UDK 811.16'373.6 Metka Furlan ZRC SAZU, Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si SLOVANSKA RAZMERJA TIPA *SAMbCb : *SAMICA - FUNKCIJA IN NASTANEK BESEDOTVORNEGA VZORCA V slovanskih primerjalnih slovnicah razmerja tipa *sambcb : *samica niso obravnavana kot besedotvorni vzorec, ampak je vsak tip od samostalnikov obravnavan ločeno, prvi pri su-fiksu *-bCb, drugi pa pri *-ica. Na podlagi analize nekaterih razmerij tipa *sambcb : *samica v slovanski apelativni in deloma tudi onomastični leksiki je mogoče ugotavljati, da bi bilo zaradi pripadnostne in najverjetneje sekundarne feminativne funkcije drugega člena v odnosu do prvega v njih treba prepoznati besedotvorno razmerje, ki verjetno tako kot pri *zelem> (adj) ^ *zelenb (subst) ni derivacijsko. Ključne besede: slovanski jeziki, praslovanščina, besedotvorje, etimologija Relations of the type between *sambcb 'male' : * samica 'female' are not discussed together as word formation patterns in Slavic comparative grammars. Each type of noun is discussed separately with regard to its word formation pattern; i.e., the first one as regards the Proto-Slavic suffix *-bCb, and the second one as regards the suffix *-ica. On the basis of an analysis of the type *sambcb : *samica in the Slavic appellative and partly in the onomastic lexicon as well, it is possible to show a word formation relationship must be acknowledged between the two due to the second member's appurtenance and likely secondary, feminizing function. The relationship is probably non-derivational, like the one between *zelem> (adj) ^ *zelenb (subst). Keywords: Slavic languages, Proto-Slavic, word formation, etymology 1 Uvod1 V slovanskih jezikih2 se v besednih družinah pojavljajo izsamostalniške in izpridev-niške tvorjenke na *-bcb in *-ica tipa *porsbCb : *porsica in tipa *sambcb : * samica. Po splošnem mnenju so tiste na *-ica nastale neodvisno od tistih na *-bcb in naj ne bi bile v tesnejši besedotvorni povezanosti s tvorjenkami na *-bcb, zato v slovanskih primerjalnih slovnicah drugi členi razmerij tipa (SAMOSTALNIK *porsbcb : *porsica in tipa (PRIDEVNIK *sambcb : *samica nikoli niso obravnavani v odnosu do prvih členov, ampak je vsak tip od samostalnikov v besedotvornem oziru ne glede na izsamostalniško in izpridevniško tvorjenost obravnavan ločeno, prvi pri sufiksu *-bcb, 1 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani razvil dr. Peter Weiss. 2 V naslovu navedeno razmerje je uporabljeno le za predstavitev obravnavanih slovanskih samostalniških parov in v prispevku ni bilo predmet posebne analize. 108 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij drugi pa pri *-ica? Edina izjema, kot vse kaže, je Boškovic 1978 (= 1936): 92 s., ki je v razmerjih tipa *sambcb : *samica prepoznaval feminativno fUnkcijo. Funkcijska in semantična razmerja nekaterih parov na *-bCb : *-ica namreč kažejo na medsebojno tesnejšo povezanost, zaradi česar bi bilo v njih treba prepoznati besedotvorni vzorec *-bCb ^ *-ica, ki pa ni le v funkciji tvorbe feminativov, kot je ugotavljal Boškovic. 2 Slovansko *ubdoua (1) : *ubdoubCb (m) : *ubdouica (f) V slovanskih jezikih je praslovanska beseda *ubdoua4 praindoevropska dediščina, ker je popolnoma enaka beseda znana v stpr. widdewu, sti. vidhava- in lat. vidua, poleg njih pa še v stir. fedb, got. widuwo, stvn. wituwa. Toda ob nj ej se kot znak zatona prain-doevropske družbe, ki ni poznala pojma za vdovca in zato tudi ni potrebovala posebne besede zanj (Machek 1968: 680; EIEC: 642), pojavlja internoslovanski maskulinum *ubdoui,cbs (Lohmann 1932: 24), ki je znan v večini slovanskih jezikov, ob njem pa tudi femininum *ubdouica6 s prav tako širokim arealom. Ker sta besedi *ubdoua in *ubdouica popolna sinonima7 in je bil maskulinum na *-bCb gotovo tvorjen iz *ubdoua,s je člen *ubdouica nastal zadnji kot ustrezna ženska oblika = feminativ k *ubdoubcb in ni morebitna tvorjenka iz *ubdoua. Člena *ubdoubcb in *ubdouica se v formalnem oziru razlikujeta v tem, da se prvi samoglasnik sufiksa *-bcb kaže kot podaljšan v *-i-, drugi pa kot -a, kar ustreza slovanski spolski opoziciji *-■& (m) : *-a (f). Vmesni soglasnik je nespremenjen. Feminativ je bil tvorjen iz samostalnika moškega spola. Funkcijski in semantični vzorec, na podlagi katerega je nastal, pa vodi k sklepu, da je *ubdouica tvorjenka iz *ubdouicb (in ne iz *ubdoua). Opažanje v besedotvornem razmerju *ubdoua : *ub-doubcb : *ubdouica zato odkriva interno slovanski besedotvorni vzorec *ubdoubcb ^ *ubdouica. Ker sta para *ubdoubcb ^ *ubdouica znana v večini slovanskih jezikov, bi bilo besedotvorni vzorec treba projicirati na praslovansko jezikovno stopnjo.9 Potrjuje pa ga tudi gradivo drugih slovanskih besednih družin. 3 Tako npr. Miklošič 1875: 293 s., 306 s.; Vondrak 1924: 615 s. (tu le s pojasnilom »črbnica 'Nonne' [...] zu črbnbcb 'Mönch'), 620 s.; Vaillant 1974: 344 s. (tu le s pojasnilom »pevica (Ham.) depevbcb »chanteur« in »En regard d'adjectifs substantives en -tct: starica de startet »vielllard««), 295 s.; SP: I, 98 s., 99 s.; Matasovic 2014: 133 s., 141 s. 4 Prim. sln. vdova, stcsl. vbdova, vbdova, hrv., srb. udova, r. vdova, ukr. udova, blr. udava, p. wdowa, č. vdova, slš. vdova, gl., dl. wudowa. 5 Prim. sln. vdovec, g -vca, hrv., srb. udovac, mak. vdovec, blg. vdovec, ukr. udovec, blr. udavec, p. wdowiec, č. vdovec, slš. vdovec, gl. wudowc, dl. wudojc. 6 Prim. hrv. čak. udovica, mak. vdovica, blg. vdovica, ukr. udovycja, blr. udavica, slš. vdovica. 7 Šele v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je vdovica normirano kot manjšalnica (SSKJ), starejši viri od 17. stoletja dalje besedo navajajo v nevtralnem pomenu, npr. udoviza 'vidua' (Kastelec-Vorenc). 8 Izpeljava maskulinativa iz podstavnega samostalnika (ženskega spola) za vdovo je znana tudi drugod, npr. agl. widow ^ widower. 9 Predpostavko o takem psl. besedotvornem vzorcu sem prvič omenila v Furlan 2000: 165, kasneje tudi 2016: 95 z op. 177. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 109 3 Drugo slovansko gradivo tipa *ubdoubCb ^ *ubdouica 3.1 Apelativno gradivo 3.1.1 Slovanska zoonimska razmerja (*-§ :) *-bCb : *-ica Ob slovanskih zoonimih na *-q(t)-,10 kot so *porsq/porsqt-, *telq./telqt-, *žerbq./ žerbqt-, *agnq/agnqt-, ki kot samostalniki srednjega spola označujejo mladiče živali (SP: 3, 12), se pojavljajo zoonimi moškega spola na *-bCb (tj. *porsbCb,n *telbcb,n *žerbbcb,13 *agnbcb14) in ženskega na *-ica (tj. *porsica,15 * telica,16 *žerbica,17 *agni-ca18). Ker je iz pomenov členov v razmerju *telq : *telbcb : *telica še jasno razvidno, da so sinonimni, ker se vsi nanašajo na isti denotat, tj. na govejega mladiča, le da spol govejega mladiča pri *telq jezikovno ni izražen, pri *telbcb in *telica pa je, bi bilo v besedotvornih razmerjih tipa *telbcb : *telica treba prepoznati odraz potrebe po jezikovnem razlikovanju naravnega spola živalskih mladičev. Podatek, da so se ta razmerja prvotno nanašala na živalske mladiče, se je kasneje lahko tudi izgubil, kot npr. potrjuje razmerje *porsq_ : *porsbCb : *porsica, v katerem *porsq_ v posameznih slovanskih jezikih nima več pomena 'mladič svinje', ampak je postal generična oznaka za pomen 'sus'. V slovenščini sta npr. prase inprasec generični oznaki, prasica pa označuje odraslo samico praseta ali prašiča in je v sinonimnem razmerju s svinja. Medtem ko v slovenščini žrebe še označuje mladiča kobile in žrebica s pomenom 'samica konja od prvega leta starosti do prve telitve' še vedno vsaj deloma ohranja sem 'mlada žival/ mladič', saj ne označuje kobile, je z besedo žrebec lahko označen le odrasel, a mlad samec konja, ki je že sposoben paritve. Slovanski pari tipa *telbcb : *telica so zato lahko v enakem funkcijskem in formalnem razmerju kot par *ubdouicb : *ubdouica, kjer je iz podstavnega samostalnika moškega spola tvorjen ustrezni feminativ. S sinhrone jezikovne perspektive se v slovenski terminologiji za primerljiva besedotvorna razmerja 10 Takšno predstavitev sufiksa narekuje slovansko gradivo tipa r. telenok 'tele' < *tel-en--bk-b, jagnenok 'jagnje' < *agn-en--bk-b, ki tako kot gradivo v drugih indoevropskih jezikih kaže, da se je zobniški soglasnik *-t- sekundarno dodajal tudi še v slovanskemn jezikovnem sistemu (prim. Furlan 2016: 28 z op. 33). 