Poštnina plačana v gotovlnj* Posamezna Itev. Din I*-* Štev. 36. V Ljubljani, dne 5. septembra 1929. Leto XII. Upravniitvo „Bomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Narofnina ta tnzemstvo: četrtletno § Dli, polletna 18 Din, celoletno S8 Din; n (no* temstvo razen Amerlkei četrtletno IX Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.711. Skupina naših rojakov iz Nemčije, Holand-ske in Belgije na obisku v domovini Prisrčen sprejem dragih gostov povsod, kamor so prišli — Slovenija ne bo pozabila na svoje sinove in hčerke, ki jih je težka borba za kruh vrgla v tujino njen obseg tem večji, ker je dobila v zadnjem času dve sestri: Jugoslovensko podporno enoto na Holandskem in Jugoslovensko podporno Najbolj žalostna je pač za nas Slovence resnica, da naša skromna domača zemlja ne more preživeti vseh svojih sinov in hčera. Že dolga desetletja odhajajo naši ljudje v tujino za kruhom. Pred svetovno vojno so premnogi odšli v Ameriko in v Nemčijo, izginile so v tujini kar cele družine, a ponekod so se izpraznila tudi cela naselja. Tako v revni Beli in Suhi Krajini, odkoder je naš največji sodobni pesnik zajel v prekrasni pesnitvi «Dumi» veliko tožbo: «Pustil si plug in motiko, starec, v zemljo se zalezel — križ ti na grobu rjavi in poveša se, sin tvoj zaril se je živ pod zemljo, v Ameriki koplje, v rodu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih...» Prebridka je ta resnica, pa naj se še toliko govori o velikih organizacijah naših izseljencev v Ameriki. Mnogo se stori, da si naš rod izven domovine ohrani jezik in slovensko zavest. Toda tujina počasi prevzema njihove otroke, posebno tam, kjer so prepuščeni sami sebi. Po prevratu se je zaradi omejenega izseljevanja v Ameriko usmeril tok v severno-zapadne industrijske dežele, tako na Westfalsko, v Holandsko, Belgijo in Francijo. Nastale so tam zadnja leta močne slovenske kolonije. Naiš ljudje so iskane moči, povsod jih cenijo zaradi pridnosti, poštenosti in razumnosti. Vendar zaslužek še ni vse. Domovina enoto v B e 1 g i j i. Tudi tema dvema mladima in čilima organizacijama stoje na čelu sami zavedni in mnogopreizkušeni možje, da imenujemo samo gg. Ivana Zupana in Ivana S m o d i č a. Treba bc poleg drugih naših izseljencev, razkropljenih v večjih ali manjših skupinah širom Evrope, organizirati predvsem še naše ljudi v Franciji, na kar bomo imeli močno, enotno in gotovo tudi vzorno delujočo matico, ki bo zvesto spremljala usodo vsakega našega človeka na tujem. Tako delajo Nemci, tako delajo Čehi in Poljaki. A če ti mnogo-številnejši narodi ne dopustijo, da bi v širokem svetu utonil le en njihov človek, ali naj mi maloštevilni Slovenci čakamo prekrižanih rok, da se izgubijo v morju tujih narodov cela naša poko-lenja, tisoči in desettisoči? Ne, zanje se bomo brigali. Mnogo vere v bodočo vzajemnost med domovino in rojaki v tujini je dal zadnji izlet 180 naših izseljencev, ki so se prejšnji torek skupno pripeljali iz Nemčije, Belgije in Holandske na obisk svojcev v domače kraje. Zadnja «Domovina» je že poročala, kako bratsko so bili sprejeti na Jesenicah in nato na Bledu. Tu je bila v Zdraviliškem domu prirejena okusna skupna večerja. Popolnoma npvo preoblečeni in zaradi veselja, da so zopet enkrat nahajajo v domovini, čisto nič več utrujeni, so izletniki s svojimi ženami in otroki zasedli veliko dvorano, kjer se je takoj razvilo najprijetnejše razpoloženje. Mornarska godba, ki mora posvečati izseljencem vso skrb in ljubezen je vse poletje na Bledu, je igrala same lepe do-ter se truditi, da jim da podporo za razvoj njiho- mače melodije, v prisrčnih zdravicah pa so izlet-vih organizacij, kjer naj jim družabnost in skupno nikom izrekli dobrodošlico: blejski župan Rus, izobrazovanje nadomešča domačijo, predvsem pa1 mora z njimi vzdrževati redne zveze, da nikogar več ne izgubi tako, kakor je pesnik Župančič potožil v «Dumi»: «Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili. Več ne doseže jih naše oko...» Ne moremo zato dovolj krepko podčrtati pomena močnega organizacijskega gibanja, ki po sebno zadnja leta stalno napreduje v severo-zapadnih evropskih deželah, za kar je dal mnogo pobud veliki, iskreni prijatelj in zaščitnik izšelj"encev, blagopokojni dr. Gregor Žerjav. dalje predsednik Jugoslovenske Matice dr. Janko Pretnar, strokovni tajnik Vladimir Kravos in visokošolec Stojan Pretnar. S krasnimi besedami se je za pozdrave zahvalil vodja izletnikov gospod Pavel Bolha. Vsem izletnikom so bila po hotelih odkazana lepa prenočišča, a v sredo zjutraj so bili vsi že zgodaj pokonci. Bil je zares krasen solnčen dan. Niti oblačka ni bilo na nebu, v vsej svoji krasoti so se razkazovale bele gorenjske planine. Rojaki iz tujine so se zbrali pred Zdraviliškim d:>mom in nato v okrašenih barčicah odpiuli po mirni jezerski gladini k otočku. Vse je prevzemala divna lepota blejske pokrajine, Nanj se je lahko oprl neumorno delavni in dobro oglasile se je pesem in razlegle so se ubrane dobro preizkušeni organizator vvestfalskih Slo- melodije harmonike: «Po jezeru bliz'Triglava ...» vencev Pavel Bolha, ki je ustanovil Zvezo Kar oč:tno je bilo, kako je to prevzemalo starejše jugoslovenskih delavskih in pod-j rudarje, ki so se po dolgih letih zopet enkrat pornih društev v Nemčiji. Zveza čvrsto znašli v nebeškem blejskem kotičku, še bolj pa napreduje, uestfalski rudarji se je zvesto okle-' njihove otroke, ki doslej pač v tuiini niso mogli pajo — a njena naloga postaja tem važnejša in I sanjati o lepotah svoje ožje in prave domovine. Na otočku so se vsi izletniki podali v cerkvico. Vsak je seveda tudi povlekel za zvonček in si želel sreče v bodočnosti. Naj bi se želje izpolnile! V cerkvici je nato skupina vvestfalskih Slovencev prav ubrano zapela nekatere pobožne pesmi, kar se je navzočih dojmilo z globoko po-božnostjo. Izpred otočka je nato vsa družba v barčicah odplula pred kraljevski grad Suvobor in prirejala kraljevi družini burne ovacije. Kraljeviča Peter in Tomislav, ki sta se baš igrala v bližini dvorskega kopališča, sta izletnikom živahno odzdravljala. Vodja izletnikov Pavel Bolha se je s tremi spremljevalci podal na dvor, kjer so se vpisali v sprejemno knjigo kralja in kraljice, v Beograd pa je bila kralju poslana vda-nostna brzojavka. Nato se je vsa skupina zopet' preko jezera vrnila pred Zdraviliški dom, kjer se je na prostranem senčnem vrtu vršilo kosilo. Tako se je kmalu približal čas slovesa od kraljevskega Bleda. Avtomobil za avtomobilom je oddrčal proti kolodvoru na Lesecah, kjer so izletniki zopet zasedli svoje tri dolge posebne vagone. To je bilo zopet vesele razigranosti, ko se je vlak začel pomikati proti Ljubljani! Otročiči, ki skoro vsi govorijo kar po tri jezike, so venomer postajali ob oknih in si razkazovali spotoma vse zanimivosti, možje in fantje so ob zvokih kitar in harmonik prepevali, ženice pa strmele tja proti Brezjam, kamor so včasih hodile na božjo pot. Na mnogih kolodvorih so bili rojaki iz tujine prav toplo pozdravljanj, v Podnartu pa so jim dekleta prinesla velike šopke rož in cvetja, da so si zopet lahko okrasili okna. Nestrpno pričakovana se je končno približala Ljubljana. Tu so se že davno pred prihodom vlaka začele na peronu zbirati množice občinstva, prišli pa so tudi mnogi odlični predstavniki, da pozdravijo I drage rojake na povratku iz tujine. Ko je prispel i vlak, ni bilo vzklikanju ne konca ne kraja. Vrla železničarska godba je zaigrala, a ko so medtem izstopili iz vagonov vsi izletniki, jim je prvi izrazil krasno dobrodošlico ljubljanski župan dr. Dinko P u c. Njegov govor o hrepenenju po domovini je mnogim navzočim izvabil solze iz oči. Enako toplo so zaželeli izletnikom nekaj srečnih in lepih dni v domačih krajih tudi predsednik Narodno-strokovne zveze Rudolf Juvan, starosta Jugoslovenskega sokolskega saveza Engelbert Gangl in oblastni izseljeniški nadzornik Fink. Vse prisotne je nato zopet ganil pozdrav desetletnega šolarčka Rudija Ravnikarja, ki ga je mamica prvič privedla s seboj iz daljne Holandske, kjer kakor drugi slovenski otroci obiskuje seveda tujo šolo in čuje domačo besedo le od staršev. Skozi gost špalir občinstva so se izletniki po tem lepem sprejemu podali na vrt kolodvorske restavracije, kjer so jim ljubljanske dame in gospodične postregle s pivom, vinom, klobasami in drugimi prigrizki ter tudi s cigaretami Videti ie bilo. da je ta ljubezniva ustrežijivost bila roiakom iz tujine zelo všeč saj je podala presrčen dokaz, da se nahajajo zopet med svojimi, v beli Ljubljani, slovenski pr robci Z večernimi vlaki so se radostni razpeljali vsai v svoi domači kraj Železniška uprava ie vsem dala brezplačne vozne listke za brzovlake po vsej državi in tako so se nekateri odpeljali tudi v južne kraje, v Bosno in Srbijo, kjer imajo sorodnike in znance, zaposlene V rudnikih ali drugih podjetjih. Na grobu dr'. Žerjava. V Ljubljani je v četrtek ostala le še skupina predstavnikov raznih organizacij naših izseljencev v Nemčiji, Belgiji in na Holandskem. Pod vodstvom centralnega predsednika Pavla Bolhe in v spremstvu načelnika konzorcija «Jutra« Adolfa Ribnikarja ter direktorja «Jutra» dr. Alberta Kramerja so se ob 11. dopoldne podali na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu, h grobu svojega zaščitnika blagopokojnega dr. Gregorja Žerjava. Prekrasno mirto in zelenje so prinesli s seboj L Nemčije. Celih 20 let je to mirto gojila rudarjeva žena gospa Cilka Grešakova v Sudervvichu in ko so izletniki odhajali v domovino, jo je izročila njim, da izpletejo venec in ga položijo na di.Žerjavov grob. Ta želja se je izpolnila na ganljivo lep način. Ko je predsednik Bolha polagal krasni mirtin venec na grob, je izrekel pokojniku iskreno občuteno zahvalo za vse njegovo prizadevanje v blagor izseljencem, in je ob zaključku poudaril: «To cveje bo ovenelo na grobu, nikdar pa ne bo usahnil hvaležni spomin nas izseljencev na pokojnega dr. Žerjava. Večna mu slava!