SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I na veliko pustno prireditev, katera se bo vršila dne 26 februarja ob 4 nrt popoldne v veliki gledališki dvorani v ul. Aeevedo 1353, višina 800 Rivera VZPORED: N. N. "NAZAJ V PLANINSKI RAJ" (tenor solo) S. Gregorčič. "V PEPELNIfiNI NOSI" (deklamacija) J. Hladnik. "V MRAKU" (mol. zbor) Fleischman. "V. GORENJSKO" (meš. zbor) Paučič. "SLOVO" (meš. zbor) Schac. "SLADKO SPAVAJ" (moš. zbor) N. N. "BRILJAND IN NAKIT" (burka v enem dejanju) Svira Češki orkester Vstopnina: za. moške $ 1.50; za ženske $ 1 K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor eksemplarično kazen za krivce, ki so vsi že pod ključem. Mario Appelius zapušča "II Mattino d'Italia" Četrtkova številka tunajš-njega fašističnega dnevnika "II Mattino d'Italia", ki je verno glasilo današnjega italijanskega režima, torej nam nenaklonjeno, prinaša na u-vodnem mestu vest, da bo dosedanji direktor lista Mario Appelius v kratkem prepustil vodstvo uredništva novemu direktorju Intaglietti-ju, ki bo prišel v Buenos Aires v kratkem s "Conte Bian-eamano". Radi svoje nečedne preteklosti in svoje brezmejne. megalomanije je Mario Appelius postal v tukajšnji številni italijanski naselbini zadnje čase tako nepopularen, da mu ni kazalo več drugega kot se odpovedati mastno plačanemu mestu in ga, gotovo s težkim srcem, prepustiti drugemu. OKNO V SVET Italijanska kraljevska dvojica v Egiptu Italijanski kralj in kraljica se nahajata, že več dni v E-giptu, kamor sta se podala, da vrneta poset egiptovskemu kralju. Rusija bo utrdila mejo na Skrajnem vzhodu Vojni komisar Sovjetske Rusije V orošilov je izjavil te dni, da je Rusija primorana začeti z utrjevanjem svojih mej na Skrajnem vzhodu, da bo pripravljena za slučaj Japonskega napada s te strani. Rekel je poleg drugega, da japonski visoki vojaški krogi odkrito govore o potrebi vojne z Rusijo. Revolucija v Cubi Tudi v Cubi niso več zadovoljni s sedanjim predsednikom republike Machado-jem. Te dni so v Cubi nasprotniki sedanjega predsednika in vlade pričeli revolucijo, s katero hočejo strmoglaviti sedanjo vlado. Upornike vodi bivši senator Gonzalo Perez Andrés. Doslej je bilo že nekaj mrtvih in ranjenih v pouličnih bojih. Napetost med Japonsko in Severno Ameriko Da odnošaji med Japonsko in Združenimi državami Se- SLOVENSKI TEDNIK Jto t Año IV. No. 196 «FX SEMANARIO ESLOVENO" ™ — Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle SAPALLERI 2735 — Paternal ^Prejemanje strank vsak dan od 15.— Buenos Aires, 25. februarja 1933 18 Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozem&tvo Dolar 2.— l.ist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno TAEIFA REDUCIDA Concesión 1551 Nad Evropo se zbirajo črni oblaki Politično ozračje je v Evropi skrajno napeto. Vse države so do zob oborožene; na *iejah so v polnem teku voj-ne priprave, kakor da bi imel danes ali jutri pričeti krvavi I>les. Kder le malce zasleduje razvoj političnih dogodkov Poslednjih par mesecev, vidi, se naglo bliža takozvana ^a obračuna, začetek nove Morije, ki bo mnogo strašnej-84 od štiri leta trajajoče svetovne vojne. Z dinamitom nasičeno evropsko ozračje more vžgati Najmanjša iskrica, ki bo prej ali slej sprožena od nekje v obliki kakšnega obmejnega sentimentalnega incidenta, ki je lahko tudi manj dramatičen od incidenta trogir-*kih levov. Mi, navadni zemljani, ne nič o tem, kar se v mednarodni politiki dela za kulisami. To zvemo navadno sele potem, ko se obračun že konča, če nam je usojeno odnesti j¿ krvavih metežev *d*avo kožo. Nihče pa nam ne zabranju-Je ugibati in sklepati na pod-lil8i onega kar čujemo, čita-410 in vidimo. SLOVENSKI TEDNIK je ^Politično in popolnoma samostojno glasilo — to naj ^amejo končno na znanje Udi vsi njegovi nasprotniki, ki lahko pove svoje mne-11,10 hi odkrito, brez ovinkov, resnico, vsaj v meri, ki •■o določajo zakoni gostoljub-e argentinske zemlje, kamor Sl»o se zatekli za kruhom. ** * Izzivalna zunanja politika ašistiene Italije, njene imperialistične težnje, njene ^°žlije, ki se zlasti po Hit-rjevi zmagi jasneje in vsak j 11 nesramneje izražajo, so °K'«na posledica desetletnih ^'■matičnih vojnih priprav ^solini je ve diktature. Z 0t'Uo zahtevo revizije mi-J_'Viiih pogodb si je Mussoli-Pndobil tudi zavezništvo 0T>ih držav, ki so se mo- rale leta 1918, ko so izgubile vojno, odpovedati mnogim svojim teritorijalnim in drugim pravicam. Te države so Nemčija, Madžarska. Bolgarska, Avstrija. Mussolinijeva Italija hoče vojno. To je povsem jasna stvar. Danes čaka še samo zgodne prilike, iskre, ki naj zapali z dinamitom nasičeno evropsko ozračje. Odkritje transporta orožja na avstrijskem ozemlju je jasen dokaz, da Italija oboro-žuje Avstrijo in Madžarsko; tudi vest, ki jo je te dni pri-neseli z Dunaja brzojav, da ponuja Italija Avstriji Tirol, če dovoli prehod italijanskih | čet po svojem ozemlju, v slu-1 čaju vojne z Jugoslavijo, kategorično potrjuje, da so diplomati le z besedo in s frazami za dosego sporazuma in dobrih sosedstvenih odnoša-jev med narodi. Ce bi bile njihove besede res iskrene, bi moral, po našem mnenju, sporazum med narodi že obstojati, saj se vendar že precej let "trudijo", da bi ga dosegli. Zgodovina nas uči, da bomo v svojih ugibanjih najmanj pogrešili, če se ne bomo preveč ozirali na lepo zveneče fraze modrih diplomatov in državnikov. Zato ne damo prav nobene vere niti Hitlerjevi izjavi, s katero je te dni zanikal vest o obstoječem načrtu za ustvaritev močnega bloka vseh fašističnih držav v Evropi, bloka, ki bi ga tvorile. Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Albanija, Litvanska in Finland-ska proti nasprotnemu bloku: Francija, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija in Romunija. In tako, vidite, čitatelji, se pripravlja sitematično nova svetovna morija, ki jo hoče in pripravlja. — mednarodni kapitalizem. Takozvani zmerni in treznomisleči ljudje sicer tega ne verjamejo in dol-žijo ter proklinjajo Musso-linija in Hitlerja, kot edina krivca današnje napetosti med narodi. Ampak tile treznomisleči ljudje, najbrž ne vedo, da, sta tudi ta dva "mogočna" diktatorja orožje mednarodnega kapitalizma,-ki hoče vojno zato, ker ne najde iz današnje krize drugega izhoda. Kakšen bo ta izhod in če bo prinesel kapitalizmu to, na kar računa, bomo videli... Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK ARGENTINSKE VESTI Mladi Ayerza mrtev Kakor se čitatelji gotovo se spominjajo, so oktobra meseca m. 1. člani zloglasne "Maffie" zaplenili Abela Ayerzo in sina argentinskega finančnega ministra Hueyo. Zahtevali so 120.000 pesov od kupnine od družine ugrabljenega Ayerze in izpustili sina finančnega ministra, da je pospredoval med njimi in družino Ayerza, ki je bila takoj pripravljena plačati zahtevano odkupnino, samo da. dobi svojega sina nazaj. Te dni pa je policija, po večmesečnem brezuspešnem iskanju, odkrila v kraju Corral de Bustos, ki je kakih 100 kilometrov oddaljen od vasi Marcos Suarez, kjer sta bila Ayerza in Hueyo ugrabljena, truplo mladega Ayerze, katerega so zločinci ubili, kakor vse kaže, že malo dni po ugrabitvi, boječ se, da , jih bodo oblasti zalotile. Vi-i soko odkupnino pa so vseeno izvlekli nesrečni družini iz žepa, dasiravno je bil v tistem času, ko so dobili denar A.verza že mrtev. Vsa tukajšnja javnost je razburjena in ogorčena zaradi tega groznega zločina "Maffie", vsi tukajšnji listi zahtevajo JAN: Predpustno pismo "Ljuba mati" dekle piše, Če v resnici je katera, zraven grenke solze briše moja ni še tista vera, "Zdrava sem in služim tudi. da moža se prej vdobi, Res tujine kruh je trdi. če umetno se mu pomladi. vevne Amerike niso baš prijateljski, je vsem znano. dni je brzojav prinesel s Skrajnega vzhoda vest, da Japonska mobilizira in koncentrira }' Pacifiku svoje voj no brodovje, Združene države Severne - Amerike pa da nameravajo poslati svojo mogočno pomorsko armado v Kitajsko morje. V Uruguayu je politični po- ložaj še vedno napet Vesti [7. Paysandú pravijo, da je tam položaj silno napet. Vojaštvo je pripravljeno, da uduši eventualno revolucijo. Položaj sedanje u-ruguayske vlade je nadvse kočljiv. Nemčija zahteva v Ženevi vojaško pariteto Nemški zastopnik na razo-rožitveni konferenci Nadol-ny je predložil v sredo v Ženevi zahtevo nemške vlade, ki hoce vojaške pariteto in odpravitev vsega orožja, ki je napadalno. Neurja v Italiji V južni i srednji Italiji je te dni divjala nevihta, ka-koršne že dolga leta ni bilo. V Bologni je zapadlo meter snega. V Trstu je dosegla burja 136 kilometrov na uro, ki je odnašala raz hiš stršno opekno, vsled česar je bilo mnogo ljudi poškodovanih. V pristanišču je vihar onemogočil promet. Mnogi vlaki imajo velike zamude, ker ne morejo vsled sneženih žametov naprej. V Milanu so morali zaposliti 12 tisoč delavcev, da so kidali sneg, ki je padal nad mesto 48 ur in o-nemogoČil sleherni promet. Naročniki vpo-števajte Ako hočejte, da bo SLOVENSKI TEDNIK redno izhajal, morate tudi vi biti točni pri plačevanju naročnine. Za kritje stroškov moramo delno računati na naročnine. SLOVENSKI TEDNIK je tako poceni, da si ga lahko vsak naroči kdor ni popolnoma brez dela. Vsak naročnik naj pridobi še enega novega naročnika, mnogi so to že napravili. Le če se bomo vsi potrudili, bo SLOVENSKI TEDNIK odgovarjal našim izseljeniškim potrebam. Tudi naša društva se morajo intenzivnejše pobrigati za svoje glasilo. Vsak nekaj, pa bomo lahko šli naprej, čeravno so slabi časi. SLOVENSKI TEDNIK vzdr- žavajo sami delavci in delavke, in je pisan v njihovem interesu. Naročnino lahko poravnate' osebno na uredništvu v nI. Sapaleri 2735 na Paternalu, ali pa pri tov. Škrbcu na Banco Holandés, kakor tudi druge zadeve, ki se tičejo SLOVENSKEGA TEDNIKA lahko opravite pri njemu. Drugi z dežele pa nam pošljite naravnost sem v dobro zapečatenem pismu, ali pa na Banko Germaniko na naš račun. Opozarjamo, da vsakemu ki poteče naročnina, list po enem mesecu vstavimo, ako med tem ne poravna naročnine ali pa ne prosi, da naj počakamo. S. T. ne dobiva nobene podpore od nikjer, za to je umeuno da ne moremo pošiljati lista nikomur brezplačno. Za nas je tem častneje, da si upamo svoje glasilo sami vzdrževati. Zato na delo tovariši in to-varišice za naše edino glasilo v Južni Ameriki. Uredniški Odbor. Društvene vesti Iz tajništva S. P. D. I. Kot znamo, ' smo imeli razne sitnosti od strani policije. Uredili smo sedaj vse potrebno, tako, da bo društvo lahko nemoteno delovalo. Občni zbor bomo imeli 5. marca ob 4 uri popoldne. Pridite vsi. Tajnik SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO HI. V CORDOBI SPD. III. v Cordobi vabi vse cenj. rojake in rojakinje na pustno zabavo, ki se vrši v nedeljo dne 26. feb. v društvenih prostorih v ul. Buli-vard Ocampo 124. Srečkanje in ples prične točno ob 17 uri. Vstopnine prosto. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. IZ S.P.D. I. Jutri bomo imeli veliko pustno zabavo v ul. Acevedo 1353 višina 800 Rivera. Ob 4. uri popoldne. Pridite vsi da se po dolgem času zopet malo pozabavamo. PUSTNA PRIREDITEV SLOV. PROSV. DRUŠTVA I. Kot smo že poročali, bomo imeli jutri v nedeljo 26 februarja veliko pustno prireditev v veliki gledališki dvorani "CENTRO ARMENIO" v ul. Acevedo 1353 višina Rivera 800. Dvorana je nova in zidana popolnoma v moder- nem slogu ima 40 lož. Na razpolago bo dobro obložen bufet po nizkih cenah. Pred dvorano je prostorno zemljišče s krasno razsvetljavo. Mimo vozijo sledeča vozila: Tramvaj št. 95, 96, 97, 87, 94. Omnibusi: Ciudad de Buenos Aires, Buenos Aires, Autobus Argentino 87, vsi ti vozijo po Riveri. Trs m. 89, in ómnibus 12 de Octubre, Autobus x\rgentina 87, ti vozijo po Canning. Prireditev se prič-íie točno ob 4 uri popoldne ples pa bo trajal do 12 ure. Med odmori in pri plesu bo sviral Češki orkester. Pridite vsi na našo družinsko pustno zabavo gotovo ne bo nikomur žal. Odbor Postna sobota Rada Vam bi več poslala, stara leta posladkala, saj kot zame si skrbela, mati več ne bo nobena. Včasih me srce boli, ko mislim na pretekle dni. V tujini mnogo je prevar. (A vsak je sebe gospodar.) Ženske pravijo smo slabe bi stare rade bile mlade. Se pudramo vse kar se dá, samo da Bog bi dal moža. Moža si bodem že vdobila, ako bode sreča mila. Samo da ne bo slepar, me vzel edino za denar. Težko sem ga prislužila, kako grenko potočila, predno bil je tisočak in ob njem še kak stotak. Pošteno moje je srcé, četudi žuljave roke. Zaključujem pismo zdaj, kmalu pošljem Vam še kaj- Danes, 