11 Prim. sln. prasec, g -sca 'prašič' (ekspresivno - SSKJ), 'das männliche Schwein' (Pleteršnik), hrv., srb. prasac, g -sca 'prasec, prašič', mak. prasec, navadno pl prasci 'isto', blg. prasci/präsci pl. 12 Prim. sln. telec, g -Ica 'teliček' (narečno - SSKJ), telec 'ein männliches Kalb' (Pleteršnik), stcsl. telbcb 'vitulus', hrv., srb. telac, g -Ica 'teliček', mak. tele, toda pl telci, blg. telci/telci pl. 13 Prim. sln. žrebec, g -bca 'odrasel samec konja' (SSKJ), 'der Hengst' (Pleteršnik), stcsl. žrebbcb 'pul-lus', hrv., srb. ždrijebac, g -pca 'žrebec', mak. ždrebec, blg. žrebec, r. žerebec, ukr. žerebec, p. žrebiec, č. hrebec, slš. žrebec, gl., dl. žrebc. 14 Za gradivo, potrjeno v sln., stcsl., blg., hrv., srb., r. in č., glej ESSJa: I, 57. 15 Prim. sln.prasica 'samica prašiča, svinja' (raba peša - SSKJ), 'die Sau' (Pleteršnik), hrv., srb.präsica 'samica prašiča', blg. dial.prasica 'divja svinja z mladiči'. 16 Prim. telica 'goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve' (SSKJ), 'das Kuhkalb, eine junge Kuh' (Pleteršnik), hrv., srb. telica 'telica', blg. telica 'mlada krava, ki še ni telila'. 17 Prim. sln. žrebica 'samica konja od prvega leta starosti do prve žrebitve' (SSKJ), 'das Stutenfüllen' (Pleteršnik), hrv., srb. ždrebica 'žrebica', mak. ždrebica, p. žrebica, č. hrebice 'žrebica, kobila', slš. žrebica, dl. žrebica 'Stute'. 18 Za gradivo, potrjeno v sln., hrv., srb., ukr., č. in slš., glej ESSJa: I, 56. 110 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij uporablja oznaka izmenična izpeljava (Toporišič 1992: 382),19 v diahroniji pa je za take besedotvorne vzorce bolj primeren termin morfemska zamenjava. Medtem ko je bila besedotvorna podstava za navedena slovanska razmerja *-q : *-bCb : *-ica zoonim, ki se v slovanskem gradivu praviloma ne ohranja, a nanj kaže sorodno gradivo, kot je npr. lit. paršas 'porcus', lat. porcus 'prašič', srir. orc 'mlado prase' (: psl. *porsq itd.), lat. agnus 'jagnje' (: psl. *agnq itd.), gr. ßpe^o^ (n) 'novorojeno dete, mladič živali'20 (: *žerbq itd.), lit. tel-elis kot deminutiv k telias 'tele'21 (: psl. *telq itd.), je pri sln. paru jazvsc, g -vsca 'jazbec' : jazvica 'die Dachsinn, jazbečevka' (Pleteršnik) podstava nezoonimska psl. *ezua 'votlina, luknja'.22 Prav tako nezoonimska je podstava v razmerju psl. *iärq : *iärbcb : *iärica/iari'ca.23 Zaradi izsamostalniškosti tega sufiksa *-qt-je kljub obstoju pridevnika *iarb 'spomladanski, mlad ipd.' za podstavo treba vzeti samostalnik. Ker njegove tvorjenke označujejo različne mlade živali (jagnje, mlada kokoš, kozlič itd.), pri katerih se pri slovarskih predstavitvah pomena tudi izpostavlja, da so bile skotene/povržene spomladi,24 je treba izhajati iz samostalnika v pomenu 'pomlad', prim. r. dial. jarb 'pomlad', str. jarb 'isto', ukr. jarb, č. jar, slš. jar; hrv., srb. jar 'pomlad', str., r.-csl. jara 'isto', ukr. jar, č. jaro (ESSJa: 8, 180 s., 175). Funkcija besedotvornega razmerja *iärq : *iärbcb : *iärica/iarica je povsem enaka z zgornjimi z zoonimsko podstavo. Slovensko dvočlensko razmerje jazvsc : jazvica se z različno spolsko označenostjo ne nanaša na živalske mladiče, ampak na specifično vrsto živali moškega in ženskega naravnega spola, tj. na Ursus meles. Glede formalnih značilnosti in funkcije pa je enako razmerju *iärbcb : *iärica/iarica in tudi povsem primerljivo s *telbcb : *telica in *ubdoubcb : *ubdouica. 3.1.2 Psl. *žbnb (f) 'messis' : *žbnhcb 'messor' : *žbnica 'messor femina' (sln., r., ukr.) Da žanjica v sodobni slovenščini opravlja vlogo feminativa k žanjec 'messor', je priznano dejstvo (Toporišič 1992: 383). Par žanjec, g -ca, tudi žsnjsc, g -njca, žsnsc, g -nca, žnjgc, g -nca, žngca : žanjica, tudi žanjica, žnjica je bil zabeležen v Pleteršnikovem slovarju, a se feminativ ne glede na njegov besedotvorni vzorec v slovarjih od 16. stoletja dalje pojavi zapisan šele v 18. stoletju pri Gutsmanu. Pred tem je bil namreč v 16. st. zabeležen le shenz 'messor' (Trubar, Dalmatin) [žsnc], v 17. st. zegnic 'mi-etitore' (Alasia) [žsnjik], shenz 'messor' (Kastelec-Vorenc) [žsnc], šele v 18. st. pri Gutsmanu pa ob shenjauz, shenjar, shenjizar 'Schnitter' [ženjauc, ženjar, ženjicar] tudi sheniza in shenjiza 'Schnitterin' [ženica, ženjica]. Tudi to jezikovno stanje odraža 19 Z njim Toporišič 1992 l.c. označuje formalno razmerje med npr. paroma Slovenec : Slovenka. 20 Gradivo je le korensko sorodno, koren *g*erbh-/g*rebh- pa izkazuje lebdeči prevoj. 21 Lit. deminutiv na -elis lahko kaže na lit. neohranjeno *telas 'tele'. K besedotvorju prim. lit. deminutiv tevelis k tevas 'oče'. 22 Poleg 'rana, poškodba'. 23 Prim. sln. jare (n), g -¿ta 'jagnje' : järac (m), g -rca 'eig. das männliche Frühlamm', 'gew. der unbeschnittene Schafbock, der Widder', 'kozel' (Pleteršnik) : järica 'ein junges weibliches Schaf', 'eine junge Henne' (Pleteršnik), jarice f pl 'mlade ovce': jarice so se prvič ojagnjile (dial. - SSKJ). 24 Podrobneje o pomenih glej ESSJa: 8, 172 s.v. *jar^ in *jarica, 181 s.v. jartcL. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 111 družbeno realnost, da so feminativi, tvorjeni iz samostalnikov moškega spola mlajša besedotvorna kategorija. S slovenskim parom žanjec : žanjica je mogoče primerjati le r. žnec : žnica (Dal': I, 528)25 in ukr. žnecb, g žencja : žnycja (Hrinčenko), isti samostalnik moškega spola pa je znan še v č. žnec, g žence, slš. žnec, g ženca in dl. ženc, g -a. Vsa ta nomina agentis spadajo v slovansko besedno družino *žqti žbn(')ešb 'metere', a nomena agentis *žbni>cb ni zanesljivo razlagati kot deverbativni nomen agentis na *-bcb,26 kot implicirajo povezave v večini slovanskih etimoloških slovarjev,27 čeprav bi z osnovo žanj- na deverbativni izvor lahko kazal sln. žanjec. Ker so slovanska nomina agentis tudi izsamostalniška, kot potrjuje *kuznbcb 'kovač' ^ *kuznb 'kovanje' (SP: 1, 100),28 in ker slovansko gradivo potrjuje obstoj samostalnika *žbnb (f) 'messis', prim. stč. žen/žen (f), g žni 'messis', č. žen, g žni in z znakom o prehodu v *ia-osnovo žne, dl. žen (f), g žni 'messis',29 je bolj verjetno, da je *žbni>cb izsamostalniški nomen agentis tipa *kuznbcb in je prvotno pomenil *'izvrševalec žetve',30 v slovenščini pa je bil pod vplivom prezentove osnove *žanje- < *ži>n'e- iz prvotnega *žnsc prek *žnjsc preoblikovan v žanjec, kar je povzročilo, da se je ustrezno z njim sprotno posodabljal = preoblikoval tudi njegov feminativ: sln. * žnica ^ *žnjica ^ *žanjica/ženjica (^nj > n ženica). Funkcijsko razmerje med *žbni>cb in *žbnica (sln., r., ukr.) ter dejstvo, da samo-stalniška predloga zanj *žbnb (f) 'messis' v jezikih, kjer je feminativ izpričan, ni več živa, napeljuje k sklepu, da je feminativ v funkciji tvorjenke k *žbni>cb in ne *žbnb in da je razmerje *žbni>cb : *žbnica formalno in funkcijsko primerljivo z razmerjem *ubdouicb : *ubdouica. 