Stajerski deželni zbor. Zadnji teden so se zopet vršila pogajanja v svrho, da bi mogel deželni zbor delovati. KakŠna ljubezen vlada Še v nemških in vladnih krogih nasproti Slovencem, je razvidno iz dejstva, da so Nemci in vlada izključili iz pogajanj vsako gospodarsko vprašanje. S tem je tudi dovolj dokazano, koliko so vredna oeitanja naših nasprotnikov, najsi bodo štajercijanqi, liberalci ali slogaši, da je obstrukcija kriva. ker se za Spodnji Slajer v gospodarskem oziru nie ne stori. Ravno nasprotno, obstrukcija je nastala in traja naprej, ker je nemSka veftina vedno zanemarjala naže kraje glede najvažnejših in najpotrebnejšili gospodarskih vprasanj, kakor so regulacije. ceste, vinogradi itd. Vlada je predložila le Slovencem in Nemcem nekak posredovalni predlog glede deželnega šolskega sveta. V predlogu je zadržano, da bi se število sedanjih udov deželnega Šolskega sveta pomnožilo za 1 Slovenca m za 3 Nemce. S tem pa bi bilo stališče Slovencev v deželnem šolskem svetu le poslabšano. kajti Stevilo nemških glasov proti glasom vladnih zastopnikov bi imelo vedno večino in bi vladni zastopniki ne mogli pomagati Slovencem, če bi tudi hoteli. Najzanimivejše na ceh stvari pa je, da Nemci tudi tega predloga niso hoteli sprejeti, ker so proti temu, da bi prišel kak Slovenec v deželni šolski svet. Zagrizenost torej še ni odnehala. Samouraevno. da vsled tega tudi slovenski poslanci, ki so se posvetovali dne 14. oktobra v Mariboru, niso mogli nic drugega skleniti, nego da so potrdili, da deželni zbor vsled nemške nestrpnosti Se vedno ne more priti do rednega delovanja. Nemci bi radi, da bi pustili slovenski poslanci deželni zbor vsaj tako dolgo delovati, da se naložijo Ijudstvu novi davki in se poplačajo strašni dolgovi, ki jih je povzročilo slabo nemško gospodarstvo. Za davke in plačevanje dolgov pa slovenski poslanci niso izvoljeni.