26. februarja, je pustna sobota, to je dan, ko se vsakdo vad malo razvedri. Če nimate drugega programa, pridite v gostilno Franceta Kurinčiča, calle Trelles 1167. Tu se boste po domače zabavali s petjem in plesom in če boste hoteli tudi naložili z okusnimi domačimi jedrni in dobro pijačo. ODPOTOVALI SO V domovino je odpotoval w dne 22. t. m. naš rojak Vin-| cene Kalister, kateri tem po tom pozdravlja vse prijate lje, katerim ni pri odhodu imel prilike stisniti roke, ka kor tudi vse čitateljice in či tatelje SLOV. TEDNIKA. ga ima Juri za flajšter in ga ploskue za vsako uho enkrat. Juri se obrne in gre domov. Žena ga brž vpraša: "Juri, ali si dobil flaj-flajšterf' "Mož ji odgovori: "Dobil i?fem in prinesel dva" ter obenem poči ženo za uho. Žena sedaj brž zdrava skoči kvišku, Juri pa se vrne k zdrav- niku. Ko ga ta ugleda, se mu smeje: "No, Juri, ali sta p°* magala flajštra?" Juri: "Gospod zdravnik dobro sta pomagala, pa ^ obeh porabil nisem, enegtt prinašam nazaj." — Rek& ploskne prav krepko zdravn1' ka za uho in odide. I Í i i \ J Kdor ima BLEN0RAGIJ0 ga vpraša , od- Skromnost Kmet pride k spovedi inx prizna, da se je izneveril svo-| ji ženi. I "Kolikokrat?" župnik. "Gospod župnik, prišel sem se spovedat, ne pa bahat govori kmet. Enakopravnost Mirica: "Mamica, ali prinese Miklavž novo punčko?" Mati: "Saj je tale še čisto dobra." Mirica: "Tudi jaz sem čisto dobra, mamica, pa si vendar dobila še novo punčko..." mora vedeti: 1) Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša. 2) Ne izplača se mu, da se da pregledati brezplačno. 3) Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. mi J 4) Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. Zatecite se na * * * Mož je imel ženo, ki se mu je nalašč naredila bolno in rekla: "Ej, ljubi moj Juri, pojdi k zdravniku in prinesi mi flajšter!" — Mož takojm uboga in odide k zdravniku in reče: "Gospod dohtar, flajšter, flajšter." Zdravnik pa je mislil, da 2 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ODPRTO od 10 do 12 in 15 do 21 ure NIMAMO PRAKT1KANTOV NE BOLNIČARJEV J DOMOVINA Dom je za. človeka tisti le-kraj kateri mu je vedno iaj ljubši. Naj je kdo še tako daleč po svetu vedno rad tolsli na dom, kateri mu vzbu-•Ia toliko lepih spominov iz mladih dni. Dom in domača itfoda, je sladka poezija, naj-'ePsa peseme, ki nam daje tihe tolažbe v samotnih dneh trnjevega življenja. Vsak griček, hribček in ovinek nam ■le altar pred katerim pre-"^•ogokrat molimo. Morda je T grmičku pastirček našel Ptičje gnezdeče, — s hribčka s° se videli kresovi, — mor-sta se za ovinkom fant in . Aircsu. Zdravi vse žen-ske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno °sJirbo na dom. Ordinira od 9. ure zju-tr&j, do 20. ure zvečer.' LIMA 1217, I. nadstr, T. 23 Buen Orden 3389 __Buenos Aires n ZQ 30ZDHAVNIGA ra- Dora Samoilovič de Falicov ~ Feliks Falicov Ujemata od 10. do 12. Í? «d 15. do 20 ure. D°nato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 _ Directorio 1347 pripravljene, kakor tudi noži nabrušeni za bodočo vojno. Spas "domovine" je samo preko trupel . . ., tako pišejo vsi "narodni" časopisi da našnjih držav. Kdor noče brezpogojno v to verjeti, je izdajalec "domovine", je komunist, je anarhist, ampak človek ni, kakoršnega danes potrebuje "bog" in "narod". Zgodovina je naj boljša učiteljica življenja. Potom nje imamo jasne dokaze, da je bil narod v svoji bogabo-ječi in veliki patrijotieni duši, vedno tisti velik siromak, ki se je dal skoriščati do onemoglosti v samopašne ambicije človeških pijavk. Popolnoma naravno je, ako je človeštvo po dolgih s krvjo plačanih izkušnjah sprevidelo, da domovina niso napeti trebuhi kapitalistov in njih razkošno življenje, kakor tudi ne kaki nadčloveški kralji ali cesarji. Mar je domovina res "domovina", ako ima mnogo pri-rodnega bogastva, pri vsem tem pa je ljudstvo siromašno, siromašno zato, ker mora delati kot črna živina samo za vdobnost nekaterih. Seveda ti zadnji so vedno velikanski rodoljubi, kar je popolnoma v mevno. Koliko krvi se je prelilo za "domovino", čim več, tem slabše je bilo potem za človeštvo. Največiji dobiček so imele tovarne za munición. Koliko ljudi je, ki niti narodne svobode nimajo, kaj še le gospodarske. Ti zadnji so največji reveži mednarodnih špekulacji. Vsaka država zatrjuje da boljše domovine si narod ne more misliti, ampak najboljše. bo še le prišlo, ko bo pripravljenega dovolj strelnega materjala in bo ves narod navdahnjen vzvišenih nacionalnih idej, katere so, z ognjem in mečem za sveto stvar, naj teče v potokih kri za blagor "domovine" ni nikoli preveč, ampak kleti sovražnik se bo { valjal v prahu, ponižan in poteptan. Mar se res še dobijo ljudje, ki bi verjeli v veličino naroda in njegovo blagostanje po današnjem sistemu. Vsi tisti, ki v resnici delajo za narod navadno dobijo od "domovine" brco, vzemimo Cankarja in dr. Mi pa, kot oni, ne sodimo domovine po tistih, ki imajo vsega v izobilju, ampak po narodu v celoti. Človeštvo pa, danes nima domovine ker nima kru- iiuijiuiiiiiiimiiiuiniminiiuiinimiiuim;..».11!"!! Bratje In sestre! Vaša dolžnost je, da podpirate edini list slovenskih emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, ki ni brez dela, bi moral biti naročen na ..SLOVENSKI TEDMIK".-------- niniiTiiiTunintiiniiiniiniiiinTiiniiiifiiiiiiniirnift'""'""""'"" ha, premnogi niti strehe ne. Je naravno da človeštvo ne more več tega mirno in vdano prenašati, vsak človek ki je zdrav in hoče delati, si želi tudi pošteno živeti in ne-more več trpeti počasnega vmiranja. Nekateri plačani fanatiki bodo rekli, da je to le naša izmišljotina kajti na svetu je vse prav in dobro, ter vsega v izobilju. Za denar tako lažejo, da že sami sebi verujejo, da je tudi to kšeft, ki se vedno največ nese. Lahko je srečna "domovina" s takimi sinovi. Kot ima vsak človek dom, tako ima vsak narod tudi skupno domovino. Domovino imamo tudi mi, ali vsaj bi jo morali imeti. Domovina pa bo za nas še le takrat, ko bomo vsi deležni njenih dobrot in ne le težkoč, ko bomo vsi delali za domovino tako tudi o-pravičeno deležni njenega blagostanja. Danes ljudje niso več tako neumni, da bi verjeli v tisto umetno "domovino", kot je slikajo fantastično razni patrijoti. Narod potrebuje do piovino katero bo v resnici njegova, bo zanjo rad delal, ker bo od nje tudi pošteno živel; tako tudi lahko razumel, kaj je domovina. Take domovine pa po današnjem fašističnem sistemu ne bomo nikoli dočakali, ne mi, in ne drugi narodi. Pismo slovenskih rudarjev iz Sovjetske Unije Pred dvemi meseci smo zapustili Holandijo in pišemo iz Prokopjevskega, kjer smo našli našo pravo domovino. Na prvi ruski postaji Njego-reloje, smo dobili oženjeni po 180 rubljev, samci po 60 za prehrano na potovanju. Iz vagonov smo videli velikanske zgradbe, fabrike, šalite, ki jih gradi ruski proletari-jat. Iz Moskve do Novosibir-ska smo se peljali 8 dni. V ' Novosibirskem smo bili 4 dni. j Spali smo v hotelu, ki je lepši kot Union v Ljubljani. Za stanovanje in hrano ni bilo treba ničesar plačati, bili smo gostje rudarske strokovne organizacije. Ko smo prišli v Prokopjevsk so pa ženskam solze tekle, ker so pred postajo zagledale blato do kolen. Bilo je po dežju, zemlja je mehka, ceste nezgrajene in promet pa velik, zato je bilo blato. Prišli so vozovi in nas odpeljali v rudarski klub, kjer smo'bili par dni, da so nam pripravili stanovanja. Mi delamo v šahtu. Delo je mokro, zato smo dobili gumijeve obleke, škornje in klobuke. Prvi mesec smo aaslu-žili od 180-245 rubljev. Seveda še ni vse tako, kot bi moralo biti, ker je vse na novo, ker se šele gradi. Marsičesa seveda še primanjkuje, pa vse se z vsakim dnem pobolj-šuje in zavisi od našega dela. Mi smo že pričeli delati na poboljšanju raznih nedostat-kov. Skoraj vsaki dan so shodi, na katerih lahko vsak svobodno govori, kritizira in predlaga, in kar se sklene, to se napravi. Kmalu po našem prihodu se je organizirala rudarska šola za inozemce in med 49 smo Veh., Pač., Kal., in Jevš. Šolo imamo vsak dan po 3 ure in bo trajala 10 mesecev. Poleg -tega so še razni tečaji, gospodarski, politični itd. Tudi zabave imamo. Pri vsakem šahtu so prostori, kjer se vršijo sestanki, posvetovanja, tam je literaru-ra itd. S. Veh. je za tolmača v pisarni in ima 200 rubljev na mesec. Slovencev nas je dosedaj 30 tukaj. Imamo nemško in češko šolo. Otroci hodijo zelo radi v šolo. Otroci pravijo učitelju sodrug, in imajo tudi svoje organizacije. Od 9—14 let so pri pionirjih, mlajši pri oktobristih. Za jubilej 15 obletnice okto-berske revolucije smo bili dva dni prosti. Po jamah je vsaki 5. dan presto in se dela 6 ur, na vrhu se dela 8 ur in je vsaki 6. dan prosto. Sedaj ko to pišem je v kapitalističnih državah božič. Tu praznujemo božič po proletarsko. Na božični večer je bilo zboro- vanje Rdeče Pomoči, potem pa posvetovanje o gospodarstvu. Na pomlad bomo obdelovali vrtove, redili prešiče in zajce. Vrtove bo vsak za sebe obdelal, prešiče in zajce bomo redili kolektivno (skupno). a praznike se je delalo kakor po navadi. 25. smo imeli mednarodni večer, prišli so k nam sodrugi iz Anžerke in dvorana je bila polna raznih narodnosti in po govorih je bila zabava s plesom itd. Ni bilo jaslic in takih reči, sklepali smo kako se bo delalo v drugi petletki, ki stoji pred pragom. Danes bo žensko zborovanje radi otročjega doma in vrtca, in radi šivalnega o-brata ki ga bodo ženske organizirale. Ženske bodo ime-1« razne tečaje: materinske zdavniške itd. Vsi smo v dobrem razpoloženju. Na silve-štrovo bo teater, koncert, govor in zabava. Drugič še kaj več. Pozdrave vsem slovenskim emigrantom v Holandi-ji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Ameriki. DOPISOVANJE Pierina Kumar: List vam pošiljamo, pa nam ga je pošta vrnila s pripombo, da ste se preselila. Benedikt Gomi-šček: Kot zahtevate. Srečno pot. Jožef Baškovič: Denarja. nismo dobili. Antonja Zor-zut: 30. 1. 34. Grlica Anita: pl. 30. I. 34. Klajnšek Franc: pl. 30. I. 34. Coloni Neta: pl. 30. II. 34. Florjaneič Rafaela: pl. 30. 5. 34. Božič Štefan: pl. 31. 12. 33. Simčič Raimund pl. 30. 7. 33. ITmer Jožef: 30. 4. 33. „ LA MODERNA Mojim cenjenim odjemal-I cem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 j Av. San Martín 1679, Bue-' nos Aires. — Podružnica, ca- PRIMORSKE VESTI SLOVENSKEMU KMETU JEMLJEJO ZEMLJO Pred štirimi leti si je poveljstvo finančnih stražnikov v Palčju pri št. Petru na Krasu nabavilo zemljišče za veliko stražnico. Z lastnikom zemljišča Antonom Rebcem, ki je moral za to v Trst, so se pogodili, da mu bodo plačali pogodene vsote v nekaj dneh. Medtem so na zemljišču zgradili veliko stražnico za finančne stražnike, ki je vse preveč prostorna za tisto desetorieo ljudi, ki so nastanjeni v njej. Rebee je večkrat potoval v Trst, da bi mu izplačali dolžno vsoto. Vsaka njegova pot pa je bila zaman Nasprotno pa so ga pričeli karabinijerji nadlegovati, tako da se je mož, ki je hotel že vložiti tožbo, zadnje premislil in se izselil. Tudi y Rakitniku pri Postojni so na tak način osle-parili več kmetov. Tam so zasegli veliko zemljišče, ki so ga docela izravnali in ogradili, da bo služilo kot zasilno letališče. Kmetje so imeli tam nekoč svoja polja, ki so jih toliko lažje obdelovali, ker so bila na ravnem. Sedaj so se morali umakniti v hrib, krčiti svoje gozdove in zora-ti ledino v rebri, da vsaj nekaj pridelajo za kruh in živino. TRŽAŠKI TRGOVCI IN OBRTNIKI V ŠKRIPCIH Poročali smo že o finančnih težavah, v katere je zašel tržaški zavod "Banca di Crédito Popolare". Pri tem so bili zelo prizadeti zlasti manjši trgovci in obrtniki. Banka je izvrševala vse njihove finančne transakcije in je ob sobotah ali pa poslednjega dne v vsakem mesecu izplačevala tudi plače njihovim nameščencem. Vest, da je bila banka prisiljena ustaviti vsa svoja izplačila, je izzvala med njenimi vlagatelji in interesenti veliko vznemirjenje. Pokrajinska organizacija obrtnikov je takoj sklicala zborovanje, ker je nastala nevarnost, da njihovi nameščenci ne bodo mogli sprejeti o pravem času svojih plač. Zborovanje je bilo zelo burno in so na njem ob koncu sprejeli ostro resolucijo, v kateri ugotavljajo, da položaj banke ne more biti tako težak, da bi vsaj za enkrat še ne mogla izplačati zneskov, ki so obrtnikom in trgovcem nujno pbtrebni za nadaljevanje dela v njihovih podjetjih in za plače njihovih nameščencev. ŠE VEDNO BEŽIJO Ko je fašistični režim proglasil amnestijo tudi za ljudi, ki so brez potnih listov zbežali v inozemstvo, je računal, da bo prenehalo tajno izseljevanje, ki je v zadnjih letih silno narastlo ter do neke mere škodilo številčni sili italijanskega prebivalstva. Fašistični listi so z zmagoslavjem objavljali sporadične vesti, da se je ta ali oni po amnestiji spet vrnil domov. Toda odtok ljudi in begi čez mejo niso prenehali. Prav te Veliki zavod 'RAMOS MEHA' ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozolje k i. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIEKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicnrelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost, REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in do lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once lUvuduvia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 dni so karabinijerji v Gorici prijavili sodišču spet celo vrsto novih beguncev. Med drugimi so bili prijavljeni 2t51etni Lojze Bizaj iz Cero-vega v Brdih, 271etni Anton Simšič iz rtmartnega pri Ivoj-skem, 23letni Lojze Jakin ter njegova 211etna sestra Marjeta h Huma pri Koj-skem. REDUKCIJE V IDRIJSKEM RUDNIKU Idrijska rudniška uprava je te dni spet odslovila z dela 12 slovenskih rudarjev. V rudniku je sedaj zaposlenih morda le še okrog 500 do 600 ljudi. Še pred leti je služilo v idrijskih rovih svoj kruh preko 2500 rudarjev. Upravo rudnika je tedaj vodil inž. Ricci. ki ie dobro poznal slovenskega delavca, ki je bil za prospeli podjetja nenado-' mestljiva moč. Rešistične oblasti pa so vedno znova zahtevale, da se izloči iz državnega podjetja slovenski element in da se nadomesti z laškim. Ricci je dolgo časa okleval. Ko so pa namestili pri vodstvu rudnika nekdanjega učitelja in skvadrista Muta Plinija, so se razmere v rudniku nenadoma silno spremenil». Pričele so se redukcije slovenskega delavstva in sredi leta 1931 so odslovili iz rudnika okrog 300 naših ljudi. Menili so, da jih bodo nadomestili z laškimi močmi, toda Lahi so zaradi težavnega dela kmalu omagali in so se spet odselili v svojo deželo, ker se jim je stožilo po tisočletni tradiciji : dolce farniente. Muto Pli-nio je uvedel tudi prakso, ki je povzročila našim rudarjem že veliko zlo. Ko je režim v poslednjih letih emitiral celo vrsto notranjih posojil, so se pri upravi rudnika enostavno domenili, koliko bodo odtegnili slehernemu delavcu za ta posojila. Deloma v celoti deloma v obrokih je moral sleherni idrijski rudar ob vsaki priliki prevzeti po 200, 300 in tudi več lir obveznic. Muto Plinio je zbral okrog sebe izmed Slovencev le one, ki so iz oportunizma že takoj od začetka vstopili v vrste fašističnih skvadristov ter zavrgli svojo narodnost. V zadnjem času pa so se tudi njihove vrste precej skrčile, ker so po vseh svojih zmotah na-zadnjo pričeli spoznavati, čemu služijo fašizmu in se izpostavljajo sovraštvu ljudstva. TOPOVI NA TOLMINSKEM Pred desetimi dnevi je pri-vozil tovorni vlak na postajo pri Sv. Luciji vrsto železniških vozov, na kateri je bilo naloženih 15 topov. Topove so poslali naravnost iz tovarne. Z vagonov so jih preložili na tovorne avtomobile in jih odpeljali v novo zgrajeno vojaško skladišče blizu Poljubina. Topove, ki so kalibra 24 cm, bodo rabili za bombardiranje oddaljenih po stoja nk. Skladišče pri Poljubinu, ki je bilo lani dograjeno, pa ni osamljeno. Na Poljancah pod Bučenico, ob cesti med Mo-drejcami in Kozarščami je še 6 takih stavb. Zgrajene so že docela. Te dni so jih hoteli še pokriti, zaradi snega pa so morali prekiniti delo. Na Poljancah raste cela vas. Zgrajeni so že temelji 7 novih skladišč, pa tudi za stražnice. Stavbe so oddaljene med sabo po 100 do 200 m. Služile bodo za shrambo živil in streliva. Nekatere izmed njih imajo tudi velike kletne prostore. Delo v zadnjem času počiva. Ljudje iz Kozaršč, Modrejc in drugih okoliških vasi sploh ne smejo zraven. Zaposleni so le Ita- lijani iz Furlanije in še od-daljnejših italijanskih P0' krajin. Stavbe so strogo stražene. KRIVA OBSODBA ZARAD* UMORA ITALIJANSKEGA EINANCARJA? Pred dobrima dvema let«' ma je tragičen dogodek Banški planoti razburil v9f ljudstvo in še posebej italijanske oblasti. Dne 30. vembra 1930 je bil, kakor so tedaj poročali italijanski h* sti, izvršen atentat na skupino finančnih stražnikov, ki so se odpeljali z nekim avtomobilom iz Kanala proti Ka-lu Finančni stražnik Cezar Rastelli je odslužil svojo službeno dobo in pred svojim odhodom je povabil tovariše n® izlet. Na potu je bil llastelh iz zasede ubit. Atentat je zval strašne posledice : sedeo1 slovenskih fantov je bilo obsojenih ua 30 let ječe, šest pa na 20 let. Finančni stražnik so se u* sodnega dne sredi svojeg8 izleta u^avili v KoprivišČ® v gostilni pri Močniku, kjef je bilo zbranih okrog 20 lj°' di. Ko so zapustili gostilno & nadaljevali svojo pot po ser* pentinasti cesti navzgor proti Kalu, jih je skupina neznancev napadla in pri te»9 Instituto Médico 339 Callao 339 Dr. Retioulire Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijeuti se zdravijo od zdravnikov specialistov. SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapaviea, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane i« povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok. ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. Pregled $ 3,- »9 Callao 339 je bil ubil Cezar Rastelli. Že v naslednji noči so se pričele racije' karabinjerskih oddelkov in goriške politične policije. Neštetim hišnim preiskavam so sledile aretacije. Šele po mesecu dni je bila večina ljudi izpuščena iz zaporov, ostali pa so v Gorici Valentin, Donat in Leopold Lipičar iz Koprivišča, Štefan in Avguštin Močnik, Rudolf Pregelj in Josip Jug, Anton Lipičar, Mai-ko Močnik, Leopold Lango, Andrej Brezav-šček, Leopold Šuligoj in Josip Savli iz Kalske okolice. Iz goriškega preiskovalnega zapora so jih odgnali v Rim, kjer jih je posebno fašistično sodišče 22. februarja 1932 obsodilo na skupno 330 let ječe. Med finančnimi stražniki, ki so koncem novembra 1. 