prepreči razlaščevanje slovenske zemlje, ker se kaj rado skriva za omenjenimi načrti.
OBLJUBA DELA DOLG!
V smislu sklepa Sveta Skupne slovenske liste je dr. Simčič v svoji glasovalni izjavi poudaril, da v občinskem svetu brani slovenske pravice poleg koristi vsega prebivalstva ter omenil, da žal še vedno razla-ščajo slovensko zemljo in ne razpisujejo javnih mest z znanjem slovenščine. SLL nasprotuje slehernemu nacionalizmu, je zvesta italijanski republiki in se poteguje za mirno ter bratsko sožitje med tukajšnjimi Slovenci ter Italijani. Zahteva le spoštovanje svojih pravic, ki ji gredo. Dr. Simčič je pozdravil novo sredinsko-levičarsko upravo in izrekel zadovoljstvo, ker vsebuje njen. sporazum načelno izjavo v korist manjšine. Je pa opozoril, da obljuba dela dolg. Občinski odbor, ki je pravkar odstopil, mu je kot zastopniku Skupne slovenske liste pri glasovanju o proračunu obljubil nekatere stvari, ki še niso bile izpolnjene. Za primer je navedel občinske izpostave v okolici s slovenskimi uradniki ter slovenski ortoški vrtec v središču mesta. Če bo novi občinski odbor izpolnil dano besedo in če bodo načelni izjavi vodstva štirih strank sledila dejanja, je izjavil dr. Simčič, je pripravljen z njim sodelovati. Glasovanja o novem odboru se je vzdržal.
Volitve v deželni svet
Politične organizacije se že živahno pripravljajo na predvolilno kampanjo. Govori se, da bodo valitve za izvolitev deželnega sveta na novo snujoče se furlansko -julijske dežele že aprila t.1.
Filmski režiser Clouzot se je spreobrni!
Henry Georges Clouzot velja za enega najbolj uglednih filmskih režiserjev. Njegovi filmi, kot »Plačilo strahu«, »Resnica«, »Krokar«, »Zakonita obramba« so mu prinesli svetovni sloves. Prav tako pa je bilo todi splošno znano, da je izkoristil vsako priliko za smešenje svetih stvari. V tem oziru je užival, če je mogel vnesti kako svetoskrunstvo v svoje prizore. V filmu »Resnica« pripoveduje igravka Brigite Bardot prav med -poročnim obredom organistu svoje ljubezenske dogodivščine; v filmu »Marnom« dva mlada človeka ljubimkata v spovednici, in v filmu »Krokar« si Micheline Franoey in Pierre Fres;nay govorita spolzke stvari prav pred oltarjem.
Začetek spreobrnjenja je treba iskati v tragični smrti njegove prve žene, ljubljene Vere, pred dobrima dvema letoma. Tedaj je spoznal, da mu njegova .cenjena filozofa, eksistencialista Camus in Sartre, ne zadovoljita več duše in ga ne prepričata več o smislu življenja. Zatekel se je k branju Huxleya in Platona. Tudi zaman! Končno je spoznal, da ravno Kristusov nauk razloži, zakaj je na svetu zlo in bolečina in kako se ju da premagati. Odkril je, da vera ni nekaj samo abstraktnega, ampak, da jo je treba živeti, če jo hočeš razumeti Pričel je moliti.
»Danes vem,,« je izjavil, »da sem postal neveren zato, ker sem bil ošaben, ker nisem hotel sprejeti verskih resnic. Toda prav to, da sem se ob vsaki priliki zaletel v vero, je najboljši dokaz, da do vere nisem postal brezbrižen. Nikdar se ne blati tega, v'kar se ne veruje.«
Clouzot je vzel svoje spreobrnjenje zares in je trdno odločen, zvesto po veri živeti. V kraju Saint - de - Vence, kjer si je ustvaril nov dom z Agnezo, ki jo je pred
Pošta med preteklimi božičnimi prazniki
Tržaška poštna uprava je imela pretekle dni in predvsem za časa božičnih in novoletnih praznikov dokaj dela. Razdanih je bilo na Tržaškem kar 80 ton voščil in 140 ton razne druge pošte. Tržaška pošta je sprejela mod drugim kar pet tisoč paketov in razposlala v svet 15 tisoč zavojev, kar ponovno dokazuje javnosti in svetu tržaško radodarnost.
P. Pavel na Montuzzi
V kapucinski samostan na Montuzzi je prišel p. Pavel, doma iz Kopra. P. Pavel spoveduje tudi po slovensko. Opozarjamo na to vernike, ki zahajajo na Montuzzo.
