Družbeni plan in proračun ZsJcuMkc izdal« otrajm udooi SociaHsnCae zaeze delovam ljudi • Irbotiian - Ut« |n)e to odgovarja uredniški odbor odgoaorn! urednik; Stanc Sn£Ur — Tiska Mariborska tiskarne < Mariboru — Našlo* nredneštva m oprale: .Zasavski tednik' Trbovlje I.. Trg revolucije SL 28 (teleloo tl) — Račun trt podružnici Narodne banke • Trbovljah 6I4-T.144 — List Izhaja vsako soboto - Letna naročnina 400 din polletna 200 dht. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne m lih ne vračamo Štev. 24 Trbovlje, dne 9. junija 1956 Leto IX. olirale Trbovlje za leto 1956 spreieta V RAZPRAVI JE RAZEN ODBORNIKOV OBEH OKRAJNIH ZBOROV GOVORIL TUDI PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS TOV. MIHA MARINKO — V OKRAJNEM PRORAČUNU SE ODRAZA VARČNOST — SPREJET JE TUDI SKLEP O USTANOVITVI SKUPNE OBRTNE ZBORNICE ZA OKRAJ TRBOVLJE Oba okrajna zbora sta na ločenih in nato na skupnih sejah pod predsedstvom okrajnega predsednika tov. Martina Gosaka razpravljala o družbenem načrtu in okrajnem proračunu. Razen odbornikov so bili na zasedanju tudi zvezni ljudski poslanci, tovariši: Janez Hribar, Vili Skrinar, Karel Sterban in republiški poslanci. Po večurnem razpravljanju so odborniki z nekaterimi ■tanjšimi spremembami v celoti osvojili družbeni načrt in proračun Osnovna značilnost letošnje- odborniki razpravljali o letos gospodarstvu pa je na drugi strani važna postavka, ki bo terjala mnogo zavesti in truda naših delovnih kolektivov. novitvijo novega okraja Trbovlje pa je potrebna skupna obrtna zbornica za celoten okraj. Bilo je potrebno, da je OLO Trbovlje izdal nov odlok, s katerim se ustanavlja nova obrtna zbornica, obe prejšnji zbornici se pa razpustita. ga družbenega plana in proračuna je zahteva, ki terja disciplino in varčevanje — čimvečjo proizvodnjo v industriji, kmetijstvu in obrti, utrjevanje materialne moči občin in razvijanje lastnih sil za povečanje narodnega dohodka. Na obeh sejah zborov Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah so v sredo, 6. junija, njem družbenem planu in proračunu. Letošnji družbeni plan okraja je v celoti prilagojen nalogam nove gospodarske politike. Za letošnji družbeni plan jc značilno predvsem to, da bo zahteval mnogo discipline in varčevanje materialnih sredstev. Tako bo treba zlasti omejiti razna neupravičena trošenja. Dvig proizvodnje v našem Letošnji okrajni proračun znaša 328 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Po sprejetju družbenega plana in proračuna za leto 1958 je bil sprejet še sklep o porabi kmetijskega sklada za leto 1955 in sklep o odobritvi posojil iz kreditnega sklada. Okrajni zbor je nadalje sprejel odlok o ustanovitvi skupne obrtne zbornice za okraj Trbovlje. Na območju Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje sta delovali do sedaj dve obrtni zbornici, n scer za okraj Trbovlje in za okraj Krško, z usta- 1 TRBOVLJE V SPOMIN NA PRVI JUNIJ 19 24 Tudi letos je bilo lepo ZAKLJUČNIH SLOVESNOSTI S E JE UDELEŽILA TUDI TOV. LIDIJA SENTJURC — NA SLAVNOSTNI SEJI Obč. LO SO SPREJELI ODLOK O USTANOV ITVI REVIRSKEGA MUZEJA, KI GA BODO ODPRU 4. JULIJA — SLOVESNOST PRED SPOMENIKOM ŽRTVAM ORJUNE — PRVI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA Iz razprave Mihe Marinka Med drugim je v razpravo o družbenem planu posegel tudi predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko. V zvezi z družbenim načrtom je dejal, da čeprav bi družbeni plan utegnil *** prvi pogled vzbuditi vtis, da ^ napet, je vendar možno in 1IPravičeno prepričanje, da bo ***oč v marsikateri dejavnosti še bolj dvigniti proizvodnjo. Predsednik Marinko je opozoril na še možne rezerve in boljšo organizacijo delovnega procesa. Dalj časa se je zadržal pri analizi problematike v gradbeništvu, kmetijstvu in gostinstvu kjer bo treba pri upoštevanju objektivnih pogojev stvari tako postaviti da bodo tudi te panoge začele izkazovati vidnejši napredek. Nato je predsednik Marinko z nekaterimi ugotovitvami nakazal ugodne posledice ukrepov naše nove gospodarske politike. Popolnoma očitno je, da vsi ti ukrepi že vplivajo «a stabilizacijo tržišča. Čutiti je že tudi stalnejšo tendenco padanja cen. Letošnjo pomlad na priliko ni bilp tistega očitnega skoka cen kmetijskih pridelkov, kot se je to dogajalo v prejšnjih letih Med potrošnike se vrača pomir-jenje, nikjer ni več nekdanje panike, v katero je potrošnike spravljalo nestabilno tržišče. Blagodejni učinek na tržišče pa bi bil lahko še večji, če bi med drugim vladala večja disciplina in zavest pri zbiranju družbenih dohodkov. V Slove- niji smo v izterjavi družbenih dohodkov v precejšnjem zaostanku, ki znaša okrog 1,5 mi. To nedeljo so v Trbovljah zaključili enotedensko praznovanje v spomin na prvojunijske dogodke 1924. leta. V dneh od 29. maja do 3 junija je bila v mestu vrsta kulturnih in športnih prireditev, ki so jih pripravila domača delavska prosvetna društva, športna društva in še drugi. Glavna proslava je bila v nedeljo, 3. junija. Dopoldne (Nadaljevanje na 2 strani) je bila slavnostna seja Obč. LO, spominski govor pred spomenikom žrtve Orjune in simfonični koncert. Zaključnih slovesnosti se je udeležila tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovarišica Lidija Šentjurc. Ze nekaj pred osmo uro so se začeli zbirati v dvorani restavracije »Turist« na Trgu revolucije odborniki Občinskega ljudskega odbora Trbovlje, Veličastna parada mladost i v Celju Sadelovala fe miadins a godba ..Svobode" Ii iz Trbovelj TJSF!¥ Parada mladosti ▼ Celju v "pdeljo, 3. junija, je bila res V?^t>čen prikaz mladosti. Preko mladincev in mladink je pktelovalo v veličastni paradi, ’ te bila slika razvoja in na-rf^ka mladine celjskega okra-Na povabilo okrajnega ko-rjueja Ljudske mladine v Celju * v Paradi sodelovala tudi T»K?ins^a Sodba »Svobode- iz ; 7?veU II poleg ostalih godb j. Celja, Konjic, Velenja in f®bukovce. Splošno- pozornost vzbujala mladinska godba lz povelj, ki je bila po številu Itoočnejšd. Mladi godbeniki -^"Vodstvom kapelnika A da Udoi !a 80 osvojili Celje in vse rr^ezence te parade. Po uspeli so priredili mladi god-i* Trbovelj kratek kon-^ 08 vrtu restavracije »Evro- Zagorski rudarji so prebegli mesečni pian cf*Ror»iCi rudarji so M***! pret-*>roscKli svoj postavljeni »vodni plan. Tudi v letoš-breLmescclh »o *« nekajkrat >^*r»čUl mesei,,, l>lan p«d- »»»luiri boljše organš-debi. mesec Je rudnik rja-** n.iTetr,0sa v Zagorju poslal btdustrUo in železnice b»1bTi*” *0B P^moga, kar znaša -1** 2*00 železniških to*. Plan so presegli za pa«, popoldne pa pred Narodnim domom. Zanimivo je, da je filmska ekipa »Triglav-filma« iz Ljubljane še posebej snemala mladinsko godbo iz Trbovelj, tako da jo bomo lahko