« Lepi uspehi delegacije izseljencev v Beogradu.. Tekom četrtka popoldne, v petek in soboto so voditelji izletnikov ostali še v Ljubljani, kjer so si 0^'edali razne zanimivosti in se zadržali tudi v pogovorih s svojimi prijatelji, v nedeljo pa so odpotovali v Beograd, da ukrenejo to in ono v prid izseljencem. Bili so sprejeti pri ministru za socialno politiko dr. Drinkoviču, kateremu so se | zahvalili za dosedanje podpiranje rudarskih podpornih organizacij in za konvencije, ki so bile sklenjene v zaščito našega delavstva med našo kraljevino ter Nemčijo in Francijo. Prosili so, naj bi se slične konvencije sklenile tudi z Belgijo in Holandsko V ponedeljek popoldne so delegati obiskali tudi novega ministra trgovine Demetroviča in ga enako seznanili z razmerami in potrebami naših. izseljencev. Nadalje so se delegati zglasili na dvoru in se vpisali v kraljevo knjigo ter si tekom dneva ogledali mesto. V torek pa so obiskali še zaslopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija, kateremu so obširno opisali razmere, v kakršnih živijo naši izseljenci, in ga prosili za oporo v stremljenju, da se naš živelj v inozemstvu kar najbolj naveže na domovino in se tako reši pred potujčenjem. Zelo simpatično gesto so storili delegati s tem, da so se podali na hrib Avalo pri Beogradu, kjer so položili venec na grob neznanega junaka. Pred povratkom. Medtem, ko se izletniki nahajajo na svojih domovih in z zadovoljstvom uživajo kratek oddih v krogu svojih dragih, so torej njih vodje vse- stransko lepo izvršili svoje naloge in se v Beograda. ,,otrudili za skrb in blagor izseljencev. Dne 10. septembra se bodo izletniki zopet zbrali v Ljubljani in se skupno vrnili v tujino. Spremljala jih bo naša iskrena želja, da nam ostanejo ohranjeni oni in njihov rod. Po načelu »Zvestoba za zvestobo« se bo v bodoče poglobila medsebojna ljubezen in utrdile se bodo vezi med domovino in rojaki v tujih krajih. Bratje in sestre, ko se boste zopet vrnili tja gori na Westfalsko, na Holandsko in v Belgijo, sporočite tople pozdrave vsem onim rojakom, ki tokrat niso mogli z vami obiskati domačih krajev. Desetletnica Glavne zadružne zveze Jubilejni kongres v Ljubljani V nedeljo je jugoslovensko zadružništvo praznovalo v Ljubljani desetletnico obstoja Glavne zadružne zveze, ki predstavlja vrhovno organizacijo zadružništva v naši državi. Iz vseh krajev naše države so prispeli zastopniki zadružnih organizacij, da v središču Slovenije, kjer je zadružništvo doseglo najvišje stanje razvoja, proslavijo ta redki jubilej. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Kongresu so prisostvovali predstavniki obla-stev in korporacij, funkcijonarji skoro vseh zadružnih zvez v naši državi kakor tudi številni zadružniki iz Slovenije. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Zveze gospodarskih zadrug g. Anton Kristan, ki je predlagal, da se s kongresa pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju in ministroma dr. Frangešu in dr. Korošcu, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Po številnih pozdravnih nagovorih od strani predstavnikov oblastev in korporacij je v imenu kmetijskega ministra pozdravil zborovalce inšpektor g. Miloš Štibler, ki je prečital obširno pismo kmetijskega ministra, naslovljeno na udeležence kongresa. Predsedništvo kongresa je prejelo pozdravne brzojavke tudi od sorodnih zadružnih organizacij iz Češkoslovaške, Nemčije, Švice in brzojavko tajnika Mednarodnega urada dela g. Alberta Thomasa. Drugi del kongresa je bil posvečen strokovnim poročilom. Inšpektor Glavne zadružne zveze inž. Ivan Varga je poročal o postanku in deset- letnem delovanju zveze kot vrhovne organizacije našega zadružništva. V nadaljnjem referatu je ravnatelj Zadružne zveze g. dr. Joža Basaj razpravljal o zadružnem zakonodajstvu, ki naj ustvari pogoje za nadaljnje uspešno delovanje zadružništva, inž. Vojislav Gjorgjevič pa je razpravljal o zadružništvu kot novem gospodarskem sistemu, ki naj nadomesti sedanji gospodarsko-liberalni sistem. Po referatu tajnika Osrednje zveze hrvatskih kmetijskih zadrug g. Nikole Jaga-tiča o sodobnih načelih zadružne organizacije je inšpektor kmetijskega ministrstva gospod Miloš Štibler referiral o našem zadružnem šolstvu, ki ga je treba šele zgraditi. Kot zadnji je poročal upravnik Zveze agrarnih zajednic za Vojvodino g. Marin Glavina o življenskih vprašanjih našega agr--nega zadružništva. Po končanih poročilih so bile prečitane resolucije, ki so bile sprejete brez debate. Vsebina resolucij je v glavnem naslednja: Kongres apelira na sedanjo upravo Glavne zadružne zveze, da dalje odločno vztraja v izvajanju svojih nalog, zlasti v pogledu vzpodbude za osnovanje potrebnih ustanov in za reorganizacijo sedanjih. Kongres je uverjen, da moreta biti le samopomoč in lastna vzpodbuda sigurna temelja za krepak razvoj zadružništva, pri čemer apelira na podporo javnosti in kraljevske vlade. Kongres prosi kraljevsko vlado, da se po tolikih naporih uzakoni enoten zadružni zakon za vse vrste zadrug, ki naj uveljavi načelo: «Zadružn>štvu pro- SOTEšČAN: Krivica in povračilo Povest iz voine dobe. (Dalie.) «Zdravje si boš pokvaril. Preobilna pijača ti bo škodovala* cKomu pa je žeja «e koristila? Samo skrbi in trpljenje, drugo mi itak ne privoščiš, pa tudi ako tukaj poginem.* «Rada ti dovolim, kar je potrebno. Spij ga včasih kak kozarec, Bog ti ga blagoslovi. Popival pa ne boš, dokler bom imela pri hiši kaj veljave * «Ne bom te vprašal za dovoljenje. Kar zaslužim je moje, pa naj shranim ali zapravim.* cShraniti ne boš mogel ničesar Zaslužek zapraviš, doma pa zaostaja delo. Vrabce loviš, golobe pa izpuščaš.s> cPovsod ne morem biti zraven. Ti si vedno doma, pa nadziraj najemnike, da bodo kaj naredili. Moje napake vidiš, sama pa nisi za nobeno rabo.> Med glasnim jokom svoje žene je odkrevljal ▼ sobo, kjer se je slekel in zvalil v posteljo. Kmalu nato je ostudno zahrpal Sedaj se je šele oglasila mati, ki se je potuhnila med prepirom. Prej se ni upala nastopiti; čim je zaspal, se je opogumila in zlezla iz postelje. Lojza jo je prosila, naj se ne razburja. Bala se je, da bi se mož ne prebudil. Pobrala je njegovo obleko, razmetano po tleh, pretipala žepe in pregledala denarnico Strahoma j3 ugotovila, da manjka precej; vedela je namreč, koliko je imel pri sebi zjutraj, ko je šel od doma. Nekaj računov je res že poravnal, vendar je bil primanjkljaj mnogo večji kakor plačani računi. «Kam gre denar? Kam gre denar■?» se je plašila in trepetala. «Namesto da bi kaj prihranili, lezemo v dolgove * Nekaj ji je reklo, naj vzame blagf jno v svoje varstvo. Tega je bila namreč vajena: po očetovi smrti je ona hranila denar, prodajala je in izplačevala. Zakaj bi ne imela zdaj pri hiši enake pravice? Izpraznila je moževo denarnico, v kateri je pustila le še nekaj drobiža. Denar je shranila v svojo omaro ter jo zaklenila Tako je hotela čuvati domače premoženje ter ohraniti domu prejšnje blagostanje. Tine je prespal pijanost in pozabil, da sta se z ženo sporek'a. Vstal je izredno dobre volje. Takoj po zajutreku se je odpravil z doma, obljubil je, da se povrne pred večerom. Denarnice ni pregledal. Otipal jo je pred odhodom v žepu in to mu je zadostovalo. Kozak, ki je prišel s konji domov o mraku, je majal z glavo in skomigal v rameni. Porogljivo se je muzal — Lojza je hitro zaslutila, da je moral nekaj posebnega doživeti. «Kje pa je Tine?* ga je plašno vprašala. «Pije*, se je posmehnil. «Silnu je razkačen.* «Zakaj?* jo je zaskrbelo. «Zato. ker ni imel denarja. Poravnati je hotel račun, a listnica je bila prazna. Zdaj pa pije na jezo, krčmar mu zaupa. Pivci so ga dražili, nalašč so udrihali po tebi * «Tine je izgubljen*, se ji je iz rilo iz prsi. «Pi-iača in slaba druščina ga jo pahnila v pogubo.* Rus se je strinjal z mlado gospodinjo ter ji je povedal vse, kakor se je prigodilo. «Ne veš, kako je kričal in razbijal. Skrij se, da ne boš tepena.* «Aleksij, pojdi in spravi ga domov*, ga je prosila. «Po bližnjici pojdita, da se mu ne bodo posmehoval i.* «Grepi, ali ne vem, kako bom opravil. Tine je trmast, težko mu je dopovedati.* «Ga boš že kako nagovoril. Pojdi, Aleksij!* Smilila se mu je, zato jo je ubogal. Krenil je po bližnjici do gostilne, kjer je našel Tineta v veseli družbi. Iz pivnice je odmevalo krohotanje, vino je teklo curkoma od mize. Krčmar je hitro uganil, po kaj je prišel. Namignil mu je, naj ostane v veži pri mizi, kamor je hitro postavil liter vina. «Nikar jih ne moti*, mu je naročil. cMožje imajo svoje pogovore * «Saj lahko počakam*, si je mislil in srkal sladko kapljico. Odkar je v tujini, mu še ni nihče tako imenitno postregel. Kadar so se odprla vrata, tedaj je poškilil v sobo, kjer so sedeli pivci in silili v Tineta, ki je dajal za pijačo. Hvalili so ga na vse preteke, skrivaj pa so se dregali s komolci, češ: čimbolj te vlečemo, tembolj nam verjameš^ Muzarja in ro-ganja seveda Tine ni opazil, tako ga je omamilo hvalisanje in prazno povzdigovanje. «Ampak da pijem na upanje!* tega Košir ni mogel pozabiti. «Lojza me je okradla; pomnila bo, kdaj se je dotaknila mojega žepa.* «Nič se ji ne daj*, os ga hujskali drug za dragim. «Ako se ji boš pustil, ji bo zrasel ~r, so ga podpihovali. cDobile bodo dolge nosove,% Beogradu. Dalje zahteva, da se spremeni zakon o snovanju agrarnih zajednic in da se čim prej uredi vprašanje agrarne reforme. Popoldne so udeleženci kongresa posetili kulturno in gospodarsko razstavo «Ljubljana v jeseni«, odnosno zadružno razstavo, naslednjega dne pa so si v štirih velikih avtobusih ogledali našo Gorenjsko in njene vzorne zadružne naprave. Četudi je bil Košir že precej vinjen, vendar si je te nasvete dobro zapomnil. Ponovno je naročil vina v zahvalo za olajšavo gospodarskega bremena. Krčmar je pri vsakem litru napravil s kredo črto na vrata omarice, kjer je hranil kozarce in steklenice. Šele pozno po polnoči so pivci začeli odhajati. Tine se je med zadnjimi prizibal v vežo in nahrulil Rusa, ki se mu je šegavo približal. Vedeti je hotel, kdo ga je poslal na prežo. Aleksij je trdil, da je prišel sam iz svojega nagiba, ker ga je skrbelo, da bi se mu kaj ne pripetilo. Tega pa mu Tine ni hotel verjeti. Neprestano je robantil ženo, češ, da ji bo že pokazal, kdaj mu je poslala spremljevalca. Med potjo se je nekoliko iztreznil in pomiril. Ko pa je doma zagledal ženo, se je »novič raz-togotil. «Kje imaš moj denar?* jo je nadrl. «Kdo ti je dovolil brskati po mojem žepu?