3.1.3 Internoslovenski nastanek vzhodno narečnega zavec : zavica Ob splošnoslovenskem odrazu zajec, g -jca iz psl. *zaiqcb 'lepus' se na vzhodnem slovenskem območju pojavlja varianta zavec, g -vca, prim. zavac (vzh. štaj. - Pleteršnik), zavec (Janežič 1951), pkm. zavec (Novak 1996), porab. zavec (Mukič 2005), prleš. zovec (Antič 2009), 'za:vec (Rajh 2010), po gradivu za SLA koroško kozj. zauc (Zgornja Kungota), panononsko slngoriš. 'za:vec (Zgornja Velka), prleš. zavec (Miklavž pri Ormožu), pkm. zavac (Markovci). 25 Ob tem gradivu Dal' l.c. navaja še žatelb (m) in žatelbnica, žneja ter žalbja, vse (f). 26 O slovanskem deverbativnem sufiksu *-bcb v funkciji nomena agentis glej v Vaillant: 295 s.; SP: 1, 100. 27 Npr. Vasmer: II, 60; Machek 1968: 728; ESUM: 3, 234; Furlan v ESSJ: IV, 450. 28 O izsamostaniškem nomenu agentis *s'bubcb 'sutor' = lit. šiuvikas 'isto' Furlan v ESSJ: IV, 139; ista 2016: 120 s. 29 O tem samostalniku Schuster-Šewc: 1798 s.; Furlan v ESSJ: III, 232 s.v. seženj II. 30 Drugo sinonimno slovansko gradivo, ki prav tako spada k besedni družini *ž£ti žbn()ešb 'metere', kaže na izglagolsko (hrv., srb.) in izsamostalniško tvorjenost (mak., blg., p.), npr. hrv., srb. žeteljac : žetelica, mak. žetvar : žetvarka, blg. žetvar : žetvarka, p. žniwiarz : iniwiarka. 112 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij Knjižni feminativ k zajec se glasi zajklja (SSKJ) in je bil iz osnove *zaiqk- s pripono -Ija ^ psl. *-li tvorjen še pred delovanjem tretje palatalizacije velarov (Furlan 2007), toda na vzhodnem območju, kjer je v rabi zavec, se zajklji pravi zavica, prim. pkm. zavica (Novak 1996), porab. zavica (Mukič 2005), prleš. zavica (Antič 2009), po gradivu za SLA panonsko slngoriš. zavica (Črešnjevci), prleš. zavica (Ormož), pkm. zaviica (Velika Polana), zaviica (Beltinci), zavica (Gornji Senik). Vzhodnoslovensko razmerje zavec : zavica, ki tako kot *ubdouicb : *ubdouica odraža razmerje samostalnik moškega spola : feminativ, je sicer nastalo interno slovensko in šele po slovenskem razvoju *zaiqc > *zauqc in tudi po slovenski redukciji *zauqc > *zaugc tipa *mesqcb > sln. mesec, g -sca: psl. *zaiqcb > psln. *zaiqc > sln. dial. *zauqc > *zaugc ^ zavica. S poznim razvojem feminativa zavica pa kaže na ži-vost besedotvornega vzorca še v narečni slovenščini. Iz naglasnih razmer v narečnem paru zavec : zavica je razvidno, da pri tvorbi feminativa psl. naglasno tvorbni model, pri katerem se ob ap A pričakuje tvorjenko ap A, ni bil več aktiven. 3.1.4 Slovansko (*holpy :) *holpbCb : *holpica Na slovenskem severovzhodnem območju se dekli oziroma služkinji v prekmurščini pravi lapica 'dekla' (Grad - SLA), lapica (Križevci - SLA), lapica (Markovci - SLA), lapica (Gornji Senik - Mukič 2005), kar je tako kot stpkm. hlapica 'dekla, služkinja' (Novak 2006) in v Pleteršnikovem slovarju zabeleženo hlapica 'dekla' (Pleteršnik po Valjavcu) v besedotvornem razmerju s sln. hläpec, g -pca 'servus', pkm. lapec, g -pca (Novak 1996), obir. kor. %wä:pc 'Knecht' (Karničar 1990), zahodno hrv. hlapac, g -pca 'sluga', kajk. hlapec, g -pca 'vajenec, pomočnik' (Lipljin 2002), v Vodicah hlapac 'servus' (Ribaric 1940), v Kastavu hläpac 'servus' (ČDL III), v Liki z ojačitvijo vglasnega h- > k- klapac, g -pca 'deček, pubertetnik' (Čuljat 2009), blg. hlapec '(prezirljivo) deček, fant', 'tepec' (Gerov), č. chlapec 'fant do starosti 20 let', 'ljubček', 'vajenec', slš. chlapec 'mladenič, fant, deček', chlapček 'fantič, deček', gl. chlopc 'fant, hlapec', khlopc 'isto' < *holpbcb. To pa je v besedotvornem razmerju s psl. *holpb, prim. stcsl. hlapb 'servus', hrv. pri dubrovniških piscih hlap 'suženj, kmet, težak' (Skok: I, 671), kajk. hlap 'deček' (Lipljin 2002), r. cholop 'tlačan, hlapec' (ob cholopka 'dekla'), br. cholop 'možak, tepec, neotesanec', č. chlap 'podložnik, suženj; kmet; sluga; silak; možak; neotesanec; možak', slš. chlap 'moški, mož, možak',31 p. chlop 'kmet, mož, možak', 'zaročenec, ljubček', 'sluga', kaš./top 'možak, mož, kmet', gl. chlop 'možak', khlop 'isto'. 31 In k temu do chlapa 'vsi', torej vsi po vrsti od hierarhično najvišjega do najnižjega. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 113 Zaradi pretežno enakih pomenov, ki se pojavljajo pri *hólpb in *hólpbcb, je *hólpbcb verjetno le strukturalna tvorjenka na *-bCb iz primarnega psl. *hólpb.32 Stabilen pomen 'dekla' sln. dial. hlapíca in formalno enako slš. dial. chlapica 'možača' (Orlovsky 1982) pa nakazuje, da bi izhodno *holpica lahko bila feminativna tvorba tipa *porsica k *porsbcb iz psl. *hólpbcb 'sluga' in da ni feminativ k psl. *hólpb 'deček, fant; sluga', kot se brez slovanskega primerjalnega gradiva sklepa v SLA 1.2: 301.33 3.2 Onomastično gradivo 3.2.1 Slovenski tpn Unec : hdn Unica Med mlajše slovenske tvorjenke spada hdn Única na Planinskem polju. Še na začetku 20. stoletja se je reka ponikalnica imenovala Únec (Zemljevid 1921), prim. že leta 1217 adfluvium cognomento Vncze, in po njej je bil poimenovan bližnji kraj in nekoč tudi grad Únec, g Únca, prim. leta 1295 Moventz, Movencz, leta 1307 Movncz < *zum unec (Bezlaj 1961: 286).34 Prav homonimija med hidronimom in toponimom je verjetno spodbudila preoblikovanje hidronima v sodobno varianto Única, ki sledi vzorcu *ubdouícb ^ *ubdouica in kaže, da je v sodobni hidronimski obliki mogoče prepoznati pomensko motivacijo *'reka, ki je v zvezi s krajem Unec / reka, ki pripada kraju Unec / reka, ki teče v bližini kraja Unec'. V formalnem razmerju tpn Únec : hdn Única je ne glede na etimologijo prvotnega hdn Únec treba prepoznati pripadnostno funkcijo drugega člena v odnosu do prvega.35 Primer je dragocen, saj odkriva, da rezultat prepoznavanega besedotvornega vzorca *-bcb ^ *-ica ni le feminativna tvorjenka, ampak lahko tudi pripadnostna. Tudi to gradivo torej potrjuje, da je feminativna funkcija lahko podkategorija pripadnostne oziroma da se je feminativna funkcija lahko osamosvojila iz prvotne pripadnostne, kot je mogoče sklepati tudi iz znanih parov sti. vrhi- (f) 'lupa' : vrha- (m) 'lupus' in rathi- (m) 'voznik' < *'tisti, ki je v zvezi z vozom/tisti, ki ima/opravlja voz' : rátha-(m) 'voz, lahki dvokolesni bojni voz'. 32 Beseda je izvorno verjetno označevala mlajšo osebo moškega spola, ki je že bila sposobna opravljati fizična dela, tj. fanta, ki je lahko opravljal vlogo hlapca. Od izpričanih leksikalnih pomenov je prvotnejši verjetno 'fant'. Tak prvoten pomen lahko potrjuje tudi njegov feminativ na -a, ki ga je mogoče prepoznati v sln. rez. lopa 'dekle' (V Bili - SLA) = rez. lopa 'isto' (V Bili - Steenwijk 1992), lopa (Njiva - SLA), lopa/ lopa (Osojane - SLA), lopa/lopa (Solbica - SLA); lopa 'hči' (Solbica - Jakop v SLA 1.1: 240) < *holpa. Ojevski samoglasnik namesto pričakovanega ajevskega je posledica pozicijsko pogojenega razvoja a > o levo ali desno od l, m ali n, prim. klonec 'klanec' (Njiva - SLA), mote 'mati', slomo 'slamo' (Solbica - SLA). O tem Furlan 2013: 151 s. 33 O tem Furlan 2013:146. 34 Prim. enako stanje v 18. stoletju na vojaškem zemljevidu Unz Fluss in D. Unz oder Maunitz (Rajšp 1996: 205 A2). 35 Le Bezlaj 1961 l.c. navaja tudi sodobno varianto Unišca. 