Prof. Černigoj razstavlja
Prof. Černigoj razstavlja te dni oelo vrsto svojih novih del v tržaški mestni galeriji. Kdor je imel priliko videti veselega in vedno mladostnega slovenskega umetnika med njegovimi deli, je bil lahko res ponosen, da je tudi sam Slovenec. Vedeti moramo, da tržaška javnost vedno z zanimanjem pričakuje dela mojstra Černigoja, bodisi zaradi njegove prirojene originalne žilice, kakor tudi zaradi tega, ker nam predstavi vedno kaj novega, lepega in zanimivega.
nekaj tedni poročil, vestno hodi k sv. maši in prejema sv. zakramente. Trikrat na teden prihajajo k njemu otroci iz okolice, katerim doživeto bere iz sv. pisma. Pater Leclere, jetndški kurat iz Fresnesa, je njegov duhovni voditelj. On mu je bil tudi kažipot na povratku v Cerkev.
Primer Clouzota priča, kako se zna Bog poslužiti udarcev kot-je smrt, da zašlo dušo znova pritegne nase. Tudi Clouzot bo lahko vse življenje ponavljal: »Kar Bog stori, vse prav stori!«
LISTNICA UPRAVE
Ovitke za nedeljo katoliškega tiska, dne 2. februarja, lahko dobite na upravi KG.
NA UPRAVI LISTA je naprodaj šest avtomatičnih belih sveč, primernih za oltarje po župnih cerkvah. Dolžina sveč: 70 cm, premer 3 cm. Interesenti si sveče lahko ogledajo na upravi KG in tam dobijo nadaljnje informacije
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Antonija Lukežič
3.000, družbenica N. N. 2.000, gdč. Miklaž
3.000, gdč. Mikluž za harmonij 5.000, N. N,-Udine 10.000, N. N. 1.000, N. N. v spomin na sv. Družino škatlo raznih dobrot: sira, riža, sladkorja, mortadele, Špeha, pašte, piškotov, bbmbdnov, N. N. 5.000, V. 5.000, N. N. 1.000 v spomin preč. g. Filipiča, Pavla Drašček 2.000 lir.
Vsem blagim dobrotnikom najprisrčnejši »Bog povrni«. Iz Zavoda sv. Družine se bo dvigal trajni klic hvaležne molitve in prošnje k sv. Družini za posebno varstvo in pomoč vsem njihovim družinam. Njihovim dragim pokojnim naj pa neskončno božje V smiljenje pokaže svoj mili obraz.
Za Marijin dom v Rojanu: Družina Rutar 1.000, V. G. 1.000, Kravos-Vatta 5.000, Štor 3.500, Franc Vončina 3.000, St. 32.000, Edvard Trobec ob srebrni poroki 2.500, Marija Fabijan v spomin pok. Olge Fabijan
1.000, Frančiška Može 1.000, Regina Bandelj ob tretji obletnici mamine smrti 1.500, Bandelli 2.000, S. T. 5.000 lir — Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7%
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Naznanjam žalostno vest, da je dne 14. januarja umrla moja žena
BRIŠČAK Ivana roj. Rebec
Rojena je bila 23. maja-1890 v Dutovljah.
Iskreno se zahvaljujem čč. duhovščini, nosilcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so mojo drago ženo spremili na pokopališče. Ohranili jo bomo vsi v lepem spominu kot zavedno in katoliško ženo.
Bog naj ji da večni pokoj!
Opčine, 21. januarja 1964
Mož VIKTOR
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega očeta
KLANJŠČEK FRANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. župniku, pevmskc mu zboru za žalostinke na domu, v cerkvi in na pokopališču, g. zdravniku, daro-vavcem vencev in cvetja ter vsem znancem in prijateljem, ki so našega dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Števerjan, Gorica, 21. januarja 1964
Žena JOŽEFA, sin STANISLAV, hčeri JOLANDA in MARIJA in ostali sorodniki
ZAHVALA
Medtem ko naznanjamo žalostno vest, da nas je v torek 21. t. m. zapustila naša draga mama, tašča in babica
ANA KOCJANČIČ roj. ŠVAB
se najlepše zahvaljujemo preč. g. župniku za opravljeno sv. mašo in pogrebne obrede, cerkvenemu moškemu zboru za petje ter vsem, ki so za blago pokojnico molili in jo spremili k večnemu počitku.
Žalujoči mož MARTIN, hči ANICA in sin ALBIN z družinama
Sv. Križ, 21. januarja 1964