* al|e prihodnjič.) Po vsej Sloveniji gre glas: Le ..Domovina" Je za nas! predenice, in potem, da se varujemo pred krmo, ki je predenična. Kakor hitro se pa prikaže, jo je takoj zatreti. Glasom deželnega zakona je posestnik dolžan, da zatira predenico, kakor hitro se prikaže na njegovi njivi. Zamudnike županstvo tudi lahko kaznuje. Ob potrebni zavednosti bi predenico lahko kmalu pregnali ali vsaj izdatno omejili. VINOGRADNIKI, V ZDRUŽENI SAMOPOMOČI JE NAŠA REŠITEV! Kako bi izgledalo danes bohinjsko mlekarstvo, če si ne bi ondotni živinorejci podali roke in se ne bi z združenimi močmi poprijeli sirar-skih zadrug? Kaj bi počeli posamezniki s svojim mlekom v dolini in na planini, če bi ga ne oddajali skupno v ondotne sirarne in kaj bi jim vrgla reja molznih krav? — Vse bi trpelo. Trpela bi živinoreja in z njo vred vse ondotno gospodarstvo. Premalo bi izdala samopomoč posameznika, če bi bil navezan samo na se. Tako se pa vse mleko vnovčuje potom zadružnih siraren, ki delujejo v tem kraju. Nekaj sličnega je treba ustvariti tudi po naših vinorodnih krajih. Kakor so planinskim krajem potrebne sirarske zadruge, tako so vinskim krajem potrebne vinske ali kletarske zadruge. Po naprednih deželah jih tudi že imajo, le pri nas ne pridemo do tega, dasi bi jih bolj potrebovali kakor po drugih krajih. Res je, da so pri nas neprilike za taka skupna podjetja nekoliko večje in sicer na strani vinogradnikov samih kakor tudi na strani vinogradniških posestev, ali zato je treba tem več dobre volje in vnetega dela, da pridemo končno tudi pri nas do skupnega dela. Pri nas pa manjka obojega. Najlažje in najbolj uspešno delujejo vinarske zadruge tam, kjer gospodarijo za stvar vneti vinogradniki pri enakih posestnih razmerah in kjer imajo zaradi tega tudi enako brigo, da spravijo svoj pridelek v denar. Tam, kjer so enotni nasadi, ki ležijo ugodno za prevažanje grozdja v zadružno klet, kjer je dobiti pripravne moči za uspešno tigovsko in tehnično vodstvo zadruge, z eno besedo, tam kjer so pogoji za delovanje takih zadrug ugodni, tam bddo kletarske zadruge lahko in najbolj uspevale. Četudi so naše razmere v enem in drugem pogledu manj ugodne, se da pri dobri volji in po- trebni zavednosti tudi pri nas delati na polju j vinarskega zadružništva in se da pomagati našemu vinstvu do ugodnejšega položaja. Ali treba je dobre volje in složnega dela in, kar je glavno, tudi dobro premišljene uredbe ali organizacije take zadruge, da ne nastopijo že v kratkem neprijetne zapreke. V Vipavi se je ustanovila že pred vojno vinarska zadruga, ki je ondotnim razmeram primerno urejena in ki deluje s povoljnim uspehom. Prilagodimo tudi naše zadruge, da bodo odgovarjale kiajevnim potrebam in razmeram, pa bodo tudi pri nas uspevale! Statve v kmetske hiše Velesejemska razstava, ki bo trajala do 9. t. m., nudi letos odlično iiovost v domačem tkalstvu. Razstavljena je domača tkalnica z vso pripravo. Mehanične lesene statve zavzemajo komaj dva in pol metra prostora in so prirejene nalašč za male kmetske hiše. Ta praktičen stroj se bo gotovo uvedel pi deželi za tkanje raznega blaga, zlasti perila. Starinsko izdelovanje debelega domačega platna se umika izdelovanju tanjših tkanin. Na razsavljenih statvah se lahko tke debelo laneno in kopneno platno, bombaževinasta kon-tenina in umetna svila. Preja za laneno in konop-neno platno se pridela doma, bombaž in svila pa se kupita. Če se tke doma tudi iz kupljene preje, so oblačilni stroški za polovico manjši. Stroj se lahko napravi doma, samo nekaj delov je treba naročiti iz inozemstva. Kompleten stroj velja komaj 1100 Din. Akcijo za razširjenje domačega tkalstva je pričel državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Prve tkalske tečaje je omogočil ljubljanski odbor v Beli Krajini, kjer se še največ tke. Da je imel tečaj uspeh, dokazuje Belokranjica, ki tke gladko na novem stroju. Ne vabimo tujega kapitala v deželo, da ne postanemo tujci na lastni grudi, ampak skušajmo dvigniti domače tkalstvo po kmetskih domovih, da se znižajo oblačilni stroški, ki so danes skoraj najtežje breme za naše:-. podeželskega človeka. Započeto akcijo je treba nadaljevati, ker kaže že v začetku lepe uspehe. Podeželsko ljudstvo opozarjamo na tkalnico prav posebno. Tkalnica se nahaja v paviljonu «E» na zunanji strani. Tedenski tržni pregled ŽITO. Razpoloženje za nakupovanje valuje. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 2. t. m. (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg); pšenico, baško, staro, po 250 do 252-50 Din; moko «0» po 375 do 380 Din; t u r š č i c o, baško, po 247-50 do 250 Din; ječmen, baranjski, ozimni, po 217-50 do 220 Din; oves, baški, po 225 do 230 Din. ŽIVINA. Cene brez bistvenih sprememb. HMELJ. Kupčija se še vedno ni pričela, ker pivovarne še čakajo na razčiščenje položaja v Češkoslovaški in v Nemčiji, kjer je hmelj letos precej zarjavel. Zelo rjav j ehmelj tudi v Vojvodini. Ker je v Savinjski dolini precej lepega blaga, je upati, da bodo kupci tekom prihodnjih dni začeli povpraševati po savinjskem hmelju. Male količine savinjskega hmelja so bile že prodane po 10 do 13 Din za kilogram. Predvsem važno je za hmeljarje, da ne vsiljujejo blaga kupcem, ker za vsiljeno blago kupec nedvomno ne plača dobre cene. Sejmi 7. septembra: Zagradec, Vesela gora, Vojnik, Sv. Peter pod Sv. gorami. 8. septembra: Gornji Petrovci. 9. septembra: Lukovica pri Kamniku, Bušeča vas, Velike Lašče, Št. Vid pri Stični, Gradac, Turnišče. 10. septembra: Šmartno pri Litiji, Puconci. 12. septembra: Čermošnjice, Loka pri Žusmu. 13. septembra: Dobova. 14. septembra: Žužemberk, Petrovče, Rogatec, Vitanje. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v valutah: 1 dolar za 56-25 do 56*45 Din; v devizah dne 2. t. m.: 1 dolar za 56-75 do 56-95 Din; 100 francoskih frankov za 221-82 do 223-82 Din; 100 italijanskih lir za 296-82 do 298"82 Din; 100 nemških mark za 1353-50 do 1356*50 Din; «Kje ste pa bili tisti večer?* «Poprej sem bil v gostilni pri Tepki, kjer sem ga srkal in se pomenkoval z gostilničarjem do treh ponoči > cAli ste potem takoj šli čez polje?> «Seveda, še pred četrto uro sem srečal Ko-šana, ki je peljal na njivo.» cDobro! Ko je odbila tri, ste šli od Tepke, kar bo ta gotovo potrdil?* «Seveda bo potrdil, saj se je še m. uro ozrl, ko je odšel z menoj zaklepat vrata.* cPrav, torej! Tepka vas je pospremil do vrat in vi ste odšli čez polje. Preden «te dosegli prve njive, je gotovo minilo več kakor pet minut, še pred četrto uro ste pa srečali Košana. Ko bodo prišli kmetje pred sodnike, jih le pobarajte, kdo je tako uren in kdo si upa v dobri pol uri prestaviti kar 30 mejnikov in zagrebsti gledove, kjer so mejniki stali!* «Viš ga*, se je razveselil stric Tomaž in od samega veselja udaril vraga z dlanjo po plečih, da se je ta kar skrivil pod krepkim udarcem čvrstega starca. «Še nekaj bi vam svetoval*, je pripomnil vrag. cTega, kar ste zaupali meni, glede mejnikov, ne pripovedujte nikomur, ie ne vas bodo smatrali za norca!* cPrav imaš, saj tudi še nikomur nisem pravil tega; bil sem res malo vinjen, vraga sem pa dobro videl.* Ko je sodnik zasliševal strica, se je ta res skliceval na Tepko, pri katerem je bil ves večer in je odkolovratil od njega šele pozno ponoči. Potem je sodnik Tomaža zaslišal k;>kor pričo glede požiga. Starec je tak«,j povedni, da je Ahačev hlapec na stvari nedolžen, saj tudi ni GUSTAV STRNIŠA: Na deželi Pripovedka. (Dalje) Kmet Košan je samo zmajeval z glavo in se naposled oglasil ter omenil, da je baš tisto jutro, ko je našel premaknjen mejnik, srečal na polju strica Tomaža, ki je kolovratil domov. «Ni mogoče da bi ta premaknil mejnike*, je ugovarjal župan, ki je poznal poštenega starca. «Jaz ne vem*, je dejal Košan. cVidel ga pač nisem, čudno pa je, da so bili baš tisto, noč premaknjeni mejniki, saj smo naslednji dan vsi to opazili, ko smo opozorili drug dragega, da nam je nekdo ravno v krssni noči premaknil mejnike * In tako se je zgodilo, da so tiste dni aretirali orožniki Ahačevega hlapca radi požiga in strica Tomaža zaradi mejnikov. Vrag je nerad šel z orožniki. Čudno se je pačil in se branil. Stric Tomaž je mirno korakal poleg njih in se zagonetno smehljal. Nerodno mu je bilo med dvema svečama korakati skozi vas, pa kaj je hotel. Vedel je, da je nedolžen, in to ga je tolažilo. Smehljal se je, ko se je spomnil na vraga, ki je prenašal mejnike, rad bi kmetom povedal, kako in kaj, pa je vedel, da bo vse to bob v steno. Ker ni kazalo drugače, je odšel na sodišče. Z orožnikom je kramljal vso pot do sodišča. Ko se je znašel Tomaž v ječi, je pedel poleg njega šibki Malucij, ki se je vprašaje oziral v starca. «Aha, tudi ti si tukaj! Meni se ne zdiš baš kaj prida, vendar se bom zavzel zate. Kdo se bo zavzel zame, pa ne vem. Ti si pač nedolžen, ti mi nisi zanetil in zato te morajo izpustiti. Tudi jaz sem nedolžen, niti enega mejnika se nisem dotaknil, vendar mi bo trda predla. Videl sem pa onega, ki jih je prestavljal, prav dobro sem ga spoznal v mesečini, pa si kljub temu ne morem pomagati!* «Kdo je vendar bil? Ko^a ste videli prestavljati mejnike?* je hlastno vprašal vrag in radovedno pogledal starpa. cDobro sem ga videl v mesečini. Ne vem, ali bi ti povedal, ali ne. No, saj je vseeno, s tem ti itak nimaš nobenega opravka in lahk^ ti povem. Ali veš, kdo je prestavljal mejnike? Hudič je bil, nihče drugi kakor hudič sam, tisti grdi šepasti, videl sem ga, kakor zdajle tebe čepel sem za grmom skrit in tik mimo mene je šepal mrcina. Ampak uren ja»bil, da sem se kar čudil.* «Torej se boste zavzeli zame?» «Bodi brez skrbi! Stari Tomaž je poštenjak in kjer on more pomagati, ne bo riih^e trpel po nedolžnem * «Dobri ste, zares dobri, vam pa še jaz nekaj svetujem.* Starec je dokaj omalovaževalno pogledal vraga in se pomilovalno nasmehnil Pa se- je spomnil, da včasih tudi neznatni ljudje mnogo vedo. Dejal je vragu: «No, pa povej in svetuj mi! Morda ml boš kaj dobrega povedal in ravnal se bom po tem!* cKoliko'mejnikov je pa bilo premaknjenih?* je vprašal vrag. cA koliko? 30 mejnikov, vem, da je bilo, ali na še več!