114 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij 3.2.2 Slovensko Korošec : Korošica in Kranjec : Kranjica Feminativi, tvorjeni s pomočjo celotne ali delne osnove podstavnih prebivalskih lastnih imen moškega spola, torej tipa (Istra Istran ^ ¡stranka in tipa (Bled Blejec ^ Blejka, tako kot enako tvorjeni feminativi občnoimenske leksike (npr.pisatelj ^ pisateljica : učenec ^ učenka) spadajo med tvorjenke, ki se kot odraz potrebe po družbeni enakosti med spoloma vedno bolj uveljavljajo v novejšem obdobju jezikovnega razvoja. Prebivalec Kranjske je bil poimenovan kot Kranjec, sekundarno pa je bil k njemu tvorjen feminativ Kranjica. Enako je prebivalec Koroške Korošec, njegov feminativ pa Korošica. Zadnje razmerje Korošec : Korošica je istega tipa kot *ubdoubcb : *ubdoui-ca, le da s skupnim zaporedjem Koroš- kaže, da je bilo za korenski del besedotvorne podstave pri tvorbi feminativa vzeto mlajše, že disimilirano zaporedje Koroš-ec in ne prvotno *Koroč-ec. Osnova Koroš- je namreč lahko nastala le v sklanjatvenem vzorcu Korošec (< *Korgč-bcb), kjer se je zaporedje -čc- disimiliralo v -šc- in povzročilo nastanek imenovalnika Korošec namesto pričakovanega *Koročec. To opažanje pa tako kot pri nastanku sln. narečnega zavec : zavica kaže na živost tega besedotvornega vzorca še globoko v slovensko jezikovno realnost, kjer se sufiks -ica uporablja za tvorbo feminativnega para k prebivalskemu imenu na -ec < *-bcb. Tvorba prebivalskih imen na -ec < *-bcb je bila v slovenskem prostoru zelo pogosta, čeprav danes gravitirajo predvsem na zahodnem območju, na njegov nekdaj širši areal pa ob še vedno ohranjenih Bežigrajec (< sln. *Bežigrad-ec, g *Bežigradca ^ Bežigrad), Draveljc (< sln. *Dravlj-ec, g *Dravelj-ca ^ Dravlje) itd. (SKI: 151) in toponimskem tipu Beltinci kažejo prebivalska imena na -čan, ki so nastala iz tistih na -ec < *-bcb, ko so bila podaljšana s sinonimnim in očitno konkurenčnim, bolj standardnim sufiksom *-ian-. Na zahodnem območju s še živimi prebivalskimi imeni na -ec < *-bcb (npr. Setmarec 'prebivalec Šmarij v o. Koper' (ob Setmarčan), so pričakovano plast feminativov tipa *Setmarica lahko izpodrinili feminativi tipa Setmarščica izpridevniškega izvora. 3.2.3. Patronimiki na *-ica *-bcb)? Ob pripadnostnem razmerju tipa tpn Unec ^ hdn Unica in spolskem razmerju tipa Korošec : Korošica se vsiljuje vprašanje, ali bi bilo v slovenskih priimkovnih razmerjih tipa Hvalec/Hvalc : Hvalica, Petric (< *-bcb) : Petrica, Medic (< *-bcb) : Medica, (Pavl/Paul :) Pavlec/Paulc : Pavlica/Paulica,36 ki so tudi hrvaška, prim. hrv. Tomac (sln. Tomc) : Tomica/Tomizza, Petrac/Petrec/Petrc : Petrica,31 druge člene na -ica treba prepoznati kot patronimične tvorbe k tistim na *-bcb. Priimki na -ica so v slovenščini redki, še redkejši pa so primeri, pri katerih je bilo na podlagi zaključenega korpusa v ZSSP prepoznati predstavljena parna razmerja. Podobne razmere se kažejo v hrvaškem 36 Gradivo je bilo zbrano iz ZSSP. 31 Gradivo je bilo zbrano iz Leksik. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 115 gradivu iz Imenika.38 Vprašanje obstoja takšnega onomastičnega besedotvornega vzorca, ki bi bil funkcijsko enak tipu Peter ^ Petre (< *- 'initium; finis',40 je zaradi pozne izpričanosti in ozkega areala tvorbe *konïca bolj verjetno, da je bilo *konïca tvorjeno iz frekventnejšega *konbcb 'finis, pars extrema', tvorbo pa so lahko spodbudile besedne zveze tipa konec jezika, v katerih je desno določilo povzročilo nastanek séma 'zožan/priostren', ki je bil vključen v temeljni pomen tvorjenke * konica 'zožen, priostren končni del česa'. V odnosu do *konbcb 'finis, pars extrema' se jslov. *konïca kaže kot pripadnostna tvorjenka s prvotnim pomenom *'to, kar je v zvezi s koncem/to, kar je na koncu'. Ker je jezikovno območje, kjer se obstoj besede *konica potrjuje, pod vplivom nemščine, ni mogoče povsem izključiti, da je dodatno spodbudo ob obstoječem besedotvornem vzorcu domačega izvora imela nemška izposojenka sln. špica 'zelo zožan, priostren končni del česa, konica', hrv., srb. špica 'konica, ost' ^ nvn. Spitze 'konica, ost' (Striedter-Temps 1963: 224). 4.3 Psl. (*kriub (adj) :) *kriubcb : *kriuica V južnoslovanskih jezikih ob nomenu agentis *kriubcb obstaja samostalnik *kriuï-ca, prim. sln. krivec, g -vca 'kdor je kriv, sons', krivica 'dejanje, ki koga prizadene', starinsko 'krivda', hrv., srb. krivac, g -vca 'kdor je kriv, sons', krivica/krivica 'krivda', 'hudodelstvo, zločin', 'krivica', hrv. čak. krïvac, g krivca 'Schuldiger', krivica 'Schuld, Verschulden', mak. krivec 'vinovnik', krivica 'vina', blg. krivica 'krivda, vina' (Gerov), dial. krivica 'nepravda', kryvyca 'laž' (BER: 3, 6 s.v. kriv). Obe tvorbi spadata k besedni družini pridevnika *kriub (ap C) 'neraven', postavlja pa se vprašanje, kako je v tej besedni družini oziroma v besedi *kriuïca treba razumeti pojem krivice, tj. posledico dejanja, ki koga prizadene oziroma pridobljeno lastnost subjekta, ki je koga prizadel. Ali je krivica (v obeh pomenih: prizadetost + krivda) posledica dejanja, ki ga stori krivec, ali pa je posledica dejanja, ki je krivo, tj. nepravo, neprimerno ipd. Oziroma drugače: Ali je *kriuïca tvorjenka iz nomena agentis *kriubcb ali tvorjenka iz pridevnika *kriub. Ker je pojem krivice tu povezan z delovanjem akterja, ki neprimerno dejanje izvaja, je bolj verjetno, da je *kriuïca v semantičnem in funkcijskem oziru bolj povezana z nomenom agentis kot pa s pridevnikom. Če je krivica, izražena z besedo *kriuïca, posledica dejanja, ki ga je izvršil akter, označen s 39 Besedna zveza napiljen list je botanični termin, ki označuje list z ostrimi zarezami in koničastimi zobci na robu (Kartoteka SSKJ). 40 Tako je sklepal Koštial SEB. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 117 *kriui>cb, je bil prvotni pomen tvorjenke *'to, kar je v zvezi s krivcem/to, kar je posledica dejanja krivca', *kriuïca pa pripadnostna tvorjenka iz *kriubcb. Podobno vprašanje se postavlja pri samostalniku *prauïca, ki spada v besedno družino pridevnika *präub (ap A) 'raven' in izkazuje nepričakovan staroakutiran *-i-namesto pričakovanega *-ä-, kar je znak, da je treba predpostaviti tonemsko različna pridevnika in zato tudiprâub (ap C).41 Samostalnik je znan v sln. pravica 'kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah', hrv., srb.pràvica 'iustitia, ius ...', hrv. čak.pravica 'isto', ukr.pravycja 'desnica' poleg 'ravna, nepomečkana slama' in br.pravica 'desnica'.42 Medtem ko je pomen 'desnica' lahko posledica posamostaljenja besedne zveze *praua(-ia) rgka, se južnoslovanski pomen kaže kot antonimičen s pomenom 'krivica'. Za razliko od prejšnjega primera tu nomen agentis *praubcb *'kdor dela, kar je prav ipd.' ni dobro potrjen, saj ga zasledimo le v srb. dial. prâvci m pl 'petelini, ki kikirikajo po polnoči in naznanjajo zoro', ki po ljudskem verovanju s petjem naznanjajo, kdaj se noč loči od dneva in prenehajo delovati nečisti duhovi, nasprotno pa so krivci tisti petelini, ki kikirikajo ponoči pred polnočjo in zavajajo ljudi ter sodelujejo z nečistimi silami (Elezovic 1932: II, 119; I, 328). Petelinipravci so torej znanilci dobrega, petelini krivci pa slabega. Če je bil nomen agentis *praubcb znan vsaj na širšem južnoslovanskem območju, je možno, da se je rezultat/posledica njihovega dejanja označeval s *praui'ca. Tako kot jslov. *kriuïca je tudi jslov. *prauïca zato lahko pripadnostna tvorjenka iz *praubcb (^ adj *prâub). 4.4 Slovanski fitonim *torica Slovanski ftn *torïca pretežno označuje rastline, za katere so značilni plodovi s kljukastimi ščetinami, ki se zato oprijemljajo predmetov, prim. sln. dial. torica 'Galium aparine', 'Galium sylvestre = pomilum', 'Lappa maior = Arctium lappa', rez. torica 'cleavers, Galium aparine', kor. obir. turi:ca 'klebriges Labkraut', hrv. torica 'Lappa' (Habdelic), 'Aparine' (Belostenec), 'trava, lappola, erba' (Stulic), na Lošinju torica 'Tribulus terrestris', hrv. gradišč. turica 'Klettfrucht, Klette', blg. dial. torica 'Galium aparine', torica 'vrsta rastline' (BER: VIII, 145), r. torica 'Spergula, voški, razmetki', č. turica 'Galium', torica rolnà 'Torilis arvensis'. Ker je ruski sinonim voški nedvomno tvorjen iz r. vošb 'uš', je možno, da je ftn *tori'ca nastal po podobni pomenski motivaciji. V tem primeru bi bil lahko tvorjen iz zoonima *torbcb, ki se potrjuje le v narečni slovenščini kot torec v pomenu 'žitni molj'.43 V etimološkem smislu so rastline s * torica lahko poimenovane, ker se tudi one pritrdijo na predmete, kot se moljeva ličinka (ali ličinka ali insekt katere druge živalce) pritrdi na predmet in ga objeda. Izhodiščnemu *torbcb in sekundarnemu * torica je skupno, da se denotati, ki jih tvorbi označujeta, na nekaj pritrdijo/oprimejo, zaradi česar bi bilo njuno funkcijsko razmerje mogoče opredeliti 41 O nastanku metatonične variante pridevnika prim. Furlan 2003: 17. Ni verjetno, da bi na njen nastanek vplival antonim *kriut. 