videli tudi v filmskem tedniku. po vsa Tovariš Tito s soprogo v Kremlju v Leninovi delovni sobi Spet poplava pcv:roči’a nekaj škode Vremenske neprilike so nam letos že nekajkrat grdo zagodle. Zadnja poplava v Hrastniku je napravila pri Steklarni precej gospodarske škode, pa tudi v ostalih krajih Zasavja voda ni prizanesla njivam in poljem. Zadnje veliko deževje pa je povzročilo, da so minuli petek potoki v posameznih občinah v pičli uri tako narasli, da je voda prestopila bregove in se razlila po njivah, cestah in po poljih. NENADNO NARAŠČANJE POTOKOV V TRBOVLJAH, HRASTNIKU IN ZAGORjl JE POVZR OClLO, DA JE VODA PRESTOPILA BREGOVE IN POPLAVILA OBDELANA POLJA NA LOKAH PRI ZAGORJU, RAZDEJA LA CESTO ZA SAVO IN V HRASTNIKU PRODRLA CELO V HlSE predstavniki podjetij in množičnih organizacij ter gostje, med njimi podpredsednica Zvezne ljudske skupščine, tov. Lidija Šentjurc, predsednik trboveljskega okraja tov Tine Gosak, sekretar OO SZDL Trbovlje tov. Janez Jesenšek in drugi. Slavnostno sejo ljudskega odbora trboveljske občine je začel predsednik tov Lojze Dular, ki je v kratkem govoru opisal borbo trboveljskih rudarjev v letih pred vojno in uspehe ki jih je to rudarsko mesto doseglo na gospodarskem, kulturnem >n Športnem področju c teh letih. Na slavnostni seji ie Obč. I.Q sprejel odločbo o ustanovitvi revirskega muzeja, ki ga bodo odprli letos 4 julija Nekaj po deveti uri so udeleženci te seje skupno z drugimi Trboveljčani in godbo odšli Ulici t. junija. Vi je bila v zastavah proti spomeniku žrtvam Orjune Tamkaj je slovesnost začel član občinskega odbora ZB NOV tov. Janez Zalaznik, spominski govor pa je imel prvoborec tov. Alojz Spro-gar, v kulturnem programu pa sta nastopila godba na pihala »Svobode-Certer« in moški pevski zbor »Zarja«. Po slavnostnem zborovanju je ob JO. url v dvorani Delavskega doma prvikrat nastopil trboveljski simfonični orkester, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Albina VVeingerla izvajal dela Glncka. Mozarta. VVebra, Gobca, Griega, Masseneta in Čajkovskega Trboveljski simfonični orkester je drugi amaterski orkester te vrstt v Sloveniji in menda tudi v državi. S to prireditvijo so Trboveljčani končali praznovanje petega občinskega praznika. -jak Prizadeti so bili spet v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. V Zagorju je pobesnela voda pri loškem rovu prestopila most m se jela razlivati po rudniških tirih. Prebivalci hiš Podvinske ceste pa so morali celo z deskami ograditi svoje pragove, da jim. ni roda udrla v stanovanja. Precejšnjo Škodo je »oda napravila spet na Lokah in Kisovcu. Na Lokah se je pri Sršenu razlila čez cesto in poškodovala ograjo ter odnesla del nasipa, v središču Lok pa je poplavila vrtove, njive in polja. Voda je naraščala nekako do dvajsete ure, nato pa je jela polagoma upadati. Občutno škodo je voda napravila tudi na cesti, ki drži iz Zagorja za Savo proti Trbovljam. Pri ribogojnici je odtrgala znaten del zemlje, razorala ta del cestišča, malce naprej pa je voda, ki je pridrvela s hribov, za nekaj ur popolnoma zaprla cesto. Drugi dan popoldne je bila zasavska cesta spet vozna. V Trbovljah je Trboveljščica na Njivi podrla brv čez potok. (v) Medija v Zagorju je na več krajih preplavila cesto Plenum občinskega sindikalnega sveta v Zagorju Začeti so s seminarji *a člane OS ■> razpravljali irtev ebvoor Is pooameraih podjetij s • dragih perečih vprašanjih. Občinski sindikalni svet j* seminarjev, ki bodo predvidoma do prvih dni meseca julija. Seminarje bodo obiskovali člani delavskih svetov vseh osemnajstih zagorskih podjetij. Prvi so začeli obiskovati seminar Sani delavskega sveto raMka Žagarja. Iz razprave Mihe Marinka (Nadaljevanje s 1. strani) *® ttdj, Je popolnoma opravi-HJarde dinarjev. Ta »ostanek J*hix> nima pravice gre v slavnem na račun zaseb- sk”Pno8ti "J*«*®™**. sku‘>-arih proizvajalcev. Namesto, da "“J*1 .f*' "* *®. P°“®kod M ta sredstva imela skupnost, P®*\Ti,la neJf_V”lj* prot\ uk*“‘" M po več mesecev neopravičeno PrcdP>»>m, toda^ povsod v tistih v rokah posameznikov, kar se- T*8®*1 ™ občinah bi “»orali lju-veda z vsemi posledicami vpil- *?? povedati, da vsa naša pod-va na tržišče ter v določenem Jet*1 bPe* izieme Plačujejo da-Snislu, zlasti v kmetijstvu, za- ™k ™ fredstv*. Zavira napredek proizvodnje. To bl b?* tfpfA iz*“* J neupravičeno družbeno krediti- kj”*t*fki Proizvodnji? Vsi ti ranje je skrajno škodljivo, če- “J"®* 90 fa temb®U Grosar se morajo zavedati tudi vse ker J® 7 ■">**“ uprave za dohodke - od re- “ “*> In » večjo proiz-gltih, vodnost. Naš kmet, četudi je zasebni proizvajalec, ima sijajne Ob letošnjem izpolnjevanju proizvodne možnosti. Kdor hoče družbenega plana se ne morejo resno in stabilno gospodariti, občine tudi z večjo naglico lo- ima tudi na zasebnem posestvu ♦Hi izvajanja vseh ukrepov in v naših družbenih pogojih na.i-predpisov. Rigoroznost, ki jo lepše možnosti za delo in na-imajo predpisi za zbiranje druž- p redek, posebno še v poveza-bettlh dohodkov (dohodnina, tak- nosti s kmetijsko zadrugo. SEJA SVETA ZA NOTRANJE ZADEV ZA GOSPODARSTVO E IN SVETA Zaostriti je treba boj prati gospodarskemu kriminalu Prejšnji teden Je bila na sedežu OLO Trbovlje širša seja sveta za notranje zadevo in sveta za gospodarstvo. Na njej so obravnavali kaznive dejanja in njih škodo v našem gospodarstvu. Iz poročila, ki ga Je podal predsednik sveta za notranje zadeve, je razvidno, da je treba boj proti škodljivim pojavom v našem gospodarstvu zaostriti, kar je naloga nas vseh. 2e same številke, to je 42,274.272 din nam povedo o storjeni škodi v lanskem letu, namreč o škodi, ki je bila ugo- S seje sveta za gospodarstvo občine Zagorje Potrebno bo skrajno varčevanje s proračunskimi sredstvi Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora je doslej smotrno rešil nekaj perečih gospodarskih vprašanj, precej pa so k načrtnemu delu pripomogle ustanovljene komisije, ki so vsaka v svojem področju docela izpolnile zaupane naloge. Ugotovitev predsednika sveta gospodarstvo tov. Ludovika na nedavni seji, da bo treba pogoetnejših sej, pa je pravilna todl iz tega razloga, ker ima ta wet trenutno najvažnejše področje dela. Poglejmo nekatere najbistvenejše stvari te seje. Sklepi zadnje seje so bili v glavnem izpolnjeni docela ni urejeno le še vprašanje gostinstva oziroma odprave nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je komisija v gostinstvu ugotovila. l V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali o ugotovitvah podružnice NB glede pomanjkljivosti v finančnem poslovanju v nekaterih podjetjih. Zal podružnica ni v celoti poslala konkretnih ln resnično pomembnih poročil, tako da wet ni mogel v celoti rešiti