45
Prirodopisno - natoroznansko polje
¦             Strupene rastline.               , .1 .    ,
C ru i t e 10 h ali k d r i e e (Helleborus uiger, schwarze Niesswurz) raste po gorah in planinah ter cvetfe uže zgodaj v poraladi; v foplejših ziraah tudi uže večkrat poprej , včasi uže meseca deceinbra. Ta hudo stmpena rastlina ima debelo z mnogiini tenkimi (vlakuatinii) koveninami poraslo čruo kore-uiko, ki je jako strupena in zffi]eta kihauje a&pr&vi. Kore-uika poganja pri tleh stoječe liste in po več golih 1 do 2 deciinetra visocih stebel, ki 110-sijo velike, peteroliste, bele cve-tove. Listi so dolgo-peceljaati, dlanasti in iz 7 do 9 podol-gastih, napiljeuih listkov zloženi. Zavadi lepega, belega cvetja iinajo to rastlino tudi po vrtih zaradi lepšega. — Znan je tudi teinu podoben zeleni teloh (Helleborus viridis, griiae Niesswurz), ki raste za plotoin in iiua v venčku po pet zelenkastih listov. To rastlino vam kaže denašnja podoba, na katerej vi-dite 1. cvetišče s tremi pestiči, nekaterimi prašniki in dvema meduikoina; — 2. prašnik; — 3. zrfel pl6d, sestavljen iz treh už^ razprezanih semenskih glavic; — 4. prerez seineuskega zrna, v katerem se zdolaj vidi prav majhena kal. — Korenina te rastline se večkrat prodaje namesto korenine črnega te-loha. Te rastline imajo rade rahlo, mastno zeuiljo, ter rasto najrajše po sen6-uatih krajih. — Dalje si zapdinnite še navadni volčin (Daphne mezereum, gemeiner Seidelbast), ki vzraste do 1 meter visok grm ia ima redke, sivo-rujave veje. Njegovi lepi, lijasfci cveti so radeči kakor breskvino crefcje ia imajo omčten, neprijeten duh. Cvetje se pokaže uže meseca marca ia aprila, in to uže poprej nego listje; še le ko rastlina odcvete, začu6 konec vej poganjati veliki suličasti listi. Potem izrast6 pod listjem kakor grab. debeli, škiiatno rudeči, koščifiasti plodovi. Vsa rastlina, posebno pa ljubje in plod so hudo strupeni.   Raste pogostoina kraj gozdov iu po goratih krajih.
Otroci!   poiščite te rastline zunaj v naravi iii poglejte, ako je vse takd, kakor vam je ,,Vrtec" povedal.   .                                                      J. Kotnik