42 Pomen 'desnica' je se potrjuje tudi v p. prawica, č. pravice, slš. pravica, gl. prawica, dl. pšawica. 43 Povzeto po Furlan v ESSJ: IV, 204 (s.v. torica), 203 (s.v. torec) z literaturo. 118 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij kot pripadnostno s prvotnim pomenom *'to, kar ima enake lastnosti kot *torbCb\ ker tvorjenka izraža povezanost z realijo, ki jo označuje podstavni samostalnik. 5 Besedotvorni vzorec *-bCb ^ *-ica 5.1 Formalni nastanek razmerja v besedotvornih parih tipa *ubdouhcb ^ *ubdouica Besedotvorni pari, ki formalno in funkcijsko (pripadnost/feminativnost) in posledično tudi semantično ustrezajo tipu *ubdoubcb ^ *ubdouica, izkazujejo alternacijo *-bCb ^ *-ica.44 Bili bi lahko rezultat dveh različnih besedotvornih vzorcev, in sicer a) izpeljave; b) morfemske zamenjave. 5.1.1 Izpeljava: podaljšanje v funkciji vrddhija? Če se upošteva možnost, da razmerje *-bCb ^ *-ica temelji na izpeljavi, bi bil dolgi *-i- v sufiksu *-ica lahko le posledica podaljšanja in bi zato razmerje *-bCb ^ *-ica lahko temeljilo na vrddhiju. Na možnost vrddhija bi ob akcentuacijskih razmerah45 lahko kazala tudi ugotavljana funkcija besedotvornega vzorca. Vendar se taka razlaga ne zdi verjetna, ker se pri vrddhiju vedno podaljša korenski in ne sufiksalni del besede. Podaljšane stopnje sufiksov so sicer potrjene, a v funkciji oblikotvorja, prim. pide. *pH2-ter < *pH2-terr < *pH2-ter-s (Szemerenyi), ne pa besedotvorja. Meidove razlage dolžin v besedotvornih razmerij tipa lat. tribu-s (f) 'okrožje, okraj' ^ tribu-nu-s (m) 'načelnik treh nastarejših mestnih okrajev' oziroma sti. madhu- (n) 'med' ^ madhu--ka- (m) 'čebela' s podaljšanim samoglasnikom v eksocentričnih tvorjenkah (Meid 1956-1958) niso prepričljive, ker so verjetno le laringalnega izvora, prim. sti. prati 'proti' ^prati-ka- 'sprednja stran, lice, obličje' < *preti-Hk--o- *'kar je pred očesom'.46 44 V sodobni slovenščini je tak besedotvorni vzorec že v zatonu in ga pretežno nadomešča -ec (m) ^ -ha (f). Starejši in narečni viri pa za drugi člen sodobnega para delavec, g -vca 'moški, ki poklicno opravlja kako fizično delo' ^ delavka (f) 'ženska, ki poklicno ...' še potrjujejo samostalnik na -ica. V 16. st. je pri Trubarju in Bohoriču potrjena oblika delavica (BSKJ: 76), v 17. st. jo kot déloviza 'operaria' navaja Kastelec-Vorenčev slovar, v Pleteršnikovem slovarju se delavica navaja iz (izgubljenega) Miklošičevega slovarskega gradiva pa tudi iz Cafovega (tu z oznako, da je beseda vzhodno štajerska). V novejšem času je bila evidentirana le v rezijanskem narečju kot délavica (Steenwijk 1992). 45 Pri podaljšanju samoglasnika se pričakuje njegova staroakutiranost, ki jo sufiks *-ica večinsko potrjuje. 46 Prim. tudi Olsen 2010 (še posebej 159) z gradivom, ki vsebuje Hoffmannov svojilni sufiks *-H3on-, ničtostopenjsko *-H3n-, po tematizaciji *-H3n-o-. Ker gre pri madhü-ka- za pomensko enako tvorjenko kot pri gr. |iéli (n) 'med' ^ |iéliaaa (f) 'čebela' < * |iéXiT-ia ^ *melit-iH2, bi bilo mogoče izhajati iz pripadnostne tvorjenke *medhu-H2-ko- 'tisti, ki je v zvezi z medom'. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 119 5.1.1.1 Ide. osnova *ouiko- : balt.-kelt. *outka Prav zato ni prepričljivo, da bi se zahodno lit. avyka 'ovca, ovčica' z redkim baltskim sufiksom *-fkä (ob *-ika-)47 razlagalo s podaljšavo iz osnove *avik- ^ *avik-, kot je nakazal Smoczynski 2007: 39. Na bsl. osnovo *avik- ob slovanskem gradivu (prim. ob psl. *oubca 'ovis' tudi *oub€b 'aries' (sln., r., gl.)48 itd.) kaže tudi samo baltsko, prim. stlit. avikine 'ovčja staja', lit. avikiena 'ovčetina', vzh. lit. avike 'ovčja ograda',49 je pa tudi širše izpričana, prim. sti. avika- (f) 'ovčka', lat. ovicula 'ovčica'. Enako izglasje kot lit. dial. avyka pri gradivu s pide. *H2eui-/H2oui- 'ovis' kaže srkimr. ewig 'košuta, srna',50 ki se prek deminutivne funkcije 'majhna ovca' izvaja iz *ouikä (Russel 1990: 75 s.).51 Razlaga o neposredni medsebojni besedotvorni povezanosti med osnovama *ouiko- (slov., balt., sti., lat.) in *ouikä (balt., kelt.), ki naj bi temeljila na podaljšanju sredinskega nekorenskega samoglasnika, ne prepričuje in je tudi v internem sistemu posameznih jezikov ni mogoče dokazati. Razmerje *ouiko- : *ouikä je formalno enako izglasju slovanskih *porsbCb : *porsica in *sambcb : * samica, odraža pa nesočasno tvorjenost, in sicer najprej iz pide. ijevskega samostalnika akrostatičnega tipa *H2ou-i-s kategorije živosti (^ *H2ou-i-ko-s, kasneje v triadnem sistemu slovničnega spola tudi *-keH2) in kasneje iz sekundarnega pide. dialektičnega, ki je bil kot bodoči feminativ že označen s sufiksom *-H-, tj. *Hou-i-H,52 (^ ou-i-H -keH ).53 2 ^ 2 ^ 2 v 2 ^ 2 2J 5.1.2 Morfemska zamenjava Ker razmerij tipa *ubdouicb : *ubdouica ni mogoče utemeljiti z izpeljavo, jih je treba uvrstiti med tista, pri katerih je sufiks podstavnega člena zamenjan z drugim, nastanek besedotvornega vzorca pa je interen, a že praslovanski. V praslovanščini morfemska zamenjava ni bil neznan tip besedotvornega vzorca, saj je bila kot praindoevropska dediščina v praslovanščini in še kasneje zelo aktivna pri posamostaljenju pridevnikov, pri katerih se je tematski samoglasnik podstavnega pridevnika v tvorjenki zamenjal s samostalniškim sufiksom *-i- > psl. *-b in tvoril 47 Prim. Endzellns 1971: 116, kjer se navaja tudi karvyka 'majhna krava', brolykas 'nečak, bratov sin'. 48 O identifikaciji tega psl. leksema Furlan 2000. 49 Primeri z lit. osnovo avik- so navedeni iz ALEW: I, 79; Smoczynski 2007 l.c. 50 Za opozorilo na ta v keltskem sistemu izolirani primer se zahvaljujem dr. Luku Repanšku. 51 Russel 1990 l.c. pravi, da je pomenski razvoj »unobjectionable«, medtem ko ga Matasovic 2009: 302 označuje le kot na prvi pogled nenavadnega in opozarja na pomensko razmerje stir. oss 'jelen' < pkelt. *uxso- < pide. *uks5n 'vol', prim. av. uxšan- 'bik'. Ker se pomena 'ovca/oven' in 'košuta' znotraj istih ide. besednih družin ne potrjujeta, je možno, da je to pomensko razmerje posledica etimološke determiniranosti besedne družine s korenom *H2eu-, ki je bil kot nosilec stvarnega, a danes še neprepoznanega pomena primeren za tvorbo poimenovanj tako za ovco kot tudi za košuto. 52 Prim. NIL: 335 (brez omembe lit. avyka) z nakazano možnostjo, da tako tvorbo odraža tudi luvijsko in germansko gradivo. 53 Podobno se za srkimr. ewig rekonstruira že v NIL: 335. O tem leksemu tudi Hamp 1987: 392 in Matasovic 2009: 302, oba z drugačno rekonstrukcijo pide. medglasja kot *-i-k-. 