1930. spremljali Cezarja Ra-stellija, je bil tudi Ivan Ca-lareso. Že takrat je bilo ljudem v kanalski okolici znano, da sta se Rastelli in Ca-lareso sprla zaradi nekega dekleta. Po rimski sodbi je bil Calareso premeščen v Cerkno Govorica o sporu zaradi ljubosumja med njim in "fašistično žrtvijo" je že davno prenehala, ko se je nenadoma okrog božiča raznesla vest, da je finančni stražnik izvršil samomor. Obenem žnjo pa se je razširila vse do Kobarida na sever in do Če-povana pod Banjško planoto ljudska govorica, da je Calareso 30 novembra 1930 sam ustrelil svojega tovariša Rastelli ja, ki mu je prevzel dekle. Ljudje si pripovedujejo še več, da je namreč Cala-resco še tik pred smrtijo dal j | Diplomirana babica ANA CHARPOVA I v Pragi in Buenos Airesu - Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v holnici Rawson v Buenos Airesu. j- Sprejemajo se penzijoni- . stke, posebno s kampa. J Pomoč pri porodih za i ji je bila grozna. Vsako jutro se je zbudila z bojaznijo, da ji bo zrcalo povedalo, da ni več sveža in lepa. Meni je bilo dobro znano, kako se Lisjakova Milka boji za svojo lepo, gladko polt. Na to sem jaz naslanjal svoj maščevalni načrt. Moje ljubezni je bilo konec, vendar sem spretno zakrival svojo jezo in sem še nadalje igral zaljubljenega telička. Slej ko prej sem hodil vsak tretji večer trkat na njeno okno in Milka je ostala prepričana, da ne slutim, da solnce njene ljubezni obseva razen mene tudi trgovca Ločnika in Kozobrinovega Vileta in Paj- kovega Anzlna in še drugih deset — prav kakor pravi pesem: "Dekle ljubi fanta dva, še di-uge štiri za nos pe-lja..." Ko nekega večera spet- slonim poleg Milke na oknu njene kamrice, jej zdajci ostro pogledam v lice in pravim s hlinjeno začudenostjo: "Dušica, kaj pa to pomeni? Ali je res ali se mi pri svitu meseca le tako vidi, da ti postaja koža na obrazu vedno bolj rjava, raskava in ohlapna. Tvoja lepota gine-va." Te moje besede so padale na samoljubno deklico in jo bolele kakor udarci z gorja-čo. To sem zapazil v svoje največje zadoščenje. Kar zelena je postala v obraz, tako silno se je prestrašila. Ruenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila KAPAVICC Reakeija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CEV/HATIZ CM in komplikacije zdravimo brez bolečin SIFILIS €>€6-9*4 Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE tiré», zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA* UŠESNE, «OČESNE in NOSNE X ŽARKI - ULTRA VIOLETNI ŽARKI »IATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- 1017 SJVRMirNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure "Ali res?" je zaječala in se začela tipati po licu. Solze so ji privrele iz oči. "J0-2 hočem biti vsaj še deset let mlada in lepa, stara in grda nočem postati! je javkal«-Ker sem se bal, da bi s svojim vzdihovanjem ne spravila pokoncu vse vasi, sem j° začel tolažiti. "Saj si še vedno lepa", se® ji zatrjeval, "le nekakšne gubice in pege so se pokazale na tvojem obrazu, kar pa lah ko hitro odstraniš z neki» učinkujočim pomaljevalni® sredstvom, ki je obenem sred stvo za odstranitev vsega, kar ne ustreza lepoti človeškega obraza, torej sredstvo, ki pomladi človeka ni vrne licu svežost in lepoto. Seveda to sredstvo za ohranitev lepote učinkuje le pri ljudeh, ki še niso prekoračili štiridesetega leta starosti in ki niso že po naravi telesno grdi-To sredstvo, najnovejši izum znamenitega zdravnika, ti priporočam, Milka." "Poslužila se ga bom!", je izjavila Milka, ki je sveto verjela moji laži in me poslušala pazljivo in zvesto kakor nevesta zakonske oklice. "Kje pa prodajajo to novo sredstvo za pomlajevanje in lepoto? V lekarni ali kje?" "To naj te ne skrbi, dušica", sem hrabro lagal dalje-"Bih sem včeraj v mestu in sem si nabavil tudi tega novega sredstva. Lekarnar mi je zagotovil, da ima to sredstvo tako silno moč, da se čuti človek po uporabi z8 deset let mlajšega. Posledice se pokažejo v teku dveb, Največja želja slehernega-izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite s& na zidarskega moj str» S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devota Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrte in napravi vam proračun za gradnj0' brezplačno. Naša Slovenska lekarna n» Dock Sud, ul. Facundo Qoi" roga 1441, odprta 19. februarja cel dan. PENSION ZA ŽENSKE žensko se sprejmejo na m°an0 in stanovanje. Lepe zračne sob°-Hrana dobra in na izbero. TcIe fon in radio na razpolaga M. KOJANEC , F. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAíi 991 treh dni. Ne še štiridesetlet-^ oseba, ki želi dobiti spet Vse zobe gladko polt in lep obraz, mora uporabiti to le-P°tno in poralajevalno sred-stvo- Tako mi je pripovedoval mestni lekarnar... Si-oer je cena visoka, vendar Sem kupil dve steklenici te-lepotnega sredstva, saj Ves, da sem ničemuren. Eno steklenico sem že sam porabil, drugo, nedotaknjeno, pa rade volje darujem tebi". Milka je bila takoj poto-fežena in se je vsa srečna blaženo nasmehnila. "Jutri zvečer prinesi!" mi je deja-fe in nato vprašala radoved-110: "Kakšno pa je tisto le-Potno sredstvo?" "Tekočina je. Pila boš. Ena steklenica zadostuje. Čim več 2aužiješ te pijače, tem hitreje pomaga. Jaz sem stekleni-eo izpraznil na dušek." "Kakšen okus ima pijana?" je hotela vedeti. "Zoprnega kakor pač vsako zdravilo." "Ali čutiš ti kakšen učinek te pijače? "Seveda, vedno mlajšega se čutim", sem ji odgovoril Qa vso moč resno. Še enkrat sem deklici zagotovil, da ji bom naslednjo noč prinesel obljubljeno pijačo. Nato sem se poslovil in odšel proti do-kajti smeh me je silil in kmalu bi ga bil raztresel. ^e tisto noč sem se lotil de-fe in začel izdelovati sredstvo ^ pomlajevanje in lepoto. Prisvojil sem si velik, star 2elezen lonec in ga napolnil 2 vsem mogočim, kar sem ^ogel kje dobiti: z gnilim krompirjem, starimi čiki, sajami, končki sveč, končki u-Snja, ogljem, čevljarsko smo-> kolomazom, pepelom, sta-fllai nogavicami in plesnivim salom. To čudovito zmes sem žalil, pristavil lonec k ognju IQ pustil, da je zavrelo. Dol-sem kuhal svojo lepotno P^ačo. Okoli mene so se širi-* najstrašnejši duhovi, jaz SeQi pa mislil na maščevanje. sem lonec odmaknil od ognja in počakal, da se je ohladila. Nato sem imenitno tekočino odlil v veliko steklenico, na katero sem nalepil listek z napisom : "Mladost in lepota". Ko se je znočilo in ko so na nebu zvezdice zažarele, sem se napotil proti Lisjako-vi hiši, noseč obljubljeno zdravilo. Milka me je že nestrpno pričakovala. Izročil sem ji steklenico ter jo po-ličeval: "Če izpiješ vso tekočino z enim samim požirkom, bo pijača gotovo delovala in ti postaneš tako ljubka, kakor si bila pred desetimi leti. ko si bila stara dvajset let in taka boš ostala najmanj dvajset let. Ali pomni, pokušati ne smeš, krepko moraš nagniti steklenico! Čim več pijače steče po grlu, tem bolje bo in prej boš v zrcalu občudovala svoj obraz. Steklenico moraš izprazniti do dna v enem ali dveh požirkih. Pijača ima res malce neprijeten okus, ali to naj te ne straši!" "Pila bom, pa da je sam terpentin, samo da postanem spet taka, kakršna sem bila pred sedmimi leti", je odgovorila Milka odločno. "Pogum velja!" sem jo pohvalil, se nežno poslovil in odšel. Obstal sem za hišnim oglom in gledal, kaj se bo zgodilo. Milka je zaprla okno in prižgala luč. Ker pa okna ni zakrila, sem videl v sobo in mi njeno početje ni ostalo tajno. Moral sem se smejati, ko sem jo gledal. Odmašila je steklenico in jo najprej približala nosu. Duh ji menda ni bil povoljen, kaj ti obraz se ji je strašansko grdo nakremžil. Dolgo se je obotavljala in pomišljala, pristavljala steklenico k u-stom, jo z gnusom spet od-inakovala ter delala najobup-nejše obraze, da se mi je začela kar smiliti. Slednjič je pa vendarle zbrala skupaj Ko je zmes d0bro prevrela, ves svoj pogum, zaprla oči, &OCK SUD vProv. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA WA-ŠA SLOVANSKA LEKARNA * ojasnilo o vašem ' *dravju lahko dobite osebno ali pismeno v lekarni. Franjo Huspaur krepko nagnila steklenico ter začela goltati in požirati črno tekočino. Tedaj se je začel celo meni obračati želodec. Spustil sem se v tek. Naslednjega dne so mi povedali, da je Lisjakova Milka zblaznela. Ponoči da jo je prijelo. Nenadno je pričela grozno kričati. Našli so jo na tleh. Silno se je zvijala, se držala za trebuh, kričala in molela jezik iz ust. Poleg nje so ležale na tleh črepinje razbite steklenice in sobica je bila napolnjena z ogabnim vonjem. Deklico so naložili na voz in jo odpeljali v bolnišnico. Tam je povedala, da je pila neko zdravilo, katerega učinek je bil strašanski. Kje je to zdravilo dobila, k sreči ni izdala. Ko so ji izprali želodec, se je vrnila domov. Va-ščani so jo vsevprek izpra-ševali, kaj je povzročilo njeno nenadno hudo bolezen, toda deklica ni hotela ničesar povedati. Bilo jo je sram. Ker sem tudi jaz molčal, je kratka blaznost Lisjakove Milke ostala vaška tajnost. Tisto noč sem bil zadnjič pod oknom Lisjakove Milke. Poslej nisva nikoli več govorila. Če me je kdaj srečala, se je obrnila proč in šla molče mimo mene, kakor da me ne vidi. Do svoje smrti mi ni odpustila, da sem jo tako neusmiljeno prevaral. Da je bilo tisto pomlaje-valno sredstvo le orožje mojega maščevanja za njeno nezvestobo, tega pa Lisjakova Milka ni zvedela nikoli". Čevljar Matjok je končal svoje pripovedovanje in spet začel žvižgati. Muljavski DEKLE TA! TUDI VAM JE POSVEČEN "SLOVENSKI TEDNIK". PODPRITE GA Z NAROČNINO. Slepič - bolezen mesojedov Preobilica mesa ustvarja pogoje za obolenje slepiča V dunajskem Zdravniškem društvu je te dni predaval praktični zdravnik dr. B. Sperk o slepiču in njegovih boleznih. Njegova izvajanja, ki se naslanjajo na eksperimentalna raziskovanja, so skušala priti bližje uganki slepega črevesa. Predavatelj je v začetku omenil, da je i slepič tvorba> ki datira šele LABORATORIJ fcA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, ;; CJltromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES iz dobe antropoidov. Njegov postanek je nedvomno v zvezi s človeško pokončno hojo. Slepič velja splošno za ru-dimentarem organ, a ljudje si glede njegovega pomena še danes niso popolnoma na jasnem. Da je pa v anatomskem pogledu manjvreden, v tem nas potrjujejo njegova vnetja, ki postajajo čedalje bolj pogosta. Pri tem igrajo znatno vlogo procesi tako zvanega -imfatskega žilja, ki se dotika vsebine črevesja. Gotovo se da izzvati umetna apendicitis s pomočjo določenih bakterij (n. primer s Fraenklovim bacilom). Ta proces je v bistvu le drugačen kakor pravo vnetje slepiča. Važno je tudi to, da se pri mesojedih v črevesju razvija vse drugačna črevesna flora kakor pri rastlinojedih. Pri prvih imamo opraviti s tako zvano anaerobno floro, ki spada v skupino plinskih bacilov. S tem bi bila podoba zaključena in vnetje slepiča razlezeno. Ta originalna opazovanja odgovarjajo tudi izkustvu, da vodi čezmerno uživanje mesa do vnetja slepiča. Upoštevati pa moramo še neko dejstvo. Na kmetih so primeri slepiča mnogo redkejši kakor v mestu, kjer se povžije mnogo več mesa nego rastlinske hrane. Izkušnje iz sve- tovne vojne takisto potrjuj^ jo to naziranje. Pokazalo se je namreč, da je bilo med sve tovno vojno petkrat manj primerov vnetij slepiča kakor pred vojno in po nji. Zadnja leta opazujejo zdravniki porast primerov bolezni slepiča zlasti v mestih, kjer se porabi več mesa nego rastlinske hrane. Kitajcem, ki skoro ne za-vživajo mesa, je vnetje slepiča malone tuja bolezen. Iz tega bi se dalo sklepati, da podlegajo slepiču v prvi vrsti osebe, ki jedo preveč mesa, potem pa ljudje, ki jedo več nego bi bilo treba. Mesna hrana ustvarja pogoje za vnetje slepiča. Zato zagovarja dr. Sperk racionalno pro-filakso in dietetiko že takoj v početku obolenja na slepiču, ki edina lahko pomaga bolniku in ga reši vseh nevarnosti. Bolezni v obrazu Spoznavanje bolezni po zunanjih znakih Še pred nekoliko leti je poklicna medicina smatrala diagnozo bolezni po obrazu za mazašstvo, dasi se v njem zrcali očitno ne samo duševno, temveč tudi telesno stanje njegovega nosilca in vprašuje celo neizšolani laik človeka po slabem videzu njegovega obraza: Kaj ti jet Ali ti ni dobro? Dr. MILOSLAVICH diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV: TALCAHUAIVO 1025 med CHARCAS in SANTA FE Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310) Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI Tucutnnn 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE ORGANO BE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SI» SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle SAPALERI 2736 Año IV Núm. 196 GLASILO SLOVBN^ SKEGA IZSELJjj NISTVA V JUZNI ■ ■ AMERIKI - Ce spreminjajo že majhne zdravstvene motnje človeški obraz, koliko bolj ga morajo