te točke dnevnega reda. Nekaj je Jaeno: v bodoče bo potrebno tesnejše sodelovanje bančnih uslužbencev s podjetji, kajti le tedaj bodo odpravljene manjše “» večje nepravilnosti, ki sesedaj tu in tam dogajajo. Na drugi strani pa se ne sme v bodoče več zgoditi, da ima ne primer neko zagorsko podjetje * več milijonov dolga pri raznih strankah, kajti to zelo ovira urejeno poslovanje podjetij, V poročilu komisije, ki Je pre-OMovala letne zaključke nekaterih podjetij, je bilo opaziti VSČ nepravilnosti, Teko v čevljarski delavnici v Zagorju ne vodijo glavne knjige, kar sicer ni tolikšna napaka kot ta, da v podjetju vse do nedavnega niso vodili nobene evidence nad izdajo materiala. Imeli pa niso niti potrebnih kalkulacij. Tako vodenje podjetja kaže. da se upravni odbor ni kdo ve kaj zanimal za poslovanje podjetja. Tudi v slikarsko-pleskarskem podjetju niso vodili glavne knjige, niso pa vodili niti finančne kontrole materiala. Komisija je ugotovila tudi, da so postavljene norme prenizke in jih delavci zlahka prekoračujejo. Strojno mizarstvo je pre-nizko ocenilo svoja osnovna sredstva, nujno pa bi potrebovalo sredstva za gradnjo sušilnice. V kinu »Triglav« bi nujno potrebovali nov projektor. Da pa bi lahko podjetje tudi letos ustvarilo tak dohodek kot la- Ing. Jože Sedlar ni, bi moralo zvišati ceno vstopnic za predstave za pet dinarjev. Zal svet za gospodarstvo do sedaj še ni dobil poročil o zaključnih računih vseh zagorskih podjetij. Ugotovljene napake sicer niso tako velike. Toda važno je, da jih bodo prizadeta podjetja odpravila. Zato so na seji izbrali komisijo, ki bo pregledovala občasna podjetja in ugotavljala dejansko stanje. Odborniki so razpravljali še o predlogih odlokov in odločb plačnega sklada v trgovini in gostinstvu in o posameznih skladih. Na koncu so rešili še vrsto prošenj. Važno je ob koncu naglasiti predvsem to, da bo treba z letošnjimi proračunskimi sredstvi smotrno gospodariti, zategadelj bodo morali vsi sveti pri občini kar najbolj proučiti vse probleme. (v) tovijena, medtem ko je dejanska škoda dosti večja. Samo v letošnjem letu znaša ta škoda do 15. aprila preko 12 milijonov dinarjev. Zanimiva je primerjava, ki pokaže v številkah in odstotkih, da so predvsem uslužbenci in obrtniki tisti, ki zagreše največ in najtežja kazniva dejanja. Odstotek kaznivih dejanj pri uslužbencih znaša 4,6, pri delavcih pa le 1,2. V poročilu je bilo nadalje poudarjeno, da vodijo v raznih podjetjih slabo evidenco o materialu, kar je bilo posebno očitno v podjetju »Pionir« na Vidmu in v podjetju »Tehnika« v Cerkljah in še drugod. Tudi čuvanju materiala pred okvaro posvečajo v nekaterih podjetjih vse premajhno pazljivost. Čuvaje vse premalo kontrolirajo, dostikrat pa tudi sami pomagajo k nepravilnostim in nerednostim. Mnogo škode povzroča nadalje malomarnost v službi. Poročilo obravnava tudi raz-sipništvo vseh vrst, tako n. pr prirejanje raznih banketov, nepotrebna potovanja, dajanje da- ril, prirejanje številnih izletov, družabnih večerov in podobno. Prav tako je cela vrsta oblik škodljivega poslovanja, med katere lahko štejemo razne »črne« vožnje, slabo čuvanje voznega parka in podobno. Enako imamo podjetja, v katerih vse premalo pazijo na varnostne mere za zaščito tovarniških objektov in strojev pred požari in drugimi elementarnimi nezgodami. Posebna vrsta nepravilnosti je nadalje v tem, da podjetja kaj rada zaposlujejo že kaznovane osebe. Medtem ko morajo uslužbenci, ki stopijo v državno rlužbo, predložiti potrdila, da niso bili kaznovani in da niso v kazenskem postopku, pri raznih naših podjetjih tega ne zahtevajo. Vsak najnižji uslužbenec v državni službi se preišče glede- njegove zanesljivosti medtem ko se od ljudi v gospodarstvu, ki so jim zaupani milijoni, tega sploh ne terja. Vrsto primerov imamo tudi, da v naših podjetjih delavski sveti in upravni odbori škodo, ki jo je napravil ta ali oni uslužbenec, kar kratko malo odpišejo. Nadalje lahko naštejemo vrsto novozgrajenih hiš s sredstvi sumljivega izvora. Na dnevni red so prišla kazniva dejanja še z drugih gospodarskih področij, o čemer je sledila zanimiva razprava, na podlagi katere so bili sprejeti primerni sklepi. Inšpekcijsko službo, ki je v našem okraju številčno zek) šibka, je nujno treba okrepiti. To velja za ekrajno kakor tudi za občinske inšpekcije. Dobra inšpekcijska služba, katere naloga je predvsem preventiva, bo gospodarski kriminal, zlasti v trgovini in gostinstvu, odločno zavrla in potisnila navzdol. Za pobijanje gospodarskega kriminala bodo občinski sveti skupno z občinskimi komiteji ZK sklicali podobne sestanke z vsemi predstavniki organov delavskega samoupravljanja in predstavniki sindikatov, množičnih organizacij in oblastnih forumov. V okviru občinskih svetov za splošne zadeve se morajo postaviti odbori državljanov za pomoč ljudem, odpuščenim iz zaporov. Naloga teh bo, da bo vsak, ki bo odpuščen iz zapora, dobil primerna zaposlitev in da ne bo nihče, ki je oškodoval skupnost, prišel nazaj na isto ali na podobno mesto. Prav tako naj organi delavskega samoupravljanja s pomočjo sindikalnih podružnic in ob podpori organov občinskih odborov za splošne zadeve organizirajo sestanke v podjetjih, na katerih naj se obravnava zadevna problematika v njihovih podjetjih. IZ PRAKSE DEL AVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Direktor podietja v svojstvu člena upravnega odbora in niegove pravico Po izvolitvi novih članov v delavske svete in upravne odbore v gospodarskih podjetjih je prišlo v nekaterih podjetjih v našem okraju do polemik glede pravic direktorja podjetja kot člana upravnega odbora. Mnenja, izražena v teh polemikah, so bila različna. Da se prepriča o pravilnosti svo- (Nadaljevanje) Jamski obrat na Dola ~ perspektiva rudnika Trbovlje-Hrastnik Naslednja izvozna proga v tej jami bo osnovna izvozna proga na višini 410 m in izvozna proga na višini 250 m, ki bo najnižja. Obe progi bosta potekali od dolskega jaška do marnske moje. Seveda je v tem debi stojišča projektirano še nekaj vmesnih obzorij. Zahodna jama, to je del stojišča med dolskim jaškom in skrajnim vzhodnim delom tudi hraotniške jame, pa bi bila odprta z glavno faraoeao progo na S tako obliko vzgoje delavcev bo treba tvdi v prihodnje nadaljevati IMeJežU asm se seminarja za čtane delavskega sveta trbovelj-dbega ruAtka. V kratkem času ram ugotovil, da « to krasni ljudje, kd se že zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Z velikim BTrtmonjem so poeftuSali preda-ranje o družbenem in dežarv-*wi upravljanju. Bo predavanja ao odkrito začeti z vpraio njš; vae tih je zanimalo: rač-stugflunifcl sistem na Zahodu, odnesi med renublUcami, pravice in dolžnosti organov