* 100 avstrijskih šilingov za 800*50 do 803*50 Din; 100 češkoslovaških kron za 168*33 do 16913 Din; 100 madžarskih pengov za 992*25 do 995*25 Din. Kratke vesti = Oočni zbor podružnice Kmetijske družbe v Murski Sobot!. Kmetijska podružnica za Mursko Soboto in okolico beleži velik napredek v zadnjem letu. Članstvo je v zadnjem letu naraslo od 311 na 820, kar se je ugotovilo na občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo pri Flisarju. Podružnica je med letom posredovala pri nabavi 11 oblastnih subvencijskih bikov, 18 merjascev in 50 petelinov. Nabavila je z oblastno podporo tri trijerje, tri drevesne škropilnice, osem travniških bran in en okopalnik. Z oblastno podporo je tudi nabavila in razdelila 2400 drevesc po znižanih cenah v občinah, kjer je lanskoletna toča uničila sadovnjake, in je prosila zopet za 16.000 drevesc za obnovo tudi po letošnji zimi uničenih sadovnjakov. Na lastni parceli v Kruplivniku bo pričela vzgajati sedaj lastno drevesnico. Priredila je tudi 25 predavanj in jih ima za prihodnje leto v načrtu 60. Agilni predsednik društva je živinozdravnik Samec, kateremu stoje ob strani oba podpredsednika (J. Kuhar iz Tešanovcev in Št. Kuhar iz Pu-concev) ter tajnik živinozdravnik Šerbec. Občni zbor je izvolil tudi soglasno (na predlog g. J. Kuharja) devetnajst delegatov, ki se udeleže glavnega občnega zbora v četrtek v Ljubljani. DOMAČE NOVOSTI * Kralj zopet na Bledu. «Avala» poroča, da je Nj. Vel. kralj odpotoval v ponedeljek s posebnim vlakom na Bled, kamor je prispel v torek. * Akcija za postavitev spomenika kralju Petru v Dolnji Lendavi. Na vzpodbudo g. Boža Tripala, upravnika Zveze agrarnih zajednic za Slovenijo, se je osnoval 26. avgusta v Dolnji Lendavi pripravljalni odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kraiju Petru Osvoboditelju. V odboru so: okrajni glava^ dr. Farčnik, kapetan Markovič, odvetnik dr. Leskovic, sodnik dr. Kontarič, šolski upravitelj Peternel, dobro- imel nikakega vzroka, da bi mu bil zanetil hišo. Pripomnil je, da je prepričan, da ni nihče drug zažgal, kakor nečak Nergač, katerega je stric sam videl in ga skoro spoznal, tako da je pomota skoro izključena. Vršila se je razprava proti Maluciju. Sodniki in kmetje so se čudili zgovornemu hlapcu, ki se je tako stvarno zagovarjal in se skliceval na starega Tomaža. Predsednik je še enkrat zaslišal stika in potem je hlapca popolnoma oprostil. Zaključili so s Tomaževo razpravo, ki jo je kmetom dobro belil pod nos. Tepka se je zavzel za Tomaža in trdil, da je odšel iz njegove gostilne, ko je bila že tri proč in če ga je srečal okoli štirih sosed Košan, je bilo komaj pol ure od tedaj, ko je odšel iz gostilne. «Vem, da ste me imeli vedno za poštenjaka Pa ste vendar le tako hitro zdvoniili o meni in mi preskrbeli kar v mestu kvartir. Močan sem, ampak tf-k tič pa nisem: če ste vi, kar poskusite! Kar pojdite pa prestavite v pol ure vse mejnike in zabrišite stare sledove, pa vam d m vse, kai imam>, se je šalil starec. Kmetje so bili nekoliko osramočeni. Ko je bil stric oproščen, so mu vsi ponujali roko v spravo in ga val ili s seboj. Stric se je spočetka jezil in se znnšal nad njimi. Pa ga je potolažil Tej ka Tomaž je prijel za ovratnik Malucija, ga potisnil skozi vrata in dejal: «No. pa pojdimo, tudi ti greš z nami. saj si mi povedal dobro misel, kdo ve če bi bil sam prišel na tako izboreu zamislek!> voljec in kolonist Josip Grča in geodet Božo Tripalo. V svoji prvi seji je odbor odločil prostor, kjer naj bi se postavil spomenik najkesneje do Vidovega dne prihodnjega leta. * Otvoritev jesenske razstave «Ljubljana v jeseni« se je izvršila minulo soboto. Ta razstava je pestra in zanimiva, kakor še ni bila nobena dosedanja prireditev Ljubljanskega velesejma. Po-goduje ji tudi lepo vreme, da ima vedno dovolj posetnikov. Samo v nedeljo je bilo na sejmišču, okrog 12.000 ljudi, ki so bili vsi zadovoljni in prijetno presenečeni zaradi nepričakovane pestrosti razstave. Pravi naval je bil na oddelek, kjer razstavlja društvo Zoo živalstvo Slovenije. 2e v zadnji številki smo opisali vse oddelke te razstave, ki ima praktično, poučno in zabavno stran, tako da moramo vsem priporočati obisk. Razstava traja še do 9. t. m. Z legitimacijo, ki stane 30 Din, je vožnja z vlakom polovična. * Zlata poroka. Te dni sta slavila zlato poroko v Kočevju zakonca Ana in Franc Alten-reither. Kočevarji so skoro napolnili cerkev, saj v kočevski fari že dolgo vrsto let ni bilo nikake zlate poroke. * Trije četvorčki zdravi. Kakor smo že poročali, je eden četvorčkov Terezije Gorenjčeve umrl. Ostali trije pa so zdravi in se dobro razvijajo. Mati Terezija Gorenjčeva, ki si je popolnoma opomogla, je zopet čvrsta zapustila porodnišnico in se" v spremstvu moža podala na dom v Lokah pri Mengšu. S seboj je izmed četvorčkov vzela le hčerkico Marico, ki je najbolj močna, oba fantka, Benjamina in Pavla, pa bodo do nadaljnjega še negovali v Dečjem domu, kjer se prav zadovoljivo razvijata. * Dijaški dom v Ptuju. Mestna občina ptujska razpisuje za letošnje šolsko leto eno mesto brezplačno in pet mest po znižani ceni mesečno 350 Din v Dijaškem domu za dijake, ki obiskujejo višje razrede gimnazije. V poštev pridejo le dijaki z odličnim in prav dobrim uspehom ter se bodo v prvi vrsti upoštevali dijaki iz Prekmurja. Dijaški dom v Ptuju nudi svojim gojencem ne samo celotno oskrbo, temveč tudi zanesljivo nadzorstvo in uspešno vzgojo. Dijaki, ki reflektirajo na eno izmed zgoraj razpisanih mest, imajo predložiti svoje prošnje, opremljene z dokazi o premoženjskih razmerah staišev in učnem uspeliu I mestni občini ptujski najkasneje do 9. septembra. «Zdaj pa pride Nergač na vrsto. Še te dni ga pridejo orožniki iskat, boste videli}, je razlagal župan kmetom, ko so odhajali po širokih stopnicah sodišča. PLES. Nergač je odšel na Polico obiskat lepo ciganko Jelko, kakor ji je obljubil. Ko je dospel do ciganskega šo'ora, je zagledal ciganico ležečo v travi in zamišljeno strmečo v ogenj. Poleg nis jt čepel Cincara, kim il in polglasno brundal pred se. Jovo, mladi ciganski umetnik je sedel pred svojim šotorom, gledal v noč in polglasno sviral staro cigansko pesem, kntere so g*i naučili starejši cigani Ko se je približal Nergač, 'Se p pognal Cincara kvišku, k"kor bi ga bil pičil gad, :n hitel proti kmetu izzivalno dvig*\j"č svoje močne pesti. «Pusti ga, moi oče ga je povabil}, je lagala ciga nka «Ce hočeš prisostvovati ciganskemu plesu, se boš najprej tepel z menoj?., je dejal krepki Cin cara, ki j- tudi s^m želel, da bi ga lepotica ljubila. Zdela se mu je nocoj posebno privlačna. Samo šibki Jovo se Cincari ni dozdeval nevaren tekmec in zato se ž njim sploh ni prepiral, saj ga je smatral še za otroka. Nergač ni odgovoril, namršil je obrvi in hotel stopiti k Jelki. <-Ne, tepel se boš}, je zavpil še odločneje Cincara. V Nergačevih očeh je trenotno v/plamtel ogenj divje jeze: «Tepec, Tiar misliš, da sem pršel semkaj na pretep!} * Nad 52 milijonov članov po vseh petih delili sveta šteje zadružna armada. Tudi 216.000 slot venskih zadrugarjev je med njimi. Ako te zanima njih delo, uspehi in stremljenja, si oglej zadružno razstavo v paviljonu «K} na jesenskem velesejmu v Ljubljani, ki traja do 9. t. m, * Najdba stare človeške lobanje. Ko je te dni tovarniški upokojenec in hišni posestnik Ivan Smolej iz Kurje vasi pri Jesenicih v družbi delavca Karla Zvezde poleg svoje hiše kopal in odstranjeval skale, da si izravna in razširi dvorišče, je zadel s krampom ob neki bel predmet ter s strahom opazil, da je to človeška lobanja, ki jo je udarec s krampom, žal, precej poškodoval. Ostal je le zgodnji del obraba. V zgornji čeljusti se nahaja nekaj prav dobro ohranjenih zob. Vrhnji del lobanje pa se še vedno da lepo skupaj sestaviti. Sodi se, da je to lobanja človeka, letji, in ga je skala, težka goto/o nad 30 ton, pokopala pod seboj. Zanimivo je nadalje, da ki je živel pred davnimi stoletji, morda tisoč-sta našla delavca v okolišu, kjer je ležala lobanja, izredno čudno prst, ki se med prsti fino mane ter najbrž izhaja od razpadlih teles, kajti na tem mestu so našli že pomladi eno lobanjo, ki pa se je razsula. Nedavno pa so našli nekaj metrov stran tudi živalske kosti. Po mnenju ljudi je moral ta nesrečna bitja podsuti ogromen plaz, ki je pridrvel z navpične gore Možaklje ter je zabrisal vsako sled za nesrečniki. * Razburjenje romarjev zaradi ostre pridige. Na Kumu pri Sv. Joštu in Sv. Neži je na Jerne-jevo nedeljo navadno velik praznik Jernejeva nedelja pa je letos zaostala glede obiska. Prejšnja leta je že v petek prišlo na Kum dosti romarjev, v soboto pa so se pomikale čez Cebu-lovo dolino velike trume. Na Kum hodijo prav radi rudarji in je bila tudi letos večina občinstva, ki se je v lepem številu zbralo na Kumu šele v nedeljo zjutraj, iz delavskih revirjev. Duhovni gospodje, ki so prišli, da opravijo službo božjo, pa s sicer še vedno lepim obiskom niso bili zadovoljni in je eden od njih v svoji pridigi to tudi na tak način razkladal, da je prišlo med njim in verniki do zanimivega spora. Pridigar je najprej grajal meščane, potem pa se je spra-i vil nad rudarje in povzpel se je celo to trditve, da so rudarji brezverni, ker se jim predobro godi. Podobno se je baje govorilo tudi v cerkvi ta nasprotnikovo podlehtnico ali pa zadeva>i v praznino. Skupi! je že poštene ud irre, iz n sa trl oči, s katerimi je pohotno požiral postavo pred seboj. Prvi hip je zmagal v njem neki poseben ču*. kateremu on ni poznal imena niti izvora. To je bil pač čut za vse lepo, rojen v vsakem človeku in v vsakem po svoje razvit. Kmaiu se je pa oglasil v Nergaču drugi čut, se pridružil prvemu, se ž njim boril, ga popolnoma obvladal in raznetil Njrgačevo telo. Jovo je pa mirno sviral. tudi v njegovih očeh so goreli plameni, ki pa niso bili poiubni žarki strasti. Sij njegovega pogleda je postajal vedno milejši, zvnk njegove vijoline vedno slajši. Mladenič je pač predramil v s"oii duši geriija — duha umetnosti —, ki je zdaj trepetal razkošja lepote in ubranosti ter vodil ciganov 1 >k. da je pesem izzvenevala v spev najvišjega v/hičenja duše, trpeče pod težo svojega šibkega telesa. Pesem je izzvenela. Jovo, ki je sede) blizu prepada, je strmel v mračino pod seboj. Predramil ga je Nergač, ki je strgal z glave obvezo, divje kliknil in pograbil ciganko, ki ga je smehljaje objela. Jovo je prebledel: «Pusti jo. Jelka pridi k meni», je odjeknilo iz njegove duše. Ciganka se mu je divje zastnejala. cTvojo pesem ljubim, tvoje zvoko! Tvoja vijo-lina mi je sestrica mila. Tebe pa ne maram, ti nimaš pravega ognja v sebi.» Izzivalno je govorila ciganka in se še tesneje oklenila Nergača. Ogenj je pojemal. Starec iu vagabund sta odšla v šotor. Bedni ciganič je obsedel nad prepadom in še enkrat kriknil svoji tovariSiri. ki je med tem ljubeče šepetala z Nergačem. Ni se ozrla vanj. Jovo se je hotel dvigniti, hiooma je začutH grozo, tisto strašno grozo pred nečim neznanim in ni mogel vstati Vedel je, da ga grabi p dnvica. S težavo je dvignil lok in še enkrat zasv iral. Čez dobravo je zadrhtela težka pesem tajin-stvene bolečine ki je naenkrat prešli v vriskanje zmagovalca. Bednik je hipoma začutil, da je silneiii kakoi oni, ki sedi tam pred šotorom v objemu manbe, Vijolina je vriskala novo pesem, pe-<> n zmagel Ciganovo telo se je v hipnem krču zvilo in se dvignilo. Jovo je čutil, da qa *e zgra1 ila padai vica, da plava trenotno med nebom m zemljo) čutil je tudi, da ie k >nec njegovega bo lnega telesa, njegov zmagoviti duh je vstajal m T.jal. Ko je že ležal mrtev v prepadu, je odmevala njegova pesem v trepetajočem odjeku po host! in še vedno pozvanjala med vejevjem «Pusti me, on je zmagab, je blazno kričala nad prepadom ciganka Jelka, vila obupno rok* in odpahnila Nergača, da je odletel v travo. «Prepozno sem prihitela, prep /no>, je za plakala Jelka. «Kaj sem storila? Umorila sen svoio : M"ietnost!» poškodovana, vendar pa je češkoslovaški avtomobil po kratkem popravilu nada''eval vožnjo, dočim je ostal Zangerjev na mestu nesreče težko pokvarjen. Jeranov sopotnik Wirth je dobil pri karainholu občutne poškodbe in je moral iskati zdravniško pomoč. * Avtobus zdrobil kolo. Na