spreminjati resne organske bolezni! Resni zdravniki danes takšnih niakov ne za-metavajo več in vedo, da morejo po njih že na prvi pogled spoznali različne bolezni. Tako se srčne bolezni skoraj vedno izražajo z modrikastimi ustnicami, bledoto in belimi obroči okrog oči, abnormalno visok krvni pritisk, ki škoduje tudi srcu, pa se kaže z mnogimi modro-rdečimi žilicami v obrazu. Ljudje, ki bolujejo na plju eih, imajo često modrikasto očesno jabolko, zastrt pogled in jasne poteze. Ženske imajo dostikrat predloge, svilene trepalnice V razvitem stadiju te bolezni postanejo lica vdrta in dobe sumljive rdeče lise. Bolniki na žolču imajo rumenkasto očesno jabolko in zelenorjav odtenek v kožni barvi. Bolrne obisti povzročajo podočne vrečice in zanje, kakor za bolna jetra ali žolč je tipična neka rumenkasta barva v koži in očesnih jabolkih. Želodčne in črevesne bolezni povzcečajo vedno teipne obroče okrog oči, ki se često- krat končujejo z majhno ode-belino na licu. Sladkorja bolezen se kaže v majhnik rjavo rumenih ¡ zrncih pod očmi. Krvne bolezni zaradi slabe krvne sestave povzročajo vdrta lica, koža postane motna in suha. Ženske bolezni spoznamo po globokih sencah okrog oči. Pri nekaterih teh bolezni se obrazne poteze zabrišejo. Tako bi lahko za najrazličnejše bolezni navedli polno tipičnih znakov, ki se oči-tujejo v obrazu. Zdravniška veda jih danes skrbon proučuje in s' ji pri diagnozi v veliko pomoč. Vsekakor je dobro, da se da človek preiskati, če opazi v svojem o-brazu podobne abnormalne znake. Dostikrat se lahko s tem ubrani pravega izbruha bolezni ali pa še česa hujšega. ŽRTEV EKSEKUCIJE V bližini Velikovea na Koroškem se je te dni odigrala nenavadna tragedija. 341et-nemu jugoslovenskemu državljanu Francu ITrbasu je hotela davčna oblast zarubiti kravo in pet prašičev, ker ni TTrbas plačal predpisanih davkov. Ob času napovedane eksekucije je bil Urbas, rodom iz Kranjske, zbral pri hiši 10 do 15 kmetov, da bi zabranil izvršbo. Eksekutor pa je imel prideljenega žan-darja z nasajenim bodalom. Urbas je bil po poročilih zelo ogorčen zaradi eksekucije in varnostni organ ga je moral večkrat posvariti. Tako je v obrambo eksekutorja nosil puško za nasajenim bodalom. Tedajci pa se je Urbas tako nesrečno obrnil in padel, da se mu je bajonet za-ril naravnost v srce, zaradi česar je izkrvavel in izdihnil. Avstrijske oblasti so nekaj ur po dogodku poslale na kraj dogodka komisijo, ki je seveda dala prav orožniku in napravila za dogodek odgovorno nesrečno žrtev izvr- j šbe. LETALO BODOČNOSTI? Ameriški novinar Knicker-j boker poroča v listu "New York Evening Post" o senzacionalni novi konstrukciji v letalski stroki. Znani konstruktor dr. Rohrbach je zgradil novo letalo, aeroplan brez propelerja z vrtečimi se krili, ki imajo podobo lopat. To letalo je popolnoma varno in ne more treščiti na zemljo. Dvigne se navpično od tal, takisto tudi pristane na zemlji. Start in pristanek se lahko izvršita s poljubno brzino. Novo letalo lahko sto- Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika, zateeite se na ji v zraku na ta način, da se vrti okolu lastne osi, lahko pa tudi leti naprej ali nazaj. Izumitelj bo v treh mesecih napravil javne poskuse, bodo pokazali, da njegovo letalo lahko pristane, tudi na strehah nebotičnikov. DRUŽINSKA ŽALOIGRA V Bacsamlasu na Madžarskem se je odigrala te dni strahovita družinska tragedija. Posestnika Karla Szei-berta sta prijela in zvezala njegova lastna žena in sin. Zamašila sta mu usta s cunjo ter ga položila na razbeljeno ognjišče. Szeibert je bil trenutno brez moči, pozneje se mu je posrečilo, da je cunjo izpljunil in klical na pomoč. To je tako prestrašilo ženo in sina, da je žena pobegnila in se iz strahu utopila v vodnjaku, sina pa so prijeli orožniki. Szeibert se bori s smrtjo. ZNAMENJA ČASA V Kanadi so sežgali nad 2 milijona buálov pšenice. V Avstraliji so umorili 800 tisoč ovac in jih zakopali. V Mehiki so vojaški oddelki u-ničili ogromne množine banan. V Egiptu so v grl i plamenom 150.000 ton bombaža. V' Braziliji so potopili v morje na stotisoče vreč kave, v Bretagni pa so ribiči po ne- kem uspešnem ribolovu p6' metali nad 500.000 rib nazaj v morje — da se ne bi življenje pocenilo, temveč da bi šle cene kvišku. LEALO S KINOM IN TISKARNO Moskovski radio poroča, dfl so priredile ruske sovjetske organizacije javno zbirko, ki je vrgla dve milijardi rub-ljev. S tem denarjem bodo zgradili ogromno letalo, k1 se ne bo mogel z njim kosati noben aeroplan na svetu. I»®* telu bodo dali ime Maksi® Gorkij. Posebnost letala bosta kinematografska dvorana in lastna tiskarna. SAMO AMERIŠKO BLAGO V Ameriki se je nedavno osnovala organizacija, ki m°' čno agitira za nakup ameriških izdelkov. Geslo organizacije je: Kupujte samo a" meriško blago! Zdaj je naši« organizacija podporo celo pi"1 ameriških oblasti, ki so n» podlagi pooblastitve parlamenta sklenile, da morajo vfl' ameriški uradi nabavljati i.®" delke izključno ameriškega izvora. Čuden najemnik — Torej kdaj mi boste pl»' čali najemnino! — Čujte, gospa, če bi bi' vedel, da ste tako radovedni-bi se ne bil nikoli preselil ^ vam. A. UOJJMjL Zdravljenje po ravnatelju ar. Specijalisti za »iguruo in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE. KRONIcNK BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE. ZURAVI.JE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni Z ARIO X - DBATERMINA - AIVALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 Izdajajo: Slovenska prosvetna društva V Argentini. Talleres Gráficos Julio Glaasman, Corrientes 1976, Buenos Ainw Vlagajte denar, kjer je varno naložen in kjer imate največjo korist Prejemamo denar na vložno knji-óico (Caja de Ahorros) od $ 5.— dalje; d«nar lahko dvignete ob vsakem času in brez odpovefli. PLAČAMO 7 % OBRESTI ki vam jih vsake tri mesece zapišemo v vaše dobro Odpošiljamo denar še isti dan v katerikoli kraj za brzojavne stroške računamo samo $ 1.50 S 1. avgusta smo znižali ceno za pomorske VOZNE LISTKE (ŠIEKARTE) POZIVNE LISTKE1 (LLAMADAS) PRODAJAMO TUDI NA DESET - MESEČNE OBROKE Banco Comercial del Plata (Ustavljena 1911) Jugoslovenski oddelek Avda. DE MAYO 652 BUENOS AIRES Uradne ure od 9. do 18., ob sobotah od 9. do 12. Urejuje: Uredniški odb°r'