detov-steaa samoupravljanja ko Ae ura tekmi. Včateh je razprava hNMB UtKTl PT0BO OflCVTTB talk kaj hočemo, ko pa je to*-k» tega, kar bi ratfi vedeli. Sicer pa >e tudi vprašanje nagra-normiranja H Ae drugo z delavskim samo-rggavtlanjem. ZnntoraV> me je, N mengjo « ttetfh ratenarjBi. Vg » MB da bt moratt a atate-vzgrijo delavcev začeti ta pred Mt. Izrekli ao nadalje Mn. ds bo treba s vzgoje Manov DS nadaljevati. V treh kratkih dneh, knfckor je trajal semtoar, 90 zvedeli mnogo novega in kurfetoega ra svoje bodoče delo. toda še zdaleč ne vsega, kar bi bilo potrebno. Zato ao predlagali, de bi tudi v bodoče organizirali take seminarje. Udeleženci seminarja ao v prostem času obiskali tudi bližnje delovne kolektive in se zanimali ra njihovo delo. Tako so M n. pr. ogledali Strojno tovarno v Trbovljah. Sprejel jih je oteetavodja tov. Herman Kolar, ki jfira je raskacal vse, kar jth je ranknašo. Po ogledu posameznih tovarniških oddelkov jih je povabil v sejno sobo, kjer so bili pogoščoni. Nato je odgovarjal m njihova vprašanja. Zanimali "o se ra vprašanja proizvodnja, nagrajevanja, poučevanje vajencev in druga TV> tem Obisku sem se prepričal, da » taki medsebojni zelo koristni in prtpo--ac viš. 410 m, nadalje tudi z drugimi obzorji. Odkopavanje premogovnih leč je zamišljeno s 3 metre visokimi etažami, in sicer v smeri od zgoraj navzdol. Način odkopavanja bo širok očelni. Premog na čelih in po etažni progi se bo transportiral z verižnimi transporterji. Etažne proge bodo prehajale v presipke z zavoj nimi drčami. Po njih se bo premog spravljal na obzorja in od tu z vlaki do dolskega jaška. — Odkopani jamski prostori ae bodo zapihovali. Material za zapihovanje se bo pridobival najprej zunaj, pozneje pa v podzemskih jamskih mlinih, kjer se bo tudi drobil. Jamski les bo prihajal naod-kopne etaže po medob zornih vpadiukih. Po teh vpadnikih bodo speljani zapihovalni cevovodi, hkrati pa bodo vpaciniki služiti tudi za ventiliranje jam. Voda iz jame se bo črpala v celoti na glavno zvezno progo ln po njej odvajala do separacije ▼ Trbovlje in od tam v Savo. Ko bo z jamsko jalovino zapolnjen obratni plato na Novem Dolu, se bo jalovinski material odvažal na jalovišče v dolinici severovzhodno od dolske cerkve. Odpiranje novega jamskega obrata na Dolu pa ni samo Interno vprašanje rudnika Trbovlje-Hrastnik Izčrpavanje premogovnih zalog v Trbovljah in z njim upadanje produkcije v bodočih letih postaja na enem izmed največ jih rudnikov rjavega premoga v državi problem, ki ga moramo s vso rro-nostjo obravnavati v vsedržavnem merila In z ustreznimi podpreti vse napore, da Premet v gostinstva se v nesem okrcim---------L * ~ ” **! man v sa ▼ prvem četrtletju letošnjega Mn ao gostinska podjetja ln gnshšči v okraju Trbovlje tetr-žBa t0B.7W.000 din ali 7*/« manj koš v istem času larri. Meseca letošnjega teta ja Ml za 9% manjši, ▼ labruarju za 7% in v marcu W OS ▼ Pritocrjnvi s 3%, v Hrastniku za f*%, 1%, na Senoront v Sarotri —* v 'Drfarač- Ijah za 6%, v Vidmu-Krškem za 30% in v Zagorju za 3%. Pri prodaji posameznih vrst Ptjač pa opazimo letos naslednje spremembe v primerjavi s prvim četrtletjem lanakaga leta: 1. pri vinu zmanjšanje za 27%; 2. pri pivu za 47% manj; ^aAAAAAAAŠAA« «*••*•• » 1 pri konjaka, rumu, likerjih, pelinkovcu L p sa 30% manj; DOPISUJTE 4. pri mineralnih vodah in sodavici za 5% manj; 5. pri žga-nja poročanje n 9%; 6. pri < ooH l. p), poročanje K pri jabolčniku pove «**. Razveseljivo je, da ja poraba brezalkoholnih pijač porasla, to tem bolj, kar ao cene teh pijač sorazmerno še rodno previsoke. Tl podatki so izpodbudni, vendar še na povsem zadovoljivi. Slavko Grčar 49%; 7. pri uto pijačah } ..mi mr TTTTTTTTTrrrrTTTTTTT se z odpiranjem novega jamskega obrata pripravijo za eksploatacijo nove zaloge premoga, s čimer se bo kril izpad produkcije v samih Trbovljah. Posebno Je to vprašanje važno za našo republiko in za slovensko gospodarstvo. Zlasti pa je ta problem aktualen za trboveljski okraj in za obe občini Trbovlje in Hrastnik. Postopno nižanje produkcije na rudniku Trbovlje-Hrastnik bi Imelo namreč ra posledico usihanje finančne kapacitete podjetja, kar bi se negativno odražalo v komunalni in okrajni finančni politiki. Odpiranje novega jamskega obrata pa tudi drugače ni samo lokalni problem rudnika, ampak odpira vrsto drugih vprašanj, ki so rešljiva le v okrajnem in komunalnem meri hi. 2e danes se na podzemeljski transport med Trbovljami in Hrastnikom omejuje le prevažanje premoga, jamskega lesa, zasipnega materiala in .delno tudi jalovine, medtem ko se vsi ostali prevozi opravljajo zunaj. Z odpiranjem novega jamskega obrata na Dolu se je akcijski radij kamionskega prevažanja na dnevu še povečal, hkrati pa se je močno okrepila tudi intenziteta tega transporta, ki bo z lett postal vse večji. K temu tovornemu prometu pa moramo pridati še osebni avtobusni in avtomobilski promet na relaciji Trbovlje-Hrastnik-Dol in širšo okolico teh krajev, ki se bo v bližnjih letih še bolj intenziviral, ker se bo povečalo prevažanje rudarjev v smereh Tiberi je-Dol in Hrastnik-Dol, poteg tega pa se bo zaradi raztegnitve rudniškega območja pomnožil še osebni avtomobilski promet. Da pa ae bo mogel ta promet z motornimi vozili normalno ln v redu razvijati, je nujno, da ae čim prej lotimo rekonstrukcije in modernizacije cest od Afckuna v Trbovljah, mimo trboveljske železniške postaje do Hrastnika, to dalje do Dola, ker predstavljajo te ceste že danes zelo »ozko grlo«, ki močno ovira promet na tej relaciji. Prev teko nujno bo treba definitivno urediti most čez Savo v Trbovljah, ker promet čez ta most ni roč povsem varen. Vzporedno s rekonstrukcijo omenjenih komunikacij pa bo treba dokončno urediti m modernizirati ceeto v Hrastniku, od Mekinovega most« do obrate Hrastnik in odcep od Mriiča do novih st snoven l*ki h naselij na Logu. (Nadaljevanje sledi) jega stališča je občinski sindikalni svet v Trbovljah zaprosil pri Sekretariatu za zakonodajo pri Izvršnem svetu. LRS za uradno tolmačenje, ki je potrdilo stališče občinskega sindikalnega sveta. Sodimo, da je pravilno, da obrazložimo položaj direktorja oziroma upravnika podjetja in njegove pravice v svojstvu člana upravnega odbora in navajamo dejstva, ki izvirajo iz navedb v zakonu o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi združenji po delovnih kolektivih tUr. list FLRJ št. 43/30) Predvsem je nedvomno, da pritiče direktorju podjetja pravica glasovanja v upravnem odboru, ker mu zakon daje položaj člana upravnega odbora v svojstvu direktorja, kar izvira iz 9. člena navedenega zakona. Člen 23 nadalje navaja, da šteje upravni odbor podjetja skupaj z direktorjem 3 do 11 članov, kar pomeni, da mora