N a š i d o p i s i. Z Gorenjskegra 27. svečana 1894. (Marko Kovšca f.) Ni še prva trava ozelenela na gomili kamnogoriškega učitelja g. Andreja Jekovca, že je spet nemilo zinil grob, v katerega smo položili umrjoče telo Jekovčevega najbližjega soseda in tovariša, g. Marka Kovšco, vrlega nadučitelja na dvorazrednici v Kropi. In kakor nam je dušo pretresla nagla in nenadna sinrt krepkega in zastavnega Jekovca, tako nam je oko rosilo obile solze, ko smo s potrtim srcem izročali materi zemlji šibkega trpina Kovšco, ki se je v hudi bolezni osem dolgih mesecev boril s smrtjo. In kdo bi ne bil žalosten, ko se mu je na tem svetu za vselej ločiti od dragega tovariša, katerega je ves radovljiški okraj ponosno imenoval biser ljudskega učiteljstva! Porojen dne 25. sušca 1838. leta Podvelbom na Vipavskem, dovršil je Kovšca ljudsko šolo in na to učiteljsko pripravnico v Idiiji leta 1859. Učiteljeval je najprej dve leti v Mengši, potem šest let in pol v Zaspih pri Bledu, kjer je bil dne 26. prosinca 1865. prebivši dve leti poprej preskušnjo učne usposobljenosti, imenovan stalnim učiteljem; nato je bil nad pet let učitelj v Selcih, od koder je dne 30. kimovca 1874. leta prišel v Kropo, kjer je, zadnjih šest let nadučitelj, zdržema služil blizo dvajset let. Kakor vidimo, se Kovšca ni pogostoina selil; kamor je prišel, znal se je ljudein s svojim vzornim življenjem in delovanjem prikupiti tako, da se je občina le težko ločila od njega ali pa ga, kakor zadnja leta Kropa, celo ni pustila od sebe. Imel pa je pokojnik tudi v obilni rneri vsa svojstva, ki dičijo pravega ljudskega učitelja. Vse svoje mnogovrstne službene dolžnosti je izpolnjeval z nekako etično resnobo. Do skiajne meje vesten in neumorno delaven, imel je učila, knjižnico, uradne spise, vse šolsko poslopje, njega opravo in obližje v najlepšem redu. Pri šolskih zamudali strog, pravičen in natančen, je skrbel, da so otroci redno hodili v šolo, kar izprva ni bilo lehko doseči v Kropi, kjer morajo šoloobvezni otroci že od ranega jutra pred šolskim poukom svojim roditeljem pomagati v kovačnici. Pri pouku je redno vsako leto dosegel najboljše učne uspehe med vsemi učitelji svojega okraja, za kar mu je c. kr. okrajni šolski svet 1. 1874., 1885., 1891. in 1892. na predlog raznih c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov pismeno izrekel svoje priznanje in svojo zahvalo. Značaj mu je bil moški in trden, kakor kraška skala, na kateri je pokojniku tekla zibel. Dasi skromen in ponižen, posegel je s svojo odločno besedo vmes, kadar je šlo za koristi in napredek ljudskega šolstva in učiteljstva; ob takib prilikah ni poznal nobenega obzira ter se ni bal nobene zainere, ampak ravnal se je po Levstikovih besedah: nZatorej, če govoriti ne kaže, usta si tišči .... A kadar se oglasiti velja, Odprl na stežaj si duri srca, Zavpij, da vsem se ušesa nap61ne, Če tudi se nate vesoljni svet zakolne !u To so vedeli čislati tudi njegovi učiteljski tovariši ter so ranjkega Kovšco leto za letom volili v stalni odbor, za predsednika okrajnemu učiteljskemu društvu in za svojega zastopnika v c. kr. okrajnem šolskem svetu, in lahko rečem iz svoje izkušnje, da bi ne bili mogli izbrati boljšega zagovornika. Kako resna je bila Kovšci naloga ljudskega učitelja, kazal je zlasti s tem, da je vestno