120 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij abstraktni samostalnik, ki se je lahko konkretiziral, prim. psl. *zelenb (adj) 'viridis' ^ *zelenb (f) 'viriditas', stcsl. zblb (adj) 'zli, slab' ^ zblb (f) 'zlo'.54 V sekundarno vzpostavljenih slovanskih besedotvornih razmerjih tipa *ubdoubcb ^ *ubdouica se zato najbolj verjetno odraža morfemska zamenjava sufiksa *-bCb z *-ica. Pred nastankom besedotvornega vzorca tipa *ubdoubcb ^ *ubdouica pa je bila vsaka od tvorb rezultat dveh starejših, s pide. vidika nesočasnih besedotvornih vzorcev (glej zgoraj 5.1.1.1). Zbližanje in nastanek besedotvornega vzorca *-bCb ^ *-ica so v slovanskem sistemu lahko spodbudila sufiksalna razmerja *-bCb : *-ica, ki so kot stalnica nastopala pri substantivizaciji pridevnikov, ker je ob moškem samostalniku na *-bCb sistemsko nastopal ženski na *-ica, npr. *čbrnb (adj) ^ *čbrnbcb (m)/čbrnica (f) < ide. *-o- ^ *-i-ko-s/-i-H2-keH2.55 Ta razmerja so v samostalniškem sistemu triadnega slovničnega spola ustvarjala opozicijo masculinum : femininum, povzročila pa so, da so se ob samostalnikih na *-bCb ne glede na njihov izsamostalniški ali izpridevniški izvor začeli ob njih tvoriti pari na *-ica. Besedotvorna povezanost med izpridevniškimi samostalniki na *-ica in podstav-nimi pridevniki je vsaj pri nekaterih razmerjih začela pešati in sekundarno se je začela vzpostavljati tesnejša povezanost med izpridevniškimi tvorjenkami na *-bCb in *-ica, zato so izpridevniški samostalniki na *-ica postajali v etimološkem smislu vedno bolj determinirani s pomenom besedotvorne podstave na *-bCb. Pomenska determiniranost novotvorb na *-ica s samostalniki na *-bCb (samostalniškega ali pridevniškega izvora) 54 Prim. het. dannatta- (adj) 'prazen' ^ dannatti- (c) 'praznina', stir. gar (adj) 'kratek' ^ gair (n) 'kratkost', lat. rauus (adj) 'hripav' ^ rauis (f) 'hripavost' (prim. Vaillant 1974: 23 s.; Schindler 1980: 390). 55 Rezultati slovanskih substantivizacij tipa *čbrnb (adj) ^ *čbrnbcb (m) : čbrnica (f) temeljijo na morfemski zamenjavi pridevniškega *-o- s samostalniškim *-iko- (m) in *-ikä (f), za slednje prim. tvorbno enako lat. rubrica. Velarni sufiks tu nastopa v funkciji prestrukturiranja iz ne več produktivnega skla-njatvenega vzorca v produktivnega kot npr. v *%zy-kb (prim. Meillet 1902: 336; SP: I, 89; Furlan 2000: 166 s.). Iz tega sledi, da so bili slovanski izpridevniški samostalniki moškega spola substantivizirani prek ijevskih samostalnikov (istega tipa, ki ga je produciral besedotvorni vzorec tipa *zelenb ^ *zelenb), izpridevniški samostalniki ženskega spola pa prek njihovih ustreznih prvotno pripadnostnih, kasneje tudi feminativnih izpeljank na *-H-: *-iko- (m) : *-ikä (f) < *-i-ko-s : *-i-H2-keH2-. Tudi razmerja tipa sti. vrka- (m) : vrki- (f) = psl. *ublkb (m) : *ublčt(-ca) (f) izvorno nedvomno temeljijo na vmesnem ijevskem samostalniškem členu *ujk'i-, ki pa pri tem konkretnem gradivu ni bil tvorjen iz samostalnika *u\k>o- 'volk' (= sti. vrka- itd.), ampak še iz nesubstantivizirane pridevniške/deležniške predloge *ulk>b- (^ *u\kuo-'volk'). Skupni formalni člen razmerij tipa sti. vrka- : vrki- = psl. *ublkb : *ublčt(-ca), tipa *H2ou-i-s (^ *H2ou-i-ko-s/-keH2 = psl. *oubcb (m), *oubca (f) itd.) : *H2ou-i-H2 (^ *H2ou-i-H2-keH2 = lit. avyka = srkimr. ewig) in tipa psl. *čbrnbcb : čbrnica je torej bil pide. ijevski samostalnik primarnega akrostaičnega tipa. Prvotna pripadnostna funkcija pide. sufiksa *-H2- je genetično povezana s homonimnim kolektivnim sufiksom *-H2- s funkcijo označevanja pripadnosti več enakih predmetov ali oseb eni skupni enoti. Iz povedanega sledi, da se sti. pridevniškega mocij skega sufiksa -i- (npr. prthu- (m, n) ' širok' ^ fprthivi-) ne bi smelo preprosto enačiti z -i- v slovanskem tipu * čbrnica (prim. npr. Lohmann 1932: 41), ker je bil ta sti. -i- v funkciji pridevniške mocije najverjetneje osamosvojen iz feminativov sicer redkih ijevskih pridevnikov. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 121 je zato določala tudi funkcijo novotvojenke, ki je v širšem smislu pripadnostna, v ožjem pa feminativna: *'tista, ki je v zvezi s pomenom samostalnika na *-bcb'. 5.1.2.1 Analoški nastanek slovenskega narečnega vzorca -ek ^.femwaiw -¡ka S slovenskim narečnim primerom závec 'zajec' ^ zavíca 'zajklja' je bilo pokaza-no, da je bil na vzhodnem slovenskem območju besedotvorni vzorec *-bCb ^ *-ica produktiven še potem, ko je prišlo do razvoja sln. *zaiqc > sln. dial. *zauqcb in tudi po slovenski redukciji *zauqcb > *zaugc tipa *mésqcb > sln. mesgc. Očitno je bil močno dominanten in je s funkcijsko in formalno značilnostjo, ki se sinhrono odraža kot podaljšanje samoglasnika sufiksa *-bCb ^ *-ica, vplival tudi na formalno drugačne samostalniške podstave. Na vzhodnem območju najdemo ob zoonimskih samostalnikih na -ek ustrezne (pretežno) feminative na -tka, npr. c) cincek 'laški petelin' ^ cincika 'laška kokoš': prleš. 'ci:ncek, g -a 'laški petelin', ekspr. 'malo/nedoraslo bitje' ^ cíncika 'laška kokoš', ekspr. 'malo/nedoraslo žensko bitje' (Rajh 2010); d) cuzek 'žrebe, žrebiček' ^ cuzika 'žrebička': štaj. cuzsk, g -zka 'žrebe' (štaj. - Ple-teršnik), cuzek 'cizek, ein männliches Füllen' (Janežič 1851), pkm. cuzek, g -a 'žrebiček' (otr. - Novak 1996), prleš. cüzek 'žrebiček' (Antič 2009), 'cüzek, g -a 'žrebiček' (Rajh 2010), po gradivu za SLA panonsko slngoriš. cuzek 'žrebe' (Šentilj v Slovenskih goricah), pkm. cüzäk, g -a (Nedelica), prleš. cuzek (Središče ob Dravi) ^ cuzika 'žrebička' (Pleteršnik), cúzika 'Stutenfüllen' (Janežič 1851), pkm. cuzika 'žrebička, kobila' (otr. - Novak 1996), prleš. cuzika 'žrebička (ki še sesa)' (Rajh 2010), po gradivu za SLA panonsko slngoriš. cuzika (Šentilj v Slovenskih goricah); e) čunek 'prašič' ^ čunika 'svinja': štaj. zgsav. 'čunek, g -a 'prašič' (otr. - Weiss 1998), po gradivu za SLA štajersko srsavinj. cünek 'prašič' (Kasaze), srštaj. čuunek 'isto' (Slivnica pri Celju, Žusem), čunek (Šentrupert), kozj.-bizelj. čunek (Sromlje) ^ prleš. 'čunika ekspr. '(pitana) svinja' (Rajh 2010); f) gudek 'prašič' ^ gudika 'svinja': gudsk, g -dka 'das Ferkel' (bkr., vzh. štaj. - Pleteršnik po Cafu), pkm. gudek, g -a 'odojek, prase' (Novak 1996), prleš. gujdek 'pujsek, pujcek' (Antič 2009), po gradivu za SLA srštaj. gudek 'prašič' (Zibika), gudek 'prašiček' (Ratanska vas, Dobovec pri Rogatcu); panonsko prleš. gudek 'prašič' (Središče ob Dravi), güdek (Šalinci) ^ gudika 'weibliches Ferkel' (Pleteršnik po Cafu), po gradivu za SLA panonsko prleš. 'gudika 'svinja' (Veliki Brebrovnik); g) puček 'prašiček' ^pučika 'svinja': prleš. 'puček, g -a 'pujsek' ^pučika ekspr. 'svinja, pujsa' (Rajh 2010); h) bicek 'mlad ovčji samec' ^ bicika 'ovčka': bicsk, g -cka 'mlad oven' (Pleteršnik) ^ bicika 'ovca' (Pleteršnik), toda v 18. st. bizika 'Schäflein', bizeka 'Lämmlein' (Gutsman).56 Iz formalnega razmerja tipa cincek ^ cincika, kjer je izglasje -ek iz *-bkb in zato primerljivo z izglasjem na -ec < *-bcb, je razvidno, da so samostalniki tipa cincek v 56 Enako besedotvorno razmerje se lahko ohranja v arealno širšem mucek, g mucka ^ mucika (f). Oba člena imata ljubkovalno funkcijo (SSKJ). 122 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij primerjavi s tipomprasec mlajšega nastanka,57 saj pri njih palatalizacija ni več izvedena. Ker ustrezni feminativi tipa cincika izkazujejo medglasni -i- enako kot zavica inprasica, bi bilo v tipu cincek ^ cincika treba prepoznati aplikacijo in nadaljevanje besedotvornega vzorca *porsbcb ^ *porsica. Čas, ko je besedotvorni vzorec tipa *porsbcb ^ *porsica po analogiji spodbudil novega sln. dial. tipa cincek ^ cincika, pa ne bi bilo treba projicirati na starejšo še ne slovensko jezikovno stopnjo (npr. slov. *-bkb ^ *-ika > sln. dial. -ek ^ -ika58), ker se je lahko že v slovenskem jezikovnem sistemu vzpostavilo razmerje med samostalniki telec in gudek. Ker je ob telec obstajala tvorba telica, so se na podlagi razmerja telec : telica k samostalnikom tipa gudek začele po vzoru tipa telica tvoriti samostalniki tipa gudika: tel-ec : tel-ica = gud-ek : x = gud-ika Pri narečnih tvorjenkah na -ika tipa gudika sufiks nikoli ni naglašen (Bajec 1950: 90), pri starih tvorjenkah na -ica tipa *ubdouica pa praviloma je. Tudi naglasne razmere tvorjenk tega tipa so znak, da je besedotvorni vzorec tipa gudek ^ gudika mlad, internoslovenski in predstavlja reinterpretacijo starega, praslovanskega *ubdouicb ^ *ubdouica. 