biti neparno število članov UO skupno z direktorjem, pri čemer je bilo nepravilno, da so nekatera podjetja volila neparno število članov upravnega odbora, kar pomeni, da Imajo sedaj parno število teh članov. Člen 28 pa navaja, da direktor ne more biti predsednik UO, medtem ko 30. člen omenja, da upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov. — Upravni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov. Iz teh določil izhaja, da je direktor podjetja član UO, da pa je, čeprav je član po svoji službi, in čeprav ne more biti izvoljen za predsednika, v ostalem član upravnega odbora z enakimi pravicami in dolžnostmi kot vsi ostali člani. Glasovalne pravice mu zato ni mogoče odrekati. V majhnih upravnih odborih z največ 3 člani, od katerih je eden direktor, tedaj sploh sicer ne bi mogli govoriti o sklepanju z večino glasov (1:1), V čl. 40 citiranega zakona se navaja, da sme direktor začasno zadržati izvršitev sklepa UO, če je mnenja, da je člen v nasprotju z zakonskimi določili, in ukrepa iz delovnega področja UO vse, kar je potrebno za pravilno delo podjetja in za iz-Všitev plena- <*ko UO. tega pravočasno ti« itbri. Taka določba ne bi bila smotrna, če direktor ne bi lahko že na seji upravnega odbora zagovarja svojega stališča in zanj tudi glasoval oziroma naknadno zagovarjal nujne ukrepe. Nadalje je treba pripomniti še nekaj čisto teoretičnega. Direktor ni samo uslužbenec podjetja, marveč je hkrati tudi predstavnik družbe v podjetju in ima nalogo, da skrbi in odgovarja za pravilno upora po družbenega premoženja, ki je v gospodarskem podjetju, in skrbi za zakonito poslovanje podjetja. Zato tudi direktorja ne nastavlja ali razrešuje njegovih dolžnosti delavski svet ali P» upravni odbor sam, temveč po* sebna komisija, v kateri sodelujejo delavski svet podjetja, občina in okraj (10. člen zakona o pristojnostih okrajnih >“ občinskih ljudskih odborov). Logična posledica tega dvojnega -značaja direktorja (uslužbenec podjetja — predstavni* družbe) je, da mora imeti kot družbe s poslovno pravico. Devet vajencev fe opravTo pomočniške izpite Predsedstvo izpitne komisije za obrtniške pomočnike pri okrajni obrtni zbornici v Trbovljah je dne 25. maja, v počastitev rojstnega dne maršala Tita poklicala k izpitom vse obrtniške vajence, ki ao sc priglasili. Tokrat je bilo iz raznih strok devet kandidatov in sicer dva iz čevljarske, dva iz krojaške, štirje iz ključavničarske, dva iz urarske in eden iz slikarske stroke, Izpiti so trajali pet ur, kar dokazuje, da je komisija vse kandidate natančno izpraševala in ocenjevala, in sicer praktična dela po točkah s primerjavo risb, teoretično-strokovna vprašanja pa z listi. Izdelki iz-prašancev so bili ocenjeni kot dobri, odgovori na vprašanja pa deloma vsi prav dobri. Eden izmed kandidatov je imel po 8 mesecih ponavljalni izpit ln je dosegel pomočniško priznanje, ker se je na izpit temeljito pripravil, Prej je mislil, da mu ni treba strokovnega znanja in da je glavno da mu poteče učna doba. — Dve vajenki iz urarske stroke sta vzbudili pozornost komisije, ker je deklet v tem poklicu prav malo, ebe kandidatki pa sta odgovarjali nu vprašanja prepričevalno to dosegli prav dobro o«e«o. Pripo- ročljivo bi bilo, da bi se s primernim šolanjem Izpopolnile i** vrzeli v tej stroki dopolnile. Končno je predsednik komisije tov. Oskar Levec razglas® ocene in vsem novim pomočnikom k opravljeni izkušnji čestital. V lepem govoru je mte-dim pomočnikom predočil tovariša Tita kot vzgled y vztrajnosti v delu in prizad*' vanju za napredkom v naš1 ljubljeni domovini — tov. čtvnik kot tajnik zbornice p*£ mladim pomočnikom ■ razd«£ priznanice ln pomočniška sp*** čevala. F. NOVO TEIJGPON8KO AVTO' MATIČNO CENTRALO V ZAGORJU BODO PREDVIU^ NO I/JU>CIIJ SVOJEM® NAMENU ZA FRAZNI* RUDARJEV Telefonska centrala rodni** Zagorja, ki Je sedaj uporoM**: Jo, Je preecj zastarela, saj s**', potrebam že desetletja, fcitej pred meseci začeli v prostoru montirati travo — (lok«« avtrsnatsbo cen trato-b« Intela kar ISB Bracej zamotano Mo Jo te več meječe če ne bo zapre* mu nam run na pratoift HrT'te skifa rudarju«. >»rtV to te M Tildi V Svibnem SO marljivi Zveza prijateljev mladine okraja Trbovlje pred novimi nalogami Pod Ostrini vrhom, ne daleč od Radeč, kjer stoje še ruševine nekdanjega gradu Ostrovr-harjev, leži prijazna vasica Svibno, v katero je letos komajda prišla letošnja zakasnela pomlad. Res je ta kraj nekoliko odmaknjen od živahnega in hrupnega dogajanja naših mestnih središč in nima številnih organizacij in društev kakor drugi, večji kraji, vendar pa lahko rečemo, da so društva in organizacije, kolikor jih imamo v kraju, precej delavna. Dve organizaciji povezujeta veliko večino naših prebivalcev, jih vodita in jim dajeta obeležje enotnosti in življenjsko slikovitost; to sta vseljudska politična organizacija SZDL in Prosvetno društvo. Prva zasluži pohvalo predvsem za svoje aktivno delo v zadnjih mesecih. Število članstva je SZDL od lanskega leta v zadnjem času dvignila nad 200 od skupnih 257 volilnih upravičencev ali od 40 na 78°/o. S tako velikim in hitrim porastom števila članov se lahko ponaša le malokatera vaška organizacija. Pa tudi na splošno je organizacija SZDL dobila svoj pomen in pravo mesto v družbenopolitičnem življenju in gospodarskem razvoju naše vasi. Naša ljudska oblast in politično vodstvo upravičeno postavljata svoje upe v SZDL, ki opravlja zelo važno vlogo pri razvijanju socialističnih odnosov in miselnosti v naši družbeni skupnosti. Iz števila članov SZDL vidimo, da se je okrog te organizacije zbral dobršen del vsega prebivalstva. Delovno področje organizacije je tako široko, da lahko ustreza vaškim težnjam in željam svojega članstva. Od podeljevanja socialnih podpor ogroženim članom, preko gradnje lokalne ceste, pa do izpopolnitve električnega prireditve kmetijskega ževalnega tečaja, pletiljsko-go-spodinjskega tečaja, prirejanja raznih predavanj itd. — vse to družbeno življenje in dogajanje se razvija pod okriljem Socialistične zveze. Posebno pereče vprašanje za kmečke posestnike je napeljava trofaznega električnega toka za pogon naših kmetijskih strojev, saj bi 11 posestnikov od 18 rado preuredilo pogon kmetijskih strojev na električnega. Prosvetno društvo od časa do časa pripravi svojim vnetim obiskovalcem kakšno gledališko predstavo v šoli. Letos so že večkrat nastopili z raznimi odrskimi deli. Tako so za Novo leto v društvu sestavili zanimiv, vesel spored skečev in zabavnih prizorov. Pozneje so nastopili z igro »Svojeglavna Minka«, nato pa še z igro »Dekle iz Trente«. Navadno morajo vse igre ponavljati, kajti zanimanje zanje je veliko, prostor za gledalce pa majhen. Svibensko