skrbel za mladino, ki je bila po dovršenih naukih izostala iz šole. Bivši c. kr. dež. šolski nadzornik J. Šolar, rojen Kropenčan, ki je že poprej svoji domovinski občini podaril lepo hišo, v kateri je zdaj nastanjena ljudska šola, zapustil je v svoji oporoki tej šoli tudi vso svojo bogato knjižnico. In kako je znal Kovšca izkoriščati to knjižnico! Po dvakrat na teden so se ob večernih urah zbirali pri njern odrasli mladeniči, da jim je presojal knjige in da so se ž njim razgovarjali o resnih stvareh. Kdor je imel kaj veselja do nadaljnega izobraževanja, temu je bil Kovšca moder voditelj in svetovalec, in tako je zadnja leta izučil in do dobrega kruha pripravil mnogo mladeničev. Ravno tako je iz svojih bivših učencev ustanovil pevsko društvo BOdmev", ki vselej, kjer nastopi, častno reši svojo nalogo. Skrbel pa je tudi, da Kropenčani, živeči zunaj svojega doina v dobrih službah, niso pozabili domače šole. Ko sem se nekoč ob nadzorovanji čudil, da itnajo tudi najubožnejši otroci toliko in tako čednih samoučil, rekel rni je: ^Vidite, za takšne stvari morajo pa skrbeti tisti Kroparji, ki se jirn dobro godi zunaj Krope. Ž njimi me zalagata rnonsignor P. in župnik Z., in oba sem že tako navadil, da ju niti dosti prositi ni treba"! V svojein življenji je bil Kovšca ztneren in rad se je držal doma, kjer mu ni nikdar pošlo delo. Vesel je vzprejel vsakega tovariša ter mu gostoljubno postregel z dobro kapljo iz svoje domače kleti; če pa ga je sprem.il v gostilno, takoj se je zbrala okoli njega vesela družba domačih gospodov. S svojo pridno gospo je živel v lepi krščanski ljubezni, in ker mu Bog ni dal svojih otrok, je lepo odgajal otroke svojih sorodnikov. Mislim, da tega skromnega nekrologa ne morem završiti lepše, nego če navedem besede, katere mi je ob pogrebu rekel neki veljak iz Krope: BKovšca je bil s svojim življenjem in delovanjern vsi občini najlepši vzgled"! Zategadelj se pa tudi ni čuditi, da vsa občina živo čuti bridko izgubo, ki jo je zadela s smrtjo vrlega nadučitelja. Vest, da je umrl dne 24. svečana t. 1. Kovšca, raznesla se je z bliskovno hitrostjo po vsem okraji, in pogreba dne 26. svečana se je udeležila nebrojna množica gospode in priprostega naroda. Po vsem trgu je prestalo delo, vse je hitelo k pogrebu ali pa se je zbralo na grobišči okoli cerkve. Tako ginljivega pogreba še nisem videl na deželi. Šolska mladina s črno ovito zastavo je pričela sprevod, vse deklice so bile črno oblečene, za njo se je uvrstilo gasilno društvo; pred krsto je stopal sam z gorečo svečo v roci g. Karl Pibrovec, predsednik krajnega šolskega sveta. Svete pogrebne obrede je opravljal domači g. župnik Hčnigrnann, kateremu sta stregla gg. župnika Berlic in Verbajs. Pogreba so se dalje udeležili g. okrajni glavar 0. vitez Kaltenegger z vsem c. kr. okrajnim šolskim svetom, krajni šolski svet, občinski zastop z g. županom, gg. župniki Aljaž, Aljančič in Novak, g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Žumer, kot zastopnik BSloven. učitelj. društva1*, gg. učitelji Režek, Flis iu Vrhovec kot odposlanci okrajnega učit. društva v Kranji in 14 gg. učiteljev in učiteljic iz domačega okraja. Pevsko društvo ^Odmev1' in domači tovariši so pod vodstvom g. Ign. Rozmana pred šolo, v cerkvi in na grobu pokojniku dovršeno zapeli v slovo tri