Za'oški cesti v Ljubljani poleg mosta proti Kod»djevem je prišlo do karambola med kolesarjem Ferdinandom Stebilom in avtobusom iz Zg. Kašlja. Stebil je privozil iz Kodeljevega in se zaletel na prometnem križišču v prednji del avtobusa. K sreči je še pravočasno odskočil, sicer bi enr>ko kakor kolo padel pod avtobis, ki bi ga zmečkal. Šofer je sicer avto takoj ustavil, vendar je bilo kolo že zdrobljeno. * Karamhol kolesarja in motociklista. Hlapec Ivan Lampret, uslužben v hiralnici na Vidov-danski cesti v Ljubljani, je peljal enovprežni voz po Vidovdanski cesti in zavil v ostrem kotu na dvorišče hiralnice. V tistem trenutku pa sta privozila vsak od druge strani delavec Josip Grahek iz Beričevega na kolesu in mehanik Pavel Smrekar z motornim kolesom. Ker jima je bila cesta zaradi voza nenadoma zaprta, sta se prestrašila in zavozila tik pred kon;em drug v drugega. Od sunka sta padla po tleh in "ta se oba občutno poškodovala. Smrekar trpi tudi na motornem kolesu precej škode. * Pauec motociklista. Mlinar Škerjanc iz Radomelj se je peljal ua svojem motornem kolesu iz Stoba v Domžale. Zaradi izredno slabe ceste. mu je vrglo pnevmatiko s sprednjega kolesa, j motocikelj se je prevrnil ter se je Škerjanc po desni strani obraza precej pobil. * Samomor starčka. Že približno pred dvema tednoma je posestnik Ivan Marhold iz Zg. Svete I Kungote izginil brez sledu. Vsa prizadevanja so' bila zaman. Te dni pa so 601etnega starčka našli obešenega za mrtvašnico v Svečini. Obupanec je moral viseti že več dni, ker je truplo že razpadalo. I * Smrtna nesreča slovenskega letalskega oficirja. Na zeinunskem vojaškem letališču se je smrtno ponesrečil odličen letalski oficir kapetan Anton Ostanek iz Ljubljane. Kakor se sodi, se je Ostanka v letalu lotila omotica, da je nesrečnik izgubil vodstvo nad letalom, padel na tla in se ubil. j * Smrtna nesreča pri Slovenigradeu. Te dni je odpeljal 32letni šoler Anten Horvat, name-j ščenec pri tvrdki mesnih izdelkov Rudolf Welle, iz Maribora v Šmartno pri Slovenjgrndcu za ta-mošnjega trgovca Vertnika večjo količino mesa, slamue in klobas. Takoj po izvršenem poslu se je vračal z avtomobilom nazaj. Ko je hotel na povratku v Maribor v Šmartnu pri Slovenjgradi u pasirati železniški prelaz, je pridrvela z veliko naglico v istem trenutku nasproti lokomotiva, ki je na progi pred kolodvorom premikala vozove. Ker ob prelazu ni zatvornice in ;e zaradi poslopij in ostrega ovinka prost pogled na progo nemogoč, je bila katastrofa neizbežni. Strojevodja je zaman skušal še \ zadnjem hipu zavleči lokomotivo. L ikomotiva je z v?'> silo zadela v avtomobil in ga vlekla še kakih 60 metrov naprej. Ko se je končno lokomotiva ustavila, je bil avtomobil že popolnoma razbit. Pil karam-bolu samem je odletel šofer Horvat v dolgem loku iz avtomobila in obležal « težkimi notranjimi poškodbami na .progi. Ponesrečenca je sicer lastnik avtomehanične delavnice Tischler iz Slovenjgradca takoj prepeljal " tamošnjo bolnico, kjer pa se je njegovo stanje kljub zdravniški pomoči čez noč tako poslabšalo, da je podlegel poškodbam. * Nevaren požar. Te dni je nastal na posestvu Franca Barage v Dolenji vasi požar, ki ga je povzročil 41etni otrok, ki je po nesrečnem naključju prišel do vžigalic. Ogenj je vpepelil šest , objektov, ker se je razširil na sosednja posestva. Zgoreli so: dve hiši, skedenj in trije hlevi. Živino so sicer rešili, škoda pa j«1 velika, ker je zgorelo mnogo poljskih pridelkov. Oškodovana sta poleg posestnika Barage še posestnika Janez Primšar in posestnik Franc Martinčič. Primšar trpi največjo škodo, ker je bil najnižje zavarovan. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Cerknice in Dolenjih Jezer. Gasilcem se je zahvaliti, da ni bilo še večje škode. * Smrtna nesreča progovnega delavca Na postaji Logatec se je pripetila te dni huda nesreča, ki je zahtevala mlado človeško življenje. Ponesrečil se je progovni delavec Josip Blažinič, 26 let star, rodom iz Dolnjega Pustakovca v Medmurju. Nesreča se je pripetila na ta način, da je imenovani padel iz vagona, ko se je vračal v družbi drugih delavcev z dela pri popravljanju proge. Pri nenadnem sunku vlaka pred uvozno kretnico je namreč izgubil ravnotežje ter padel pod kolesje, ki mu je v trenutku odrezalo obe nogi nad koleni. Tako pohabljenega so prenesli v postajno čakalnico, kjer je ubožec kljub takojšnji zdravniški pomoči po pol ure trajajočih mukah izdihnil. Tam v Medmurju, v rodnem kraju, bo vztrepetalo kakšno srce ob trpki vesti nad izgubljenim svojcem, ki ga ni mogla preživeti rodna zemlja. * Duševno zaostal otrok povzročil požar. V vasi Križevci (občina Mursko Središče) je zgorelo posestnikom Jambrošiču, Trstenjaku, Cučku in Strojki več gospodarskih poslopij v vrednosti okrog 200.000 Din. Preiskava je ugotovila, da je požar povzročil lOletui slaboumni sin posestnika Jambrošiča. * Avto ga je povozil. V ljubljansko bolnico so pripeljali 531etnega mlinarja Jurija Kumpa z Jesenic. Kumpa je povozil že pred par dnevi na Jesenicah neki avstrijski avtomobilist in mu prizadejal več zunanjih pra-^k in notranjih poškodb. Ležal je par dni doma; ker pa se je njegovo stanje poslabšalo, so ga morali oddati v bolnico. * Usoden prepir med fanti. V Zalarjevi gostilni v vasi Podkrajniku v bližini Logatca so popivali fantje. Med njimi je bil tudi 27letni France Martinčič iz Dolenje vasi pri Logatcu. Zaradi neke malenkosti so se pričeli razburjati, na kar je nenadoma počilo iz samokresa. Samokres je rabil neki nezrel pobalin, ki je imel očividne namen zadeti Martinčiča. Pogodil ga je v prsa in se je Mirtinčič zgrudil na tla. Ranjenca so spravili v bolnico. * Brezuspešen lov za žeparjem. Pred dnevi je bila železniška policija v Zidanem mostu neposredno po prihodu zagrebškega vlaka obveščena, da je skušal med vožnjo preko postaje Zidani most okrasti neki elegantni žepar nekega upokojenega železničarja. Policija je že-paija sledila skozi množico do kolodvorske restavracije, kjer pa je nevarni prijatelj tuje lastnine izginil brez sledu. Policija je ugotovila, da gre v tem primeru za že dolgo zasledovanega, okrog 401etnega bivšega natakarja Antona Viharja, ki si je zaradi svojih predrznih vlomov in tatvin stekel skoro že mednarodni sloves. * V zaporu se je obesil. Ko je paznik zaporov v Murski Soboti v ponedeljek ob 6. zjutraj pregledoval celice, je našel vse v redu Med jetniki je bil tudi Ivan Benko, posestnik iz Gerlincev, ki je bil pred nekaj dnevi od orožniške patrulje izročen sodišču zaradi suma tatvine. Z njim vred so tedaj orožniki privedli v zap ire tudi dva cigana, s katerima je baje Ivan Benko že dlje časa kradel. Ko je paznik pogledal v celico, je Ivan Benko ravno pospravljal svojo posteljo. Ob 9. se je paznik zopet vrnil in mimogrede pogledal tudi v Benkovo celico. Nudila se mu je strašna slika. Ivan Benko je visel na hlačnem jermenu, ki je bil pritrjen na železno omrežje okna. Paznik in dru^i, ki so prihiteli na njegove klice, so poskusili vse, da bi obupanca zbudili k življenju. Vsaka pomoč pa je bila izključena. * Nevarna zlobnost. V Drago mer ju nad Brezovico so te dni neki pobalini položili na cesto veliko bruno iz same zlobnosti napram avtomo-bilistom. Baš v tistem času se je vozila z Vrhnike proti Ljubljani v avtomobilu večja družba. Avto je vozil s predpisano hitrostjo in je šofer baš še pravočasno opazil položeno bruno. Da ni bil šofer zadosti previden, bi se zaletel avto- --- Dr. Jože Rant specialist za zobne in ustne bolezni v Skofji Lok I ne ordinira 4 dni in sicer 9., 10., U. in 12. septembra | [l_ 291 ^ mobil naravnost v bruno, kar bi g >to\o imelo za posledico strašno nesrečo. Avtomobilisti so prijavili zadevo orožniški postaji, ki bo krivce izsledila, ki naj se ptav eksemplarično kaznujejo. * Velik vlom v trgovino. Po Gorenjskem se klati že nekaj časa neznaua tat'nska in vlomilska tolpa, ki straši nekaj dni v tem kraju, pa se zopet preseli v kak drug kot Gorenjske. Orožniki imajo z zasledovanjem teh ptičev mnogo posla. Patrulje švigajo iz vasi v vas vendar pa ostane ves napor brezuspešen. Eno zadnjih noči pa so se vtihotapili svedrovci v ok >lico Škofje Loke. V okolici Bergantove trgovine v Stari Loki jim je prav ugajalo. Bilo je okrog dveh ponoči, ko so domači čuli korake okrog hiše, vendar pa niso polagali na to nobene pažnje. Vsi v hiši so spali trdno spanje, ko je naenkrat za-škrtala mreža v prizemskem kletnp-n >knu. S pomočjo drogov so svedrovci mrežo kmalu ukrivili in zlezli v klet. S seboj pa so seveda imeli žepne svetiljke in so tako kmalu našli vrata, skozi katera so prispeli v vežo. Od tam so vdrli v shrambo, kjer so našli ve.iko zalogo jpstvin. Odnesli so večjo množino, vzc li tudi kruh in pobasali v pripravljene vreče 100 jajc Bili so pa med tatovi tudi kadilci Oskrbeli so se s škatlo vardarskih in zetskib cigaret. Po daljšem brskanju so iztfiknili n?kje še 400 dinarjev gotovine. Na prosto °o prišli po isti poti, kakor so prišli v notranjost hiše. * Tatvina v planinski koči. V zgornji ko<4 na Kofcah se je nekdo zmuznil v jedilno sttrambo in segel v predal, kjer ima o.-krbniški pomočn c. Slavko Demšar svoje prihranke V roki mu je ostalo okoli 2.50 Din Z ideva je bila naznanjena orožnikom. Baje je denar ukradel neki predilniški delavec. * Velik vlom v Ljubljani. V nedeljo popoldne je bil .izvršen v stanovanje višjega računskega svetnika Josipa Mozetiča v Beethovnovi ulici v Ljubljani drzen vlom. Doslej še neznani svedrovec je prišel v stanovanje za časa odsotnosti domačih s pomočjo vetrihov. Pokradel je iz raznih omar 700 Din gotovine in za 200.000 Din raznih dragocenosti. Policija je naknadno še ugotovila, da je spretni vlomilec udri tudi v stanovanje vpokojenega računskega nadsvetnika Antona Mi-kuža, ki se nahaja enako v prvem nadstropju omenjene hiše. V tem stanovanju drzni tat sicer ni imel take sreče, vendar je le našel nekaj plena. Polastil se je ko?