6 Zaključek V različnih slovanskih besednih družinah je bilo pri samostalniških parih na *-bcb in *-ica mogoče ugotoviti, da je člen na *-ica v odnosu do tistega na *-bcb v tesnejši funkcijski in posledično tudi semantični povezanosti, zaradi česar bi bilo v njih treba prepoznati slovanski besedotvorni vzorec morfemske zamenjave *-bcb ^ *-ica, ki je bil tako kot tudi *zelem, (adj) 'viridis' ^ *zelenb (f) 'viriditas' že praslovanski. Kot kaže slovensko narečno gradivo, je bil tak besedotvorni vzorec aktiven tudi še v mlajših, narečnih razvojnih stopnjah slovenščine in je tudi vplival na nastanek narečnega tipa gud-ek 'prašič' : gud-ika 'svinja'. Iz arealno najširše potrjenega razmerja *ubdoubcb : *ubdouica (splošno slov.) je mogoče ugotavljati, da je tvorjenka na *-ica v odnosu do podstavnega samostalnika na *-bcb njegova feminativna tvorjenka. Takšno razmerje potrjujejo arealno dokaj široko potrjeni pari *porshcb : *porsica , *teli>cb : *telica, *žerbi>cb : *žerbica, *ägnbcb : *ägnica; *iärbcb : *iärica/ianca; *žbni>cb : *žbnica (sln., r., ukr.), pa tudi *holpbcb : *holpica (sln., slš.), sln. zastarelojazvsc 'jazbec' : jazvica, sln. narečno zavec 'zajec': zavica, sln. knjiž. Korošec : Korošica. Pripadnostno funkcijo drugega člena v odnosu do prvega potrjuje slovensko razmerje tpn Unec : hdn Unica. 57 Enako je tudi nastanek mlajši v primerjavi z *zai^cb. 58 Tako Furlan 2016: 96 op. 178. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 123 Nadaljnji semantični razvoj iz feminativne ali pripadnostne funkcije je mogoče ugotavljati iz več razmerij (npr. *loubcb 'venator' : *loui'ca v sln. in hrv. 'mačka', toda v sln. tudi 'puška', v blg. pa 'lov'; psl. *koni>cb 'finis' : jslov. *koni'ca 'zožen, priostren končni del česa'; *kriubcb : psl. *kriui'ca *'to, kar je v zvezi s krivcem/to, kar je posledica dejanja krivca'). Zadnji primeri kažejo, da upoštevanje tega besedotvornega vzorca lahko prispeva k nadaljnjim natančnejšim etimološkim razlagam slovanskega besedja. Viri in literatura Gregorij Alasia da Sommaripa, 1607: Slovar italijansko-slovenski, druga slovensko-i-talijanska in slovenska besedila. Ljubljana, Devin-Nabrežina, Trst, 1979: MK in Založništvo tržaškega tiska. ALEW: Altlitauisches etymologisches Wörterbuch I—III. Hamburg 2015: baar. Olga Antič - Ostrčeva, 2009: Honga, hon, hrmoka. Slovarprleške govorice. Križevci pri Ljutomeru: Samozaložba. ARj, 1880-1976: Rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika I-XXIII. Zagreb: JAZU. Anton Bajec, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I: Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: SAZU. BER, 1971-: Bälgarski etimologičen rečnik I-. Sofija: Izdatelstvo na Bälgarskata akademija na naukite. France Bezlaj, 1961: Slovenska vodna imena II. Ljubljana: SAZU. --, ESSJ: Etimološki slovar slovenskega jezika I: A—J (1976); II: K-O (1982); III: P-S (1995). Ur. M. Snoj in M. Furlan, IV: Š-Ž (2005), avtorji gesel F. Bezlaj, M. Snoj, M. Furlan. Ur. M. Snoj, M. Furlan, Kazala (2007), izdelala M. Snoj, S. Klemenčič. Ljubljana: MK, Založba ZRC. Radosav Boškovic, 1978 (= 1936): Razvitak sufiksa u južnoslovenskoj jezičkoj zaje-dnici. R. Boškovic, Odabrani članci i rasprave. Titograd: Črnogorska akademija nauka i umjetnosti. 49-175. Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ČDL, 1979-1983: Cakavisch-deutsches Lexikon I—III. M. Hraste, P. Šimunovic. Köln, Wien: Böhlau Verlag. Marko Čuljat, 2009: Ričnik ličke ikavice. Gospic: Lika press. Vladimir Dal', 1880-1882: Tolkovyj slovar' živago velikorusskago jazyka I—IV: Vtoroe izdanie, ispravlennoe i znacitel'no umnožennoepo rukopisi avtora. Sank-Peterburg, Moskva. [Reprint Moskva 1981-1982: Russkij jazyk]. EIEC, 1997: Encyclopaedia of Indo-European Culture. Ur. J. P. Mallory in D. Q. Adams. London, Chicago. Gligorije Elezovic, 1932-1935: Rečnikkosovsko-metohijskogdijalekta I-II. Beograd: Grafički umetnički zavod »Planeta«. Jänis EndzelIns, 1971: Comparative Phonology and Morphology of the Baltic Languages. Transl. by William R. Schmalstieg and Benjaminš Jegers. Haag, Paris: Mouton. 124 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij ESSJ ^ Bezlaj EESSJ ESSJa, 1974—: Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov I-. Moskva: Nauka. ESUM, 1982-: Etymologičnyj slovnyk ukrajins'koji movy I-. Kyjiv: Naukova dumka. Metka Furlan, 2000: Praslovansko *ovbcb (m.) : *ovbcä (f.). Studia etymologica Brunensia 1. Ur. I. Janyškova, H. Karlikova. Praha: Euroslavica. 163-71. --, 2003: Podaljšava - praslovanski izpridevniški besedotvorni vzorec. Slavistična revija 51/posebna številka. 13-26. --, 2007: K izvoru slovenskih feminativov tipa zajklja k zajec. Razprave SAZU (Classis II) XX. 55-67. --, 2013: Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. --, 2016: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Najden Gerov, 1975-78: Rečnik na balgarskija ezik I—VI. Fototipno izdanie. Sofija: Bälgarski pisatel. Jože Gregorič, 2014: Kostelski slovar. Ur. S. Horvat, I. Šircelj-Žnidaršič, P. Weiss. Ljubljana: Založba ZRC, Občina Kostel. Oswald Gütsman, 1789: Deutfch=windifches Wörterbuch mit einer Sammlung der verde-utfchten windifchen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abftammenden Wörter. Klagenfurt: Kleinmayer. [Obrnjeno izdajo slovarja je izdelal Ludvik Karničar in je leta 1999 v Gradcu izšla kot 3. zvezek serije Slowenistische Forschungsberichte]. Eric P. Hamp, 1987: IE (iweui-kV[fem]. Journal of Indo-European Studies 15/3-4. 392. Borys Hrinčenko, 1907-1909: Slovar' ukrajins'koji movy I-IV. Kijev. Anton Janežič, 1851: Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika. Slovensko-nemški del. Celovec: V založbi J. Sigmundove knjigarnice. Janko Jurančič, 1986: Srbskohrvatsko-slovenski slovar. Tretja, znatno razširjena izdaja. Ljubljana: DZS. Ludvik Karničar, 1990: Der Obir-Dialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/ Obirsko. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Kartoteka SSKJ: Kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Hrani Arhiv Republike Slovenije. Kastelec-Vorenc, 1997: Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar, po: Matija Kastelec -Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Ivan KoštiAl, SEB: Slovenski etimološki besednjak. Rokopis. Hrani narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Leksik, 1976: Leksikprezimena Socijalističke republike Hrvatske. Zagreb: Institut za jezik. Tomislav Lipljin, 2002: Rječnik varaždinskoga kajkavskoggovora. Varaždin: Garestin. Johannes Lohmann, 1932: Genus und Sexus. Eine morphologische Studie zum Ursprung der indogermanischen nominalen Genus-Unterscheidung. Göttingen: Vandenhock & Ruprecht. Vaclav Machek, 1968: Etymologicky slovnik jazyka českeho. Druhe, opravene a dopl-nene vydani. Praha: Nakladatelstvi Československe akademie ved. Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 125 Ranko Matasovič, 2009: EtymologicalDictionary of Proto-Celtic. Leiden, Boston: Brill. --, 2014: Slavic Nominal Word-Formation: Proto-Indo-European Origins andHistorical Development. Heidelberg: Universitätsverlag Winter. Wolfgang Meid, 1956-1958: Zur Dehnung praesuffixaler Vokale in sekundären Nominalableitungen, Indogermanische Forschungen 62, 260-95; 63, 1-28. Antoine Meillet, 1902: Études sur l'étymologie et le vocabulaire du viuex slave. Paris: Librairie Émile Bouillon, Editeur. Franz Miklosich, 1875: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: Zweiter Band. Stammbildungslehre. Dunaj: Wilhelm Braumüller. Francek Mükic, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem. Anton Janez Murko, 1833: Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik: Kakor se slovenščina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih stranih na Vogerskem. Slovensko-nemški Del. Gradec: V zalogi in na prodaj per Franci Ferstli. NIL: Dagmar S. Wodtko, Britta Irslinger, Carolin Schneider, 2008: Nomina im Indogermanischen Lexikon. Heidelberg: Universitätsverlag Winter. Franc Novak, 1996: Slovar beltinskegaprekmurskega govora. Drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo priredil in uredil Vilko Novak. Murska Sobota: Pomurska založba. Vilko Novak, 2006: Slovar stare knjižneprekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Birgit Anette Olsen, 2010: Derivation and Composition: Two studies in Indo-European wordformation (= Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenaschaft 136). Innsbruck. Jozef Orlovsky, 1982: Gemersky ndrečovy slovnik. Rimavska Sobota: Vydavatel'stvo Osveta. Angela Piskernik, 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. 2. predelana in pomnožena izdaja. Ljubljana: DZS. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895. Elektronsko izdajo iz leta 2006 uredile Metka Furlan, Helena Dobrovoljc in Helena Jazbec. Ljubljana: Založba ZRC. Bernard Rajh, 2010: Gučatipo antujoško. Gradivo za narečni slovar severozahodno-prleškega govora (Zora 73). Maribor: FF. Vincenc Rajšp, 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787: Karte, 2. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije. Rečnik Sanu, 1959—: Rečniksrpskohrvatskog književnog i narodnog jezika 1-. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti. Josip Ribarič, 1940: Razmještajjužnoslovenskih dijalekata napoluotoku Istri (= Srpski dijalektološki zbornik IX). Beograd: Srpska kraljevska akademija. Paul Russel, 1990: Celtic Word-formation: The Velar Suffixes. Dublin: Dublin Institute for Advanced Studies. Jochem Schindler, 1980: Zur Herkunft der altindischen cvi-Bildungen. Lautgeschichte und Etymologie. Akten der VI. Fachtagung der Indogermansichen Gesellschaft Wien, 24.-29. September 1978. Hrsg. M. Mayrhofer, M. Peters, O. E. Pfeiffer. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag. 386-93. Heinz D. Schuster-Šewc, 1983-1996: Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und niedersorbischen Sprache 1-5. Bautzen: VEB Domowina-Verlag. 126 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij SKI, 1985: Slovenska krajevna imena. Avtorji Franc Jakopin, Tomo Korošec, Tine Logar, | Jakob Rigler, Roman Savnik, Stane Suhadolnik. Ljubljana: CZ. Petar Skok, 1971-1974: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV. Zagreb: JAZU. SLA 1.1, 2011: Jožica Škofic, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Petra Kostelec, Vlado Nartnik, Urška Petek, Vera Smole, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumar, Slovenski lingvistični atlas 1.1 = Atlas. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. SLA 1.2, 2011: Jožica Škofic, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Petra Kostelec, Vlado Nartnik, Urška Petek, Vera Smole, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumar, Slovenski lingvistični atlas 1.2 = Komentarji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. SLA: Gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Wojciech Smoczynski, 2007: Slownik etymologiczny jçzyka litewskiego. Wilno: Uniwersitet Wilenski. SP, 1974-: Slownik praslowianski I-. Wroclaw - Warszawa - Krakow - Gdansk: Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk. SSKJ, 1970-1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana: DZS. Han Steenwijk, 1992: The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio (= Studies in Slavic and General Linguistics 18). Amsterdam, Atlanta: Rodopi. Hildegard Striedter-Temps, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Petar Šimunovič, 2006: Hrvatskaprezimena. Trece izmijenjeno i dopunjeno izdanje. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga. Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. André Vaillant, 1974: Grammaire comparée des langues slaves. Tome IV: La formation des noms. Paris: Éditions Klincksieck. Max Vasmer, 1986-1987: Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka I-IV: Perevod s nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta ANSSSR O. N. Trubačeva. Izdanie vtoroe, stereotipnoe. Moskva: Progress. Wenzel VondrAk, 1924: Vergleichende Slavische Grammatik. I. Band: Lautlehre und Stammbildungslehre. Zweite stark vermehrte und verbesserte Auflage. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. Peter Weiss, 1998: Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek A—H. Ljubljana: Založba ZRC. Zemljevid 1921: Zemljevid slovenskega ozemlja. Izdelal s sodelovanjem Matice Slovenske Vojaški geografski zavod na Dunaju. Ljubljana: SM. ZSSP, 1974: Začasni slovar slovenskih priimkov. Odgovorni redaktor akademik France Bezlaj. Ljubljana: SAZU. Summary It has been possible to determine on evidence from different Slavic languages that in substantive pairs of the type on *-bcb and *-ica, those with *-ica have a closer functional and therefore a closer semantic connection to those with *-bcb, which is why the type should be recognized as the internal Metka Furlan: Slovanska razmerja tipa *sambcb : *samica - funkcija in nastanek besedotvornega vzorca 121 Slavic word formation pattern *-bcb ^ *-ica, similar to the Proto-Slavic, non-derivational pattern *zelent (adj) 'viridis' ^ *zelenb (f) 'viriditas'. Slovene dialect material also shows that it was still active in earlier dialect developmental stages of Slovene (cf. Sln. dial. zavec 'rabbit' ^ zavica 'she-rabbit') and by analogy -ec : -ica = -ek : x = -ika caused the new dialect word formation pattern of the type gud-ek 'pig' ^ gud-ika 'sow'. The most widely attested pair *ubdoubcb 'widower': *ubdouica 'widow' shows that the form with *-ica in relation to its base with *-bcb has a feminizing function. The same function is confirmed by the pairs *porsbcb ,pig': *porsica , *telbcb ,calf: *telica, *žerbbcb ,foal' : *zerbica, *agnbcb ,lamb': *agnica; *iarbcb ,the animal born in spring' : *iarica/iari'ca; *žbnbcb ,reaper' : *žbmca (Sln., Rus., Ukr.); *holpbcb ,servant, farmhand': *holpica (Sln., Slk.), Sln. obsoletejazvac ,badger' : jazvica, Sln. dialect zavec ,rabbit': zavica, Sln. Korošec ,Carinthian': Korošica. The appurtenant function of the second part in the relation to the first is confirmed in the Slovene relation tpn Unec : hdn Unica *'the river connected to the village named Unec/ the river that flows near the village named Unec'. Further semantic development from the feminizing or appurtenant function is possible to determine in several relations (for example *loubcb 'hunter' : *louica in Slovene and Croatian with the meaning 'cat', in Slovenian also 'gun', and in Bulgarian only 'hunt'; Proto-Slavic *konbcb 'final part, end' : South-Slavic *koni'ca 'narrowed, sharpened the final part of something'; *kriuhcb 'culprit, guilty person' : Proto-Slavic *kriuica 'injustice, unfairness; guilt' ^ *that which is related to the culprit / that which is the result of the culprit's action'). The last examples show that the recognition of this word formation pattern could be useful in a more precise semantic = etymological explanation of Slavic lexemes.