pesmi. Okrajni in krajni šolski svet, občina Kropa, šolska mladina, domače učiteljstvo, okrajno učiteljsko društvo, gasilno društvo, bivši učenci i. dr. so pokojniku lepe vence s primerniini napisi položili na krsto in na grob. Iz kratka, ves pogreb je bil dostojen tega vrlega moža; šolski mladiui in odraslim možem so rosile oči, ko smo mu zaklicali zadnji pozdrav: BBog Ti daj veeni mir in lahka Ti hladna zemlja! Med nami pa ostani blaženi Tvoj spomin1'! Fr. Levec. Iz Radorljice. Dnevni red okrajni učiteljski konferenciji učiteljstva slovenskih ljudskih šol v šolskem okraji Radovljica, ki bode dne 4. mal. travna 1894, točno ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopji na Bledu. 1. Določijo se predsednikov nainestnik, dva zapisnikarja in dva overovatelja. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o ljudskem šolstvu v Radovljiškem okraji. 3. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1894/5. 4. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 5. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. 6. Volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okrajnern šolskem svetu narnesto umrlega nadučitelja M. Kovšce in odstopivšega nadučitelja K. Bernarda. 7. Volitev 5 udov knjižničnega odbora za leto 1894/5. 8. Volitev 4 udov stalnega odbora za leto 1894/5. 9. Sainostalni predlogi, katere je najpozneje do 1. mal. travna t. 1. pismeno zglasiti pri stalnem odboru. G. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 8. sušca 1894. Iz Crradca. Petmesečnega tečaja na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu za izvežbanje učiteljev risanja obrtnim nadaljevalnim šolam se iz Kranjske udeležujejo: naduči- telja Levec Janko (Radeče) in Tomšič Štefan (Ribnica) in učitelji Cvirn Janko (Tržič), Hribar Josip (Postojina), Križnar Josip (Metlika), Matajec Karol (Logatec), Pianecki Janko (Radovljica), Schmoranzer Josip (Žužemberk), Simon Karol (Lesce) in Sitsch Albert (Št. Vid nad Ljub.). — Vsi dobivajo od visoke c. kr. deželne vlade podpore po 25 gld. (dva po 40 gld.) na mesec; za te podpore naj bode s tem izrečena najtoplejša zahvala vsem onim slavnim oblastvoin, katere so blagovolile podati prispevke. Udeleženci tečaja se vežbajo v teh predmetih: geometrično in projektivno risanje (prof. vitez pl. Siegl), redi stebrov, oblikoslovje (prof. Bakalovritz), sestavine strojev (prof. Altraann), nauk o stavbah (prof. VVagner) in prostoro^no risanje (prof. Lepuschiitz). Število učnib ur na teden za prva dva rneseca je 26, za ostale tri mesece pa 3b", ker pridejo še drugi in najvažnejši predmeti na vrsto, namreč: stavbinsko risanje, risanje strojev in umetno-obrtniško risanje. Iz navedenega je razvidno, da je število predmetov obširno in da so ti predineti zares važni in zanimivi. Vsi udeleženci se trudijo z resničnim veseljem in pozornostjo, da zadostujejo raznim ne malim zahtevarn tega tečaja; ker pa je učno gradivo toliko obsežno, da ga ni mogoče zmagati v določenih urah, zato vsi vdeleženci radovoljno posvetijo v izvežbanje še ostali prosti čas ter delajo v šoli tako rekoč Bod zore do mraka". To naj bode najlepši dokaz, da podeljene podpore niso zavržene ter, da bodo v bodočih letih prinašale najlepše obresti, to je: dobre vspehe na zelo potrebnih obrtniško-nadaljevalnih šolah. Simon.