čka zlata in spravil v žep še par drugih vrednostnih predmetov. Napravil je za okrog 1000 Din škode, na kar je iz hiše izginil brez sledu. * Neuspelo maščevanje. Pri posestniku Francu Vrankoviču v Rakovljah pri Braslovčah je obirala hmelj 221etna Angela K. iz Višnjevca pri Pregradi. Ker je po njenem zatrdilu prejemala preslabo plačo in hrano, je sklenila, da se bo svojemu delodajalcu maščevala. V nedeljo je pobrala svoje stvari in odšla v Celje, od koder se je hotela odpeljati domov. S seboj je vzela tudi gospodarjevo odejo. Gospodar je tatvino pravočasno opazil. Odpeljal se je nemudoma v Celje in dekle še pravočasno zalotil. Vrniti mu je morala odejo in plačati za stroške zasledovanja 200 Din, vrhu tega pa je še romala v sodni zapor. * Pri obledeli sirovorumenka ti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zma.ijšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sa liah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne grenčice «Franz Josef». V zdravniški praksi se vola «Franz Josef» zaiadi tega posebno uporablja, ker naglo odstranjuje vzroke mnogih pojavov bolezni. O potrebi mlekarskih strojev za male in večje kmetije Pri tem mislim v prvi vrsti na posnemalnike. Čeprav so posnemalniki že davno preplavili svet, vendar moram ugotoviti, da je pri nas še po-manjkljaj teh za malega kakor večjega posestnika potrebnih strojev. Prepričan sem tudi, da so ti stroji nekaterim posestnikom še popolnoma neznani. Kmetovalec, ki stremi za tem, da mu mleko njegovih krav da čim več dohodkov, ne bo dolgo premišljal o nabavi tega stroja, ki je za kmeta neobhodno potreben. Posebno danes, ko je veliko povpraševanje po dobrem čajnem maslu in so cene čajnega masla naravnost visoke (40 do 45, celo do 50 Din za kg), se dobro izplača nabava omenjenega stroja. Posnemalnik je naravnost božji blagoslov v hiši kmetovalca, ker mu vedno do-naša v hišo denar. Zapomniti si je treba, da dosežemo dobro čajno maslo edino le z mlečnim po-snemalnikom. Mlečnih posnemalnikov imamo več vrst. V zadnjem času so posebno zasloveli ši'om sveta tako zvani posnemalniki «Dia-bolo»; to so posnemalniki iz Stockholma (Švedske), katerih glavno zastopstvo za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo ima tvrdka Ljudevit Klein v Zagrebu, Račkoga ulica 5. Med prav dobre posnemalnike bi prišteval kot kmetijski strokovnjak posnemalnike «Dia-bt 'o», s katerimi sem obratoval celo v omskem in temskem okolišu v Sibiriji kot 61etni vojni ujetnik. Sibirci so s temi stroji nad vse zadovoljni iz razloga, ker so zelo precizno izdelani, med tem pa zelo enostavni za temeljito čiščenje, ki je velikega pomena pri teh strojih. Posnemalnik «Diabolo» posnema strogo, kar je istotako važno posebno tam, kjer se ta obrat vrši v večjem obsegu. Ti stroji se dobijo tudi na mesečne obroke. Kmetovalec izplača stroj brez vsakih težkoč, ker mu potreben denar sam posnemalnik zasluži v kratkem času. Posebno bi priporočal za našega malega in srednjega kmeta ročno mlekarno «Diabolo», ki je kombinacija ročnega posnemalnika in stroja za sirovo maslo s skupno pločevinasto posodo. Zaradi posrečene konsrukcije je zelo po ceni. Za posnet je 65 litrov mleka na uro stane 1980 Din, za 120 litrov na uro pa 2350 Din. Za večje obrate ima glavno zastopstvo na razpolago seveda še večje posnemalnike celo na električen pogon. Kmetovalci, ne pozabite ob priliki obiska ljubljanskega velesejma ogledati si te praktične stroje. Zahtevajte od tvrdke vsa pojasnila! A. Z d o 1 š e k, kmetijski strokovnjak. NOVOMEŠKA. Težka telesna poškodba. Kot prvi se je pred poroto zagovarjal 191etni posestnikov sin Martin Brodnik zaradi težke telesne poškodbe. V aprilu letos je koljil posestnik Anton Pire iz Drenovca v svojem vinogradu na Dednem vrhu. Njegovi delavci so bili iz Drenovca. V bližnjem vinogradu Terezije Brodnikove pa so delali fantje iz Straže sv. Valentina. NenadoTna je med obema skupinama nastal prepir. Martin Brodnik in trije tovariši so prišli oboroženi s koli. V prepiru je Brodnik udaril Pirca po glavi ter mu prizadejal težko poškodbo. Brodnik je prejel 18 mesecev težke ječe. Požig. Razprava proti Antonu Avliču, ki je obtožen, da je zažgal v Ključevci slamnato streho hiše posestnika Završnika, je bila preložena. Uboj na žegnanju. Osemnajst mesecev ječe je prejel 211etni Albin Ahlin, posestnikov sin na Vrhu pri Višnji gori, ki je v pijanosti udaril z vago posestnikovega sina Antona Kastelica iz Sel. Poškodovanec je pozneje v bolnici podlegel poškodbam. LJUDSKO VSEUČILIŠČE Porota CELJSKA. Oproščen. V ponedeljek se je začelo v Celju jesensko porotno zasedanje. Kot prvi se je zagovarjal bivši slušatelj tehniške fakultete v Ljubljani F. Z. zaradi sleparstva, a je bil oproščen. Zaradi prekoračenja silobrana je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora Mihael Požek iz Trebč, ki je smrtno zabodel z nožem mladega posestnikovega sina Karla Srednika iz Pleš, ker je ta silil v Požekovo dekle Ano in začel pretepati Požka. Uboj. Tri leta težke ječe je dobil pred' poroto 211etni Josip Butolen iz Kočic, ker je 11. julija 1.1. v Donački gori udaril s kolom po glavi posestnika Antona Koresa iz Mašečke vasi s tako silo, da je ta obležal in teden dni nato podlegel poškodbam. Bivšo sosedo ubil. Na tri in pol leta težke ječe so obsodili 431etnega poročenega posestnika Antona Perca iz Trnovca pri Zabukovju, ker je v prepiru z nožem smrtno zabodel poročeno ženo Terezijo Jazbečevo iz Završ, kjer je imel svoje-časno kmetijo tudi Pere. O prerokovanju iz zvezd Že od nekdaj so se ljudje bavili s tem, da so prerokovali otroku srečo ali nesrečo, dober ali slab značaj po stanju zvezd ob rojstvu. Tudi dunes najdemo še lahkoverne ljudi, ki nasedajo takim prerokom, ki jim izvabljajo težko prislu-ženi denar. Tisočletja se že to ponavlja, tisočletja se že zatekajo ljudje k tem prerokom, ki naj bi d.4ali upanje onim, ki iščejo sreče, in tolažbe obupanim. V marsikaterem starem koledarju ali pratiki najdeš navodila, kako ti je določiti prihodnost po stanju zvezd ob času tvojega rojstva. Zato ne bo odveč, če to vprašanje premotrimo z vidika zdravega razuma. Kakor smo že omenili, slone prerokovanja te vrste na opazovanju stanja zvezd ob uri, ko se kdo rodi. V tem nebeškem znamenju je že babilonski svečenik čital usodo svojega kralja, pre-računil žetev, uspeh vojne; na podlagi teh znakov je svaril in zagovarjal. Po starem nazoru je zemlja središče vsega svetovja, v nasprotju z naukom moderne znanosti, da je naša zemlja del solnca in da se vrti okoli njega. Po starem nazoru obkroži torej solnce zemljo v 365 dneh in gre v teh dvanajstih mesecih skozi dvanajst znamenj živalskega kroga. Začetek živalskega kroga tvori trenutek, ko stoji solnce v znamenju ovna. Po tem, v katerem znamenju stoji solnce ob rojstvu, prerokujejo novorojenčku bodočnost. Zakaj naj bi bila Venera znak milobe in ljubezni, Mars vojne itd.? Predaleč bi morali seči, če bi hoteli opisati načine, kako lažnivi ali praznoverni preroki sestavljajo prerokbe na podlagi omenjenih nebesnih teles in njih položaja glede na zemljo ob rojstvu. Šele novejša doba je začela z uspehom odgrinjati skrivnosti, pred katerimi strmi človek, ki opazuje naravo. V starem veku je videl človek v različnih naravnih pojavih znamenja, ki jih daje človeku neko božanstvo. Naloga svečenikov ali vidcev je bila čitati ta znamenja in po njih prerokovati. Tu, v tej veri in v tej nevednosti je izvor prerokovanja, o katerem tu razpravljamo. Zato je stari vek gojil preroštvo, obiskal preroška svetišča in bil o čudodelni moči teh tako prepričan, da so bila celo pod državno zaščito. Moderni človek kaže za to le zgodovinsko zanimanje in se smehlja lahkovernosti svojih prednikov, kajti zanj je edino merilo razumna pojas-nitev kakega pojava. Če ta ni mogoča, poskušamo priti skrivnosti do dna in smatramo vsako razlago po načinu starih za praznoverje. Podobo sveta si skušamo ustvariti z razumom, ki smo M ncMa želita je hitro gotova, ako se uporablja pravo mi o. Nepobitno dejstvo je, da tej zah evi odgovarja v polni meri provo terpenniHHio milo »Gazela" si ga postavili za najvišjega sodnika. V kake zadrege bi pa tudi zašli, če bi ne bilo to naše najvišje načelo. Ob vsakem času je doživljal človek svet na drug način, današnji človek ga doživlja z razumom. Tako smo morali tudi prerokovanja po zvezdah zavreči med staro šaro in ga smatramo za praznoverje. Modernemu človeku je usoda moč njegove volje. S svojo usodo se ne smemo igrati s tem, da se zatekamo k prerokom, temveč si jo sami ustvariti po naših zmožnostih in naši uvidevnosti. Kdor čaka na zvezde, da mu bodo pomagale, ne bo moral le dolgo čakati, temveč bo tudi osleparjen na svojo srečo. Zvezdnato nebo se mu bo smehljalo kot vzvišeno veličanstvo, solnce in mesec bosta krožila v mirni zakonitosti po svojih poteh in čas, ki bi ga moral uporabiti s pametjo in voljo, bo zanj izgubljen. IZ POPOTNIKOVE TORBE Novice iz Poljanske doline Gorenja vas, septembra. Pogodbeno pošto v Poljanah je s prvim septembrom prevzela gospa Velikonjeva. Upamo, da bo nova poštarica šla občinstvu vsestransko na roko. Dosedanji pogodbeni poštar, domačin g. Maks Ozebek, se je odpovedal pošti zaradi svojega rahlega zdravja, kar so nasledki hude bolezni, dobljene med vojno v hudi zimi v Karpatih. Vodil je pošto nad pet let v vsestransko zadovoljnost. Obe pošti v dolini, v Gorenji vasi in v Poljanah, sta razdržavljeni; v Poljanah pred petimi leti, a v Gorenji vasi letos. Obe imata veliki okrožji. Zdaj, ko se poštni promet iz Zirov zopet obrne po dolini na Skofjo Loko, bo uradnega dela še več. Odgovornost je velika, a plača je majhna. 'j Predzadnjo nedeljo smo doživeli pii nas precej razburjenja. Sicer ni bilo tako hudo, kakor se je prvi hip domnevalo, vendar to poboji za našo dolino nekaj nenavadnega. Omenjeno nedeljo že bolj pozno zvečer se je vračal mladi Dolinar iz Gorenje vasi domov na Trato. Imel ga je precej pod klobukom. Pred hišo je obstal. Medtem prideta od druge strani oče, ki je ze pri sedemdesetih, in mačeha. Med njimi ne vlada najboljše razmerje zaradi posestva, ki je precej veliko in ga oče noče odstopiti sinu, Zaradi tega kuha mladi Dolinar jezo predvsem na mačeho. Ko pridejo skupaj, se mladi kar zakadi v mačeho in jo začne tepsti, a ko jo je mož, oziroma oče, branil, se loti tudi njega. Navzoči sorodnik Matevž Miklavčič jih je skušal razdvojiti. Medtem je stari Dolinar v svoji razburjenosti ranil sina z nožem pod rebra. Ta je padel ter obležal. Poklican je bil k njemu zdravnik. Rana je baje precejšnja, a ne nevarna. K popolni zavesti je prišel ranjenec, ko se mu je do dobra izkadila pijača. Zadevo je oče sam prijavil drugi dan orožnikom. Najbrže ne bo posebnih posledic, ker si bodo medsebojno z obžalovanjem odpustili. Drugi pretep je bil tisti večer med fanti v Javorjah. Bilo je precej razžaljenja in celo pokanja, a trpeli so največ mize, kozarci in celo cvetlice na oknih. Fantje bodo imeli zaradi svoje objestnosti sedaj še sitnosti. Zadnjič se je pripetila na cesti proti Skofji Loki avtomobilska nesreča. Neki zasebni avtomobil je zadel nekega potnika, da je moral ta v bolnici iskati pomoči. Odškodnino mu je lastnih avta takoj izplačal kakor tudi stroške za zdravljenje. Sedaj se spravlja zadnja ota-Ta. Moramo pa reči, da smo z otavo letos prav zadovoljni, saj je lepa in obilna. Pismo iz Frankolovega Fran kolov o, koncem avgusta. Po poslovnih potih sem dospel