prosvetno društvo privabii j s svojimi dobrimi uprizori'vami tudi številne obiskoval'. iz okoliških vasi in doline, hi prav radi prihite v privlačno gcrsko vasico, kamor se lahko pride brez velikega truda z vseh strani po cesti ali pa gorskih poteh. Sola je središče vsega družbenega dogajanja; tu so sestanki, zborovanja, vaje, igre, šola in tečaji. Duša vsega tega dogajanja pa je šolski upravitelj tov. Lado Zakošek, ki je hkrati predsednik SZDL, režiser prireditev ter član raznih odborov in komisij v Svibnem m drugod. »Le moških igralcev mi zelo primanjkuje,« je potožil, ko je razlagal delovanje in težave prosvetnega društva. Moška mladina namreč odhaja iz kraja in si išče kruha in zaslužka drugod. Svibno moramo omeniti tudi kot turistični in izletni kraj. S omrežja, svojo prirodno lepoto in lepim izobra- razgledom po široki okolici ima Nad 1500 mladih ljudi je nastopilo na zletu »Partizana« v Brežicah. Več o tem berite na 7. strani Pismo iz Francije Od našega rojaka Jurija Artiča iz Francije smo prejeli pismo, v katerem opisuje ob isk tričlanske delegacije jugoslovanskih izseljencev iz sev erne Francije pri predsedniku Titu v Parizu. Čeprav je do pis že malce zastarel, ga radi objavljamo. Rojak Artič piš e med drugim: Ob obisku jugoslovansk ega predsednika Tita v ■Franciji, je bila tudi nam — jugoslo vanskim rojakom — dana možnost, da smo pozdravili vodi telja naše nekdanje domovine. Krepko smo mu ob srečanju stisnili roko. V razgovoru z dragim Maršalom, ki seveda zaradi strogo odmerjenega časa ni bil dolg, smo predstav niki naših rojakov marsikaj povedali o našem življenju, de lu in težavah v novi domovini, daleč proč od naših rojstnih krajev in domovine. Tovariš Tito se je živo zanimal za naše socialne probleme in dru-9o. Povedati moram, da je predsednik Tito poslušal naše pripovedovanje vseskozi z v elikim zanimanjem. Kar prehitro je minil čas obiska... Z opet stisk rok in še enkrat iskreni pozdravi v imenu vs eh rojakov in iskrene čestitke k 64. rojstnemu dnevu in za pustili smo predsednika Tita, ki je bil, kot vedno, tudi tokrat zelo dobre volje. Tega dne ne bomo kmal u pozabili. v tem pogledu še bodočnost. Skoda je le, da kraj nima no-čišč za izletnike in goste. Gostišče v kraju lahko nudi popotnikom jedila in pijačo, ne more pa jih sprejeti pod streho, ker je premajhno. Ta gostilna je zanimiva zaradi svoje tradicije. Domačini pripovedujejo, da je gostilna na tem mestu že več sto let. Po starosti so torej druge redke, ki bi se lahko merile z njo. Kadar se vam bo nudila priložnost, obiščite tudi vi Svibno in gotovo boste zadovoljni z izletom in morda prijetno presenečeni od prijaznih domačinov -lc Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine okraja Trbovlje je na svoji zadnji seji skupno z nekaterimi vodilnimi sodelavci društev prijateljev mladine in pionirskih starešinskih svetov v občinah razpravljal o nekaterih bližnjih nalogah, ki čakajo Zvezo v času poletnih počitnic in tudi v jeseni. Iz organizacijskega poročila povzemamo, da se društva pri- Na zletu so sodelovali tudi pripadniki JLA jateljev mladine na terenu organizacijsko krepe. Polagoma se formirajo občinski odbori teh društev, katerih naloga je koordinirati delo prijateljev mladine v posameznih občinah in pomagati razvijati delo pionirskih organizacij. V ta namen so pričeli delovati tudi starešinski pionirski sveti v občini Krško, kjer je fiktiven tudi občinski odbor DPM. Na tem področju delujejo 4 društva prijateljev mladine, in sicer v Leskovcu. Krškem, Vidmu in Raki. V Sevnici je aktivno sedaj le eno društvo, medtem ko so izvedli vse organizacijske priprave za formiranje društva prijateljev mladine v Boštanju in Tržišču. Tudi na tem področju pridno deluje pionirska sekcija. V občini Senovo delujeta DPM na Senovem in v Brestanici, pripravljajo se pa na ustanovitev društva v Koprivnici. V občini Brežice delujejo 3 društva prijateljev mladine, v teku pa so priprave za ustanovitev društva v Cerkljah. Na tem področju je na delu ini- Zasavska mladina bo formirala tri delovne brigade Besede tovariša Tita, ki je ob 10-letndci mladinskih delovnih akcij dejal, da je treba zaupata mladini, da bo samostojno gradila tudi večje objekte, so našle odmev tudi med mladino zasavskega okraja. Mladina trboveljske in brežiške gimnazije bo formirala skupno delovno brigado, ki bo gradila vodovod Planina—Trbovlje. Računajo, da bo brigada štela več kot 100 brigadirjev, ki bodo ostali na delovišču tri tedne. Vajenska mladina našega okraja bo sestavila brigado, ki bo gradila razne komunalne objek- te v Brežicah. Tretjo delovno brigado pa bo sestavila naane-ščenska in kmečka mladina. Ta brigada bo odšla v Koper, kjer bo škripaj z ostalimi slovenskimi brigadami gradila cesto v Brkine, obnavljala oljčne nasade, gradila letališče v Kopru itd. Prva brigada bo začela z delom 12. junija, druga 15. julija, tretja pa 22. julija. Šolska mladinska vodstva in občinski komiteji LMS so že začeli zbirati priglasitve za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Najuspešnejši 9o bili na trboveljski gimnaziji, kjer so že pred dne- Gradnja plavalnega na Izlakah Poročali smo že, da so lani na Izlakah pri Zagorju začeli graditi nov plavalni olimpijski bazen. Gradnjo bazena so narekovale vse večje možnosti Izlak glede razvoja turizma, in pa seve dejstvo, da sta stara bazena že docela neprimerna in premajhna. Letošnje pomladne mesece so pri bazenu opravili vsa zemeljska dela, potem pa je delo nekoliko zastalo, ker ni bilo sred- stev. Zdaj pa poročajo, da bo plavalni bazen bržkone dograjen do srede meseca julija. Na Izlakah se je te dni začela letošnja kopalna sezona. Oba stara bazena so za silo uredili, zatorej bi bilo prav, da bi nekoliko olepšali še kabine, terase in okolico. Morda bi bilo moč to opraviti brez vsakršnih večjih sredstev, vsi obiskovalci pa bi se v izboljšanih prostorih nedvomno ugodneje počutiti, (v) Vaenska razstava v Zagor u Vajenska razstava. — Za zaključek letošnjega šolskega leta 90 zagorski vajenci v zagorski osnovni šoli pripravili okusno urejeno razstavo svojih del. Razstavljeni predmeti, ki so bili nameščeni v dveh učilnicah, nazorno kažejo, da so vajenci različno obrti pod vodstvom svojih mojstrov tudi v letošnjem učnem letu znatno napredovali. Presenečajo zlasti mizarski izdelki, kot n. pr. kuhinjske oprave, mizice in drugo. Razen tega pa so vajenci ob svojih izdelkih pokazali tudi svoje dnevnike, v katere so pridno pisali opravljena dela v delavnici, šoli in drugod. Žalna njihovih izdelkih ni bilo imen mojstrov, pri katerih se učijo. Tudi v sosednji učilnici so nekateri izdelki vzbujali splošno pozornost. Kvalitetni so bili kovaški in