te dni na Frankolovo, kjer sem imel priliko prepričati se o tem, kaj zmore sloga in skupno delovanje .vseh slojev. V prvi vrsti čestitam tukajšnjima .vrlima narodnima delavcema gg. Karlu Zerov-niku in Filipu Schnablu za res zasluženo odlikovanje z redom sv. Save. Tu se je vršila nedavno tudi volitev v okrajni cestni odbor in je ves občinski odbor oddal glasove za g. Potočnika. V tem oziru je napravil res velik korak naprej, saj je pometel s tem z vso politiko. V slogi je spas naroda ter le v skupnem delu leži moč in vera res v boljšo bodočnost Jugoslavije. Slučajno sem imel priliko videti ustanovitev ^Društva kmetskih fantov in deklet*, kjer je bilo na zborovanju nad sto kmetskih fantov in deklet. Pomemben dogodek kaže, da naša mladina pričenja z delom za prosveto in omiko. Frankolčani, držite se hrabro in krepko stopajte po poti, ki ste si jo začrtali! spehana domov in tu jo čaka spet vse polno dela: otroke je treba oskrbeti, lačni so in jokajo, čaka na gospodinjo živina, da jo nakrmi, da krave po-molze, treba pripraviti tudi večerjo, a sirota ne ve, česa bi se prej lotila, in bega sem in tja ko neumna in vsa v strahu, da bo mož hud, ker to in ono ni še narejeno. Pameten in dober mož, ki ima ženo rad, ta seveda od žene ne bo zahteval več, kakor zmorejo njene moči, in je ne bo obremenjeval z delom, ki ni zanjo in ki jo ovira, da ne more oskrbovati gospodinjstva in držati hiše v redu, kakor je treba. A koliko je takih pametnih in dobrih mož? Večina moških niti ne pomisli, koliko raznovrstnega dela ima žena po hiši in v gospodinjstvu, podrobnega, sicer večkrat malenkostnega, a le potrebnega dela, ki je vanj žena in gospodinja uprežena tako rekoč od jutra do večera. Mož opravi svoje delo, pa si lahko odpočije. Žena pa si resničnega oddiha in počitka skoro nikoli ne more privoščiti. Niti ob nedeljah. Ker tudi ob nedeljah je treba kuhati, oskrbovati otroke, treba opraviti delo kakor vsak dan. Dolžnost dobrega moža je urediti delo na domačiji tako, da more žena vse delo, ki ga ji nalaga gospodinjstvo, opraviti v miru in ob pravem času. Če je žena preobložena z drugim delom, potem trpi od tega gospodinjstvo in s tem vsa hiša. Pride mož zvečer domov, truden in lačen, a večerje še ni na mizi. Kako bo, če je pa žena gospodinja pravkar šele prišla s polja domov. Mož čaka na večerjo in godrnja, žena pa tudi ni baš dobre volje, ko mora tako hiteti, in tako nastanejo često prerekanja in prepiri, ki kalijo srečo in zadovoljnost v hiši. Kakor rečeno: žena mora biti dobra, pridna gospodinja, a mož mora biti uvideven in ne sme zahtevati od svoje žene več, kakor ona zmore. Pravična, pametna razdelitev dela med ženo in možem in prvi pogoj za red v hiši in za zadovoljnost družine. Red v hiši Kjer ni reda v hiši, tam tudi ni pravega doma. , Jo se pravi, tam ni veselja in zadovoljnosti, ki bi vezala družino v srečni skupnosti. Red v hiši pa je mogoč le, če je delo med člani družine prav razdeljeno, tako da vsak svoje posle lahko opravi in je vse delo opravljeno lepo v soglasju, brez nevolje in prepira. £ A prav v tem pogledu je na naših domovih, zlasti revnejših, marsikaj, kar ni prav in kar je večkrat vzrok nezadovoljnosti, nesoglasja med družino ali pa celo prepirov med zakonci. Imamo tu v mislih pred vsem razmerje med možem in ženo, kar se tiče dela. Po navadi je tako, da je žena pri hiši vse preveč obremenjena z delom, tako da ga pri največji pridnosti ne more vsega zmagovati. In potem je naravna posledica ta, da to ali ono pri hiši ni opravljeno, da gospodinjstvo ni v redu in da pri tem trpi vsa družina. h Res, žena je zato v hiši, da skrbi za red in da v redu opravlja gospodinjstvo. To pa zmore le tedaj, če se delu v hiši in v gospodinjstvu lahko posveti, če ni preveč preobložena z drugim delom. A po navadi je prav narobe: žena ima toliko dela na polju, da potem pri najboljši volji ne more opraviti vseh potrebnih poslov v hiši. Le poglejmo, kako je po naših malih domačijah: žena je ves dan delala na polju, zvečer pa pride vsa kuhaj v slanem kropu četrt ure. Ko so kuhani, jiS poberi v skledo in zabeli s sirovim maslom ali z ocvirki, v katerih si zarumenila malo drobtin. Praktični nasveti Madeže od vina In sadja odstraniš iz perila, ako namočiš madeže v kislem mleku. Tudi vro3 limonin sok odpravi sadne madeže iz perila. Pe-rilo pa je treba potem dobro izprati najprej y topli, nato pa še v hladni vodi. Mastne ovratnike pri moških oblekah in suk-njah očistiš takole: Stepi jajčji rumenjak in na-maži z njim umazani ovratnik. Ko se je rumenjak posušil na ovratniku, odstrani skorjo, ki se je naredila, s čisto krtačo, na kar operi ovratnik v. mlačni vodi. Daj ga nato sušit, a ko je še vlažen, ga zlikaj. Oljnate barve, smola, firnež se dado odpraviti iz obleke s čistim terpentinom ali pa z bencinom. A ne smemo čistiti tako, da terpentin ali bencin zlijemo, oziroma nakapljamo na madež, ker se raztopljeni madež razleze in ostane na blagu umazan kolobar. Najbolje je napraviti tako, da podložimo pod madež pivnik ali pa platneno krpo, pokapamo madež s terpentinom ali bencinom in polikamo z ne preveč vročim likalom. Gorkota raztopi docela maščobo, ki jo podloženi pivni!. ali krpica popijeta. Če je madež zelo masten in velik, treba to večkrat ponoviti. Ako čistiš z bencinom, je najbolje, če bencin prej segreješ na štedilniku, samo treba pri tem ravnati zelo previdno, da se bencin ne vname. Tudi kolomaz se da spraviti iz obleke ali perila na isti način, s segretim bencinom, pivnikom in likal-nikom. Za kuhinjo Jajčne rezine. Na desko deni 38 dek moke, na sredi kupčka pa naredi majhno jamico. V skodelici dobro stepi štiri žlice smetane in štiri jajca (z beljaki vred), posoli in zlij to v moko ter dobro zmešaj, na kar dodaj 20 dek sirovega masla in testo dobro ugneti. (Testo gneti na hladnem prostoru.) Nato razvaljaj testo za nožev hrbet na debelo, ga razrezi z obodcem in pokladaj na pekačo, z moko potreseno. Nato zmešaj v skodelici 30 dek stolčenega sladkorja z limoninim sokom, da dobiš primerno gosto zmes, tako da jo lahko namažeš po rezinah, povrh naloži zreza-nih orehov ali lešnikov in peci v ne prevroči pečici, da se rezine zlatorumeno zapečejo. Zeleni paradižniki v kisu. Zelene in trde paradižnike operi .in posuši na rešetu, na kar jih naloži v pripravljeno steklenico. Vmes deni par oluplje-nih šalotk ali čebule in par zelenih paprik, na vrh daj dve pesti soli, en lovorjev list in par zrn popra. Nato zalij paradižnike s prevretim in ohlajenim kisom. Kasneje pa steklenico zaveži in shrani na suhem, hladnem in temnem prostoru. Taki paradižniki so primerni zlasti za pozimi mesto kislih kumaric. Lahko pa jih tudi pripraviš kot solato, če jih zrežeš in naliješ gor malo olja. Kumarice v kisu. Majhne kumarice dobro umij in posuši, nato nasoli in jih pusti nasoljene čez noč. Drugi dan jih kolikor mogoče nagosto naloži v pripravljeno steklenico s širokim vratom. Vmes položi par zelenih paprik in par majhnih in olup-ljenih čebulic. Ko si steklenico napolnila, deni na vrh en lovorjev list, nekoliko zrn celega popra in zalij z vinskim kisom, ki si ga prej prevrela in shladila. Nato zaveži steklenico s pergamentom in shrani na suhem, hladnem in temnem prostoru. Riževi cmoki. V tričetrt litra vrele vode deni žličico soli in košček masla ali masti in zakuhaj v tem četrt litra riža. Ko je riž kuhan, ga postavi na stran, da se ohladi. Hladnemu rižu primešaj eno jajce, dve žlici drobtin, osminko litra moke, dobro zmešaj in naredi bolj majhne cmoke, ki jih X «Zeppelin» se je vrnil v Evropo. V nedeljo se je dvignil v Lakehurstu pri New Yorku nemi ški zrakoplov «Grof Zeppelin*, da se po končanem poletu okoli sveta vrne zop 't domov v Nemčijo. Na vožnji preko Atlantskega morja je v bližini Azorskega otočja zašel «Grof Zeppelin>: v silne viharje, vendar pa ga to ni mnogo oviralo. Letel je s povprečno hitrostjo 105 km i*a uro ter se je v torek že približal španski obali, na kar je včeraj v sredo zjutraj prispel v Friedrichs-hafen, kjer ga je pričakovalo okrog 100.0C0 ljudi broječa množica ter ga burno pozdravljala. X Čudna samostanska republika. Sredi La-doškega jezera leže Valamonski otoki, na katerih se nahaja v letu 992. od sv. Sergija ustanovljeni ruski samostan. Pokrajina spada sedaj pod Finsko. Samostan ima svojo staro ustavo in je obdržal grško-katoliške obrede. S finsko vlado je že ponovno prišlo do ostrih konfliktov, ker je finska vlada zahtevala, da morajo samostanski očetje obvladati vsaj finski jezik. Toda vsako poseganje v svoje pravice so menihi odločno odklonili. Samostan je porazdeljen na 40 otokov. Menihi sami obdelujejo vso zemljo, ker bi sicer, vlada omejila pravice samostana. Svoječasno je samostan zaposloval do tisoč delavcev, sedaj pa mora 275 menihov opravljati vse delo na poljih in v hišah. Ta samostanska republika je zelo bogata. Valovi ruske revolucije niso prodrli do teh otokov. Po cerkvah so vsepovsod krasne slike z briljanti in zlatimi obeski kakor tudi dragocene, z žlahtnimi kamni posejane cerkvene posode. Šege in običaji menihov izvirajo še iz časov, ko je bil samostan ustanovljen. Ženskam je dostop v to samostansko republiko najstrožje prepovedan. X Mož cesarjeve sestre natakar. V Luksem-burgu so otvorili te dni vzorčni sejem, ki ga pose čajo ljudje v ogromnem številu. Hoteli in gostilne so polne. Posebno mnogo gostov je v neki dobri, srednji restavraciji in kdor le more, se vsede k mizam, kjer streže natakar št. 13. Izvrsten človek lepih manir, uren in točen. Pravijo, da ni boljšega natakarja v mestu. Ta czorni natakar št. 13 ni nihče drugi nego Zufrkov, svak biv-šega cesarja Viljema August Marzk Dvokolcsa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo noceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in onevmatika. Ceniki franko. - Prodaja na obroke. „TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. X Kako uporabi človek čas svojega življenja in koliko poje. Neki ameriški učenjak je objavil zanimive številčne podatke, iz katerih je razvidno, kako preživi povprečen človek svoje življenje, če dočaka starost 80 let. Največ časa porabi za spanje in oblačenje, in sicer 26 let, 312 dni, 18 ur in 22 minut. Za delo. porabi 21 let, 95 dni, 14 ur in 40 minut. Za jed in pijačo porabi 5 let, 340 dni, 5 ur in 14 minut. V jezi in razburjenju mu mine 6 let, 186 dni, 14 ur in 16 minut. S čakanjem na vlak in avtobus izgubi 5 let, 302 dni, 10 ur in 5 minut dragocenega časa. Na nedelje in praznike odpadejo 4 leta, 12 dni, 15 ur in 4 minute, na potovanja 3 leta, 273 dni, 18 ur in 24 minut, na čitanje novin 1 leto, 243 dni, 7 ur in 18 minut, pri brivcu presedi 114 dni, 23 ur in 19 minut, za zavezovanje kravat potrebuje 18 dni, 12 ur in 6 minut, smeje se pa vseh 80 let samo 1 dan, 22 ur in 3 minute. Dopolnilo te statistike so računi francoskega satistika, iz katerih je razvidno, da poje človek v 80 letih 5 vagonov živil, in sicer 22.500 kg kruha, 18.000 kg mesa, 12.000 jajc in 1750 kg soli, tekočin pa popije 25.000 litrov. X Kraj brez ljudi. «Mesto išče 25.000 prebivalcev«. se je glasil oglas, objavljen te dni v newyorških listih. Na prvi pogled bi človek mislil, da si je dovolil nekdo neokusno šalo, toda zadeva je bila resna. Newyorški arhitekt Bing je ustanovi! delniško družbo za zgraditev mesta, obstoječega iz vil in vrtičev. Družba je kupila veliko farmo Radburn, nedaleč od Nevv Yorka, na kateri je zgradila celo mesto in ga nazvala po farmi Radburn. Mesto ima vse. kar potrebuje večji kraj, ki hoče postati mesto. Manjka mu samo prebivalstvo. In zdaj iščejo prebivalce potom oglasov. Obetajo jim udobna stanovanja v enodružinskih vilah. Vsaka vila ima vrt in ograjo tako. da je sv-ogo ločena od sosednih vil. Z New Yorkom je spojeno mesto s posebno železnico. V posojilnici. Ravnatelj (prosilcu za večje posojilo): »Povpraševali smo o Vas, pa nismo dobili zadovoljivih poročil o vaših plačilnih zmožnostih.