ključavničarski izdelki, neka;i krojaških predmetov in drugi. Razstavo, ki je bila, žal, samo v nedeljo odprta, si je ogledalo precej Zagorjanov. (v) ustanovitev DPM, v či-tudi pionirska vi zbirali okrog 50 priglasitev. Tudi med vajensko mladino je veliko zanimanje za mladinske delovne akcije. Na teh akcijah bo mladina delala samo 6 do 7 ur na dan, ves preostali čas pa bo lahko posvetila kulturnemu in fizkul-t urnemu življenju. Na seji predsedstva OK LMS Trbovlje so zadolžili tovariše, da izdelajo program kultumoprosvetne-ga in fizkultumega dela v brigadi. Brigadirji bodo vsak dan poslušali zanimiva predavanja, gledali umetniške in poučne filme, gojili telovadbo in šport itd. Mladina, ki bo delala v Brežicah. se bo lahko tudi kopala v bližnji Krki, medtem ko bo mladina, ki bo gradila vodovod Planina—Trbovlje, lahko večkrat odšla na bližnje planine. Mladina, ki bo odpotovala v Koper, pa se bo seveda lahko tudi kopala v morju, kar bo zlasti za mladince, ki še niso bili na moriu. zares lep užitek. ciativn; odbor za občinskega odbora gar okrilju je ‘ ’ sekcija. V Hrastniku delujejo tri društva prijateljev mladine, in sicer v Zgornjem in Spodnjem Hrastniku ter na Dolu. Aktivna je tudi pionirska sekcija v občini. V Trbovljah so tudi nekako prebili led na organizacijskem področju ter se izognili preobsežnemu delovnemu področju DPM z ustanovitvijo društva v Zg. Trbovljah, kjer je pred leti to društvo že delovalo. V Zasavju in na Dobrni pa sta na delu iniciativna odbora za ustanovitev društva prijateljev mladine. Tudi pri okrajnem odboru delata aktivno pionirska sekcija in okrajni odbor za letovanje vajencev. Čez poletne počitnice pripravljajo posamezna društva v okraju letovanje otrok, pri čemer pa jih ovirajo pičla sredstva, ki so letos na razpolago v ta namen. Društvo prijateljev mladine v Hrastniku pripravlja letovanje za 150 otrok, prav tako hrastniški taborniki za svoje člane, skupino otrok pa bo poslala na letovanje Zveza borcev. Društvo prijateljev mladine v Radečah pripravlja letovanje 100 otrok v Jagnjenici. Tudi društva v Brežicah, Krškem. Senovem in Zagorju pripravljajo letovanje otrok, vendar jim v to svrho v glavnem primanjkuje šetorov. V Trbovljah nameravajo organizirati letovanje mladine na Mrzlici, ki je odlična izletniška točka. Tudi okrajni odbor za letovanje vajencev ima polne roke dela, ker ni malenkost v pičlo odmerjenem času pripraviti vse potrebno za letovanje vajencev, zbrati denarna sredstva itd. Sedaj se odbor pogaja s taborniško organizacijo, da bi jim prepustila v mesecu avgustu tabor v Ribnem pri Bledu. Del vajencev bo šel na letovanje s pomočjo Počitniške zveze, del pa naj bi jih poslala na poletne počitnice podjetja sama. •V zveri s »Tednom otroka *. ki bo letos v mesecu oktobru, je bilo na seji sproženo nekaj predlogov. Teden otroka je letos zamišljen pod geslom: »Družina prva in osnovna vzgojiteljica otroka.« V pripravi so posebni programi in še druge akcije, ki bodo • temu načelu dale svoj pečat V K. Zagorsko nogometno moštvo je letos prvak svoje coni Stok — Korotan: Paariizanslca go (Nadaljevanje) Jl»a vo< Jerpbičnik, znan pred-t„.}. komunist, je bil po are-ctji prepeljan v Celje, kjer so rn £ Starem piskru zverinsko »knato P* poslali v zločin-) 0 taborUče Mauthausen, kjer j,,, • februarja 1942 končal v nslci celici. Tudi Karla Vasti-so vtaknili v celjske zapore, kot°t Pa 30 juHja 1942 ustrelili to n-ca- Miroslava Zalezino pa šken?’>Prei vr®U o zapore v La-ribr^’ 710(0 PO prepeljali v Ma-d0 c**"• Ko je zaslutil, da ga ho-9a U?trelU}> je napisal pismo in nik0 HVai pos*a* svojim sorod- xte'L’ Načudili sc boste, ko b da sem ustreljen, t c smete jokati, kajti j drunhH1 kot. junok/" ie m sledu’ ,laP*sa, v svojem p Pismu pred smrtjo ran, ra ,942- ». ■. Res, da m Ig iPJln,rptl mlad, star kan Umria t0<^ ra nogo takih je Pozdr opom, domači kr Me‘iV.ena roclna zemlja!. Med taki *^0n* Oodbe pa so l 1 revolucionarji, ki takrat, ko je Komunistična partija Jugoslavije pozivala k oboroženi vstaji, zamenjali glasbene instrumente za partizansko puško in odšli v borbo proti okupatorju. Med prvimi so bili Ludvik Mlinarič, Stanko Skr-lin, Oton Medved in P.mest Bizjak, kasneje pa so se jim pridružili še Viktor Pušnik, Adolf Podpečan in Milan Hribar. • Toda navkljub temu, da so Nemci izvajali nezaslišano nasilje, zapirali, mučili in streljali njihove najboljše tovariše, ostali člani godbe niso niti najmanj popustili. Poslej niso zbirali samo denarna sredstva, temveč tudi orožje in opremo, oblačila, obutev in hrano 20 partizane ter se udeleževali ilegalnih sestankov ’ z organi Osvobodilne fronte. Vse to se je godilo skrito in previdno. Frido Felicijan, ki je bil zaposlen v rudniku, je dajal atkivi-stom na terenu tudi podatke o strojnih napravah iti organizaciji proizvodnje premoga. Zato partizanom ni bilo težko napasti in poškodovati zaviralnico na Blatih. Takoj po tem napadu, decembra 1941, so ga Nemci ugrabili in vrgli ,v zapor. Ker mu po treh tednih niso mogli dokazati, da je sodeloval v tej akciji, so ga izpustili. Vesti iz gozdov o partizanih, ki so izšli iz hrastniške rudarske godbe, niso bile vedno razveseljive. Vendar so delovale na člane vedno kot nova pobuda za delo. Tako tudi takrat, da je v borbi z Nemci na Vr-harjevem hlevu v Čečah, 6. januarja 1942, padel Oton Medved. Trpka novica jih je prizadejala globoko v srce, a oni so še bolj organizirano okrepili svojo aktivnost proti okupatorju. Kapelnik Jože Brun se je udeležil sestanka podoficirjev stare jugoslovanske vojske, ki ga je vodil Konrad Pevec. Jože Kumlanc je odnesel na javko na Plesko zavoj perila in denar. Ernest Ačkun je v povezavi s Heleno Borušek zbiral denarna sredstva in drug material. Frido Felicijan pa je prav tako med rudarji organiziral novo nabiralno akcijo in raznašal propagandni material. Razdraženi Nemci so s po- močjo vohunov začeli zasledovati to organizirano dejavnost godbenikov. A ker niso mogli priti na čisto sled, so ubrali nove, do takrat še neizpete strune. V godbo so vrinili Lada Brinja, ki kot priseljenec iz Litije ni imel prav nič skupnega z rudarji in njihovo godbo. V Hrastniku je namreč vodil lekarno, v prostem času pa je v svojo zabavo igral na trombo. Čeprav se je premeteni vrinjenec izdajal za zavednega Slovenca, se skušal bratiti z vsemi člani godbe ter jih s prijateljsko besedo vabil v svoj lokal, ni mogel prikriti naloge, ki so mu jo dali gestapovci. Godbeniki so namreč že na prvi vaji ugotovili, da je agent tajne policije. Zato je bilo zaman njegovo prizadevanje, zvabiti godbenike na svoj dom, jih. na pretkan način opijaniti, nato pa izvleči iz njih skrivnost, kaj vedo in koliko delajo za Osvobodilno fronto. In kljub temu so Nemci dobro vedeli za vso aktivnost, ki jo je rudarska godba naperila proti njim. To so godbeniki zvedeli od domačina Alojza Tanška, ki je služboval pri verkšucih. Svojega sorodnika je večkrat opozoril na previdnost v osvobodilnem gibanju, ker bi lahko nastale hude posledice. Toda — neverjetno čudo, pa vendar je bilo res! Nemci se niso odločili uničiti godbe v celoti. V zavesti, da je godba nekak simbol hrastniških rudarjev, prav tistih rudarjev, ki so jim bili nujno potrebni za kopanje prepotrebnega premoga, so se odrekli tej tako zapeljivi priložnosti. Ker pa je godba le ubirala svojo napredno pot in je imela za seboj skoraj vse rudarje, so jo Nemci stalno nadzirali in ji grozili. Ponovno so za nekaj tednov zaprli Frida Felicijana. Kasneje so godbi celo prepovedali nastopanje na prostem brez njihovega dovoljenja ter ji grozili, da jo bodo vlkjučili v vermanšaft enote ali pa njene člane rekrutirali Vendar godbeniki niso odnehali. V svojem lokalu so se shajali še bolj pogosto, premlevali novice o partizanskih borbah, organizirali nove nabiralne akcije in pogosteje odhajali na zveze v hribe. Ko je. ob nekem slavju prišel med nje ing. Rudi Ša’-ah ter jih seznanil s položajem na. fronti in jih navduševal za Vzhod, so bili še bolj navdušeni za oboroženo borbo proti nemškemu nacizmu. Spomladi 1943, ko je hrastni-ška godba brez nemškega dovoljenja ob nekem prazniku nastopila v bližini cerkve, so bili godbeniki priča nenavadnemu dogodku. Iz Čeč je prišel Avgust Povše in vpričo vseh godbenikov izročil Frida Felicijanu majhen zavoj, češ. tu imaš naročeno šunko. In kljub temu, da je mož vedel, da je v zavoju partizanska literatura, je pošiljko izročil sinu, ki jo je brez bojazni nosil ves dan pri sebi. Ko je Jože Kumlanc opozoril na nevarnost, je Frido odgovoril, da se on nikogar ne boji! Čeprav je bila predrznost Frida Felicijana sumljiva, se je Jože Kumlanc na popoldanski zabavi v Delavskem domu po-služil značilnega primera zbiranja denarja za Osvobodilno fronto. Vpričo vsega omizja je segel v žep po denar ter ga izročil Fridli. češ: »Na, pet mark sem ti dolžan, pa ti jih zdaj vračam/« Mož je denar spravil v posebni žep, kamor je kasneje vtaknil tudi ves dopoldanski zaslužek godbe. Godbeniki so namreč ves denar, ki so ga zaslužili z igranjem, dali v fond Osvobodilne fronte. (Nadaljevan,ic sledu Stran 4 KAKO SO GOSPODARILI V KZ PIŠECE Razmetavali? e družbenih sredstev Komo odpravimo gcueii živini uši Pred nedavnim je komisija občinskega LO Brežice pregle- ________________________ _______ dala zaključni račun za leto sku 69.800 din knjiženi na stro 1955 pri Kmetijski zadrugi v ške materialne uprave. Pišecah, kjer je ugotovila razne nerednosti. Komisija je pri ogledu dolž- nikov in kupcev pri zadrugi ekskurzija, na kateri naj ugotovila, da sestavljajo naj- udeleženci nekaj pridobili, Nič ni čudnega, če se v goveji ali svinjski hlev vtihotapijo uši, vendar je to za živinorejca, še bolj pa za žival sa- — ---- -—-- r ... mo, zelo neprijetna stvar. Go- no- da rodnim letom sledijo ne- so bili stroški izleta delavcev Konec lanskega leta je imela vedo kakor^tudi dru|® dievle bolj negovano snoieno in in u“n,cev..^ru*e v “T ^^omfsifa kf je p^egTdaTa sta- Jr jim uši seSo kn° poleg škropljeno, ni tako velikih raz-e materialne unrave nje v zadrugi, je ugotovila, da tega pa živali še zastrupljajo s Nihče nimo pomislekov proti je njeno finačno in organizacij- avoJo^.U pov2mU koristnim, poučnim Izletom. Iz- sko stanje nezadovoljivo, kar je J J ' , sc>red- let kmetijcev naj bi bil poučna v glavnem krivda njenega vod- držijo na vratu glavi spred poskrbimo, da nam bodo škodljivci uničili čim manj sadja Za naše sadjarstvo je značil- lik med rodnimi in nerodnimi so potrebna poleg zimskega škropljenja še najmanj tri in štiri škropljenja v času vegetacije. To je: pred cvetjem, tik po cvetenju in še dve škropljenji v razmakih dveh do treh ted- leti. Lansko leto je bilo pri nas nov. Ker so naši sadovnjaki izredno rodno, tako da je bilo travniški in lastniki nasadov jabolka težko prodati po pri- dajejo večinoma prednost lamu. bi stva in knjigovodstva. urziju na vratu. siclVJL jawiKa ------------ «---. - . niih nogah in repu, pri večjem memi ceni, posebno še, ker je je težko pravilno in dostiKrai J , __ ______ 4.« un. -111^ „1 „1__or* o« Ha \r<=f»enO va in Knjigovuusvva. ‘ ° \ * __ Prav zaradi neurejenega fj- "apadu P® Skor3) P° VSCm 16' ugotovila, da sestavljajo naj- udeleženci nekaj pridobili, ne Prav zaradi neurejenega večjo postavko zasebniki. Samo pa da gredo na izlet kar vsi od nančnega stanja zadruge je pri- ' ' člani delovnega kolektiva za- prvega do zadnjega člana, in še §j0 do neupravičenih izplačil, do Za uničevanje oziroma' od- ;a Koiesuva za- prvega ao zaunjega etana, m s«= slo do neupravicenin izpu*«*, >•” pravlianie uši m priporočljivo druge, ki jih je 31, dolgujejo to izključno na račun zadruge, uporabe obratnih sredstev za ,._orabKatj raznih oli. ki koži zadrugi 1,105.167 din, v trgov- Zato je komisija zavzela stali- investicije in po vsej verjetno- zamašjj0 znoiniCe ekiti nncInvalniptiK na ča 319. Kih Ha sa strnskp i/lpta i/.tfir- dl 4n
  • le tre“a zelenin zanemaril, lahko saj so novo vodstvo zadruge] ki bo na- emulzija, s katero dobro nama Črvivost, krastavo”! gniloba in cel omeji škodo, ki jo bodo.de-dali !oRe fcomisii6 skrbno in dosled- žemo živino (1 1 preparata DD knnar uničim največ lale razne bolezni in škodljivci- ZdTnl’ dogajal b°podobne s^ef čez^dnl',6ko^seTz gnid -dia. celo 30 do 50 odst. V tem času metulji jabo._č- poiem, ko je mia zaaruga ikku Za reprezentančne namene izležejo nove juši. od Okrajne zadružne zveze in zadruge so razknjižili brez vsa- slvan-Zadružne hranilnice in posojil- kršne dokumentacije 1000 ] vi- vseh dolžnikov. . . S podeljevanjem kreditov so veča zalogo vina v zadrugi nadaljevali tudi še 450 g sladkorja, potem, ko je bila zadruga tako sadja, celo 30 do 50 odst. Da bi ohranili sadje zdravo. niče opozorjena, da so to financ- na, in to na matrialne stroške, ni prekrški. Posojila so dovolje- Lahko, da je bilo tega vina še vale skoro vse vodilne osebe, več, lahko pa tudi manj, kajti zato ni čudno, da je v zadrugi evidence o izdaji vina ni prav tak finančen položaj. nobene. Čudimo se vodstvu za- V oči je udarila tudi finančna druge, ker je bilo prav zaradi postavka neporavnanih računov vina za reprezentančne namene pošiljateljev zadruge. Tem up- že dosti pripomb, da niso vodili nikom je zadruga dolžna 5 mili- v kleti natančnih zapiskov o jonov 340.381 din. Vse leto za- prejemu in izdaji vina. druga ni pravočasno plačevala Iz evidence stroškov za poračunov, tako da so