« Stranka: «Gospod ravnatelj, menda vendar na to ne daste nič!» Ravnatelj: «Niti pare.» Med otroki. «Mi moramo ravnati s služkinjo tako, kakor bi spadala k naši rodbini.» «Pri nas pa moramo z njo lepo ravnati.« Odkritosrčen berač. Berač: «Gospa, prosim, dajte mi 10 Din, da obiščem svojega sina». Gospa (ki se ji je smilil mož, ki nima niti toliko, da bi plačal vožnjo do svojega sina): «Ubogi mož, tu imate 10 Din. Kje pa je vaš sin?» F^rač: «V gostilni.« V gostilni. Mož (svoji mlajši ženi): «Le tiho bodi! Poznal sem te, ko še nisi mogla sama stati na nogah.» Žena: Še en kozarec, pa te bom poznala tudi jaz takega.« Huda tašča. «Pomislite, mojo taščo je ugriznil pes.» «No, in kaj je potem?« «Njegov gospodar se je pritožil, da je pes se« daj stekel.« Listnica uredništva Begunje. Nedvomno tisti prizor ni bil lep in je vse obsodbe vreden, vendar pa zndeva ni možna za tisk. Žiri. Žal, prepozno prejeli. Ljutomer. Tatfo pozno je vendarle malo pre<, pozno! Proslava desetletnice je že za nami. Vsaka beseda 50 car Najmanlšl znesek 7 Din 2enitnt oglasi dopisovanja tu trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posehcl 2 Din. Znesek ie priložiti naročila Oglasni oddelek .DOMOVINE.. Liubhana. Prešernova ulica št 4. Teieton St 3492. Seznaniti se želim z gospodično staro 22 do 27 let ki je dobra kuharica in vešča nemškega j zika. Želim se poročiti. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo na ogla-ni oddelek »Domovine* pod značko «Gol'ca 30». 292 Dijaka (-in j o) najraje začetnika z deiele, sprejmem v domačo oskrbo I. MEŠ O, Magdalenskn u ica 50, Maribor 295 Sprejmem takoj zdravega, krepkega, poštenega in primerno izobraženegi vajenca v trgovino z mešanim blagom na deieli. — Naslot pove uprava «L)omovine>. 29} Kotet za žganjekuho in sadni drobilnik proda vsled nabave novih večjega obsega po najugodneiš ceni. ALKO, Kolizej, Ljubljana. 296 Mati: «Ali si se pošteno umil? Danes pride gospodična učiteljica na klavir?« Sinček- «Sem, a samo na desni strani, kjer sedi učiteljica.« Dober svet. Avtomobilist: «Do kdaj in za koliko bi mi popravili avtomobil?« Mehanik: «Ta razbita škatla se ne da več popraviti. Najboljše je. če daste napraviti oje kupite loterijsko srečko in počakate, da dobite konja.« Pred sodnikom. «Če stokrat prisežete, da ste nedolžni, vam ne verjamem; prepričan sem. da je res prav nasprotno od tega. kar vi rečete.« «Gospod sodnik, jaz sem kriv.« Lahko dokaže. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Praktičen sinko. Več žeieznth sodov po 300 do 400 litrov proda zelo ugodno |ANC, Židovska ulica Stev. I 296 Hrastove kadi za namakanje sadja, v najboljšem stanju prodaja, NOVAKO-VIČ, Kolizei, Ljubljana. 296 Dve ženski sta stali pre^ sodnikom. «Cesa dolžite svojo sosedo?« je vprašal sodnik eno od obeh. «Rekla je. da sem neumna krava in iaz imam pričo, ki lahko to dokaže.« Poštena pot. Dva trgovca, ki sta se sovražila, sta zašla v naslednji pogovor. «Sto poti je, po katerih se da zaslužiti denar, a samo ena je poštena.« »Katera je ta?« «Saj se mi je zdelo, da je ti ne poznaš.« Hočete »1 se Vas aa revmatizma, gihta osvobo*O diti ■ [ Stezan.e in zbadanje v udih in členkih zatečene ude skrčene roke n noge trganje, zbadanje in stezanje v raznih delih tele a kakot 'udi slabost v očeh so često posledice revmatizma in kostnih bolezni, katere pa e morajo od stranit kajt sicer bolečine kaj hitro napredujejo. • Z VAM rt J O I M zdravilno pijačo, katera raztvarja mokračno kislino, po-pešuje izmeno maieriie in izločevanje, torej ni takozvano univerzalno ah tajinstveno zdravilo, temveč produkt katerega nud samo mati priroda v svoji dobrotljivosti bolujočemu človeštvu, Vsakemu pošljem breip ačno polzkusnjo! Pišite mi takoj in Vi prejmete od mojih po vsem svetu ob stoječih skladišč popolnoma zastonj in franko eno poizkušnjo skupno z poučno razpravo. Vi se boste potem sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju. 2» Seriin - Wi!raersdorf. Brnchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 21 Anton Pečnikar bivši posestnik in gostilničar danes ob 18. uri po dolgotrajni, trpljenja po'ni bolezni, večkrat previden s tolažili sv vere, v 86. letu življenja preselil v boljšo večnost. Pogreb nepozabnega- pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 5. t. m. ob' 10. uri na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. SV. JAKOB OP. S AVI, dne 3. septembra 1029. Žalujoči ostali. Globoke žalosti naznanjamo, da se je naš nad vse ljubljeni s"prog, oče, de l, stric in tast, gospod Sfran T2 «DOMOYiNA» št. 36 Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se 'doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se Vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ld ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-flont-paste, ld stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva ser povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55. Zahtevajte brezplačni CENIK 14 dni na poskuinjo, ako ne ugaja se vrne denar. Elegantna plitka, dobra in cenena ura Din 99- 3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi Din 120'- Sletno jamstvo. 243 H. Ki«, Maribor 43-c Razpošilja se le proti povzetju. Veliki ilustrovani ik dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Loroer, MARIBOR št. 104-B. Violine 011 U51)in. Ročne narmonike od 85 Din. Tain-bnrice o45 l>in in (lalje. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bol nih živali, o ranah ter kaj je storiti v ra/.nih slučajih nagle oboiesti, koi pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju pri prišču meo parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen u, izpadu porodnici in ma ernice, izpadu danke, vnetju vimena, uriski, zaprt, u, koliki, napeli,anju goveo 1 ovac, pri tu ih preo metih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nt varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan t ' popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih ito Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi mora. imeti 10 sinji jo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naiočt v kn igarni Tiskovne zadruge v L.ubljani Premer ova ul ca 54 (nasproti g-lavne tošte BOLNIKI o »Kalefluidu* D. Katenišenko: Milan Badžič iz Prilepa Srbija: „Kalefluid me je reSil tež kih vojnih bolezni. Imel sem oslabelost srca, onemoglost, kostne bolezni in razdražene živce, nervozo, a omotica in glavobol pa me sploh nista zapustila. Priporočilo se mi je „Kalefluid". Kar ne morem verjeti, da sem postal po tem zdravljenju popolnoma drug človek: omotica in glavobol sta ponehala, moč se mi je povrnila, živci so se umirili in iz nekdanjega bledega in slabega mladiča sem postal svež in čil človek. Zopet sem redno pri svojem delu ... Kalefluid je potreben absolutno vsem, brez razlike, ki so izčrpani po kaki bolezni, po slabi prehrani ali nevarenjem stomaka, napornem fizičnem aH manuelnem delom, težkim duševnim depresijam, ter po prekomernih ekscesih telesa in duže. „Kalefluid" je odlikovan z mnogimi nagradami na razstavah v Parizu, Londonn, Bruslju, Florenci in v Rimu, 5 Grand Prix in 5 velikih zlatih kolanj. Brezplačno in franko se pošlje vsakomur pojasnjevalno literaturo o novem načinu obnove in jačanju izgubljene moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrniti se je: Miloš Markovič, Molerova 27a, Beograd. „ICalefluid" je dobiti v vseh boljših lekarnah in drogerijah vsega sveta in se pošilja po povzetju. 281-a Trgovina ortopedič-nih aparatov, umet" nih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih in kilnih pasov, obvez, vložkov za ploščnata noge in ravnodržalcev kakor tudi vse higi-jenične priprave za postrežbo bolnikov. Vedno velika izbira vseh priprav za britja in v to svrho spada-jočih predmetov. Brušenje vseh vrat rezil, poaikljanje, po« pravila, samo pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA STEV. 5 Telefon štev. 2439 J. Brunčič & F. Rebernik StSS LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 23 izvršuje vsa pleskarska in ličarska dela po solidnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. 298 -enlkl franko J. STJEPUŠ1N ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila 1 Odlikovan na pariški izložb Ali ste že zahtevali ponudbe KNJIGOVEZNICE S. A. FELDSTEIN 2ss LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 12 E* 1? i m a gonilna jermena in vse mlinsko-tehuične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdk CADEZ & BRCAH, Ljubljana, Kolodvorska ulica bi LJUBLJANA, Mestni trg 15 NA MALO Ustanovljeno 1839 NA VELIKO 52 Telefon 2282 Hranilnica mestne občine Brežice Račun poštne hranilnice 10.704 V lastni hiši št. 27 Telefon št. 13 187 nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso svoio davčno močjo. ' Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Francoska linija * French Line CiE. GLE. TRANSATLANT.QUE. Za Severno Ameriko in Kanada največji in najlepši brzoparniki" HAVRE-NEW-YORrt samo 5 1 , dni čez mor,e. V Južno AmsriKo, Arge.itini o, -mie, Oruguay vsak teden Iz Havre, Bordeauxa in Marseilla: Cie. Chargeurs-Reutiis, S-td Atlantique, Transports-Maritimes. Izvrstna hrana, izborna postre^oa, vino brezplačno. Vsa poiasnila daie brezplačno zastopniK IVAN KRAKER, Vubl ana, Kolodvorska ul.35. *zdaja za Konzorcij (Domovino A d o 1 i K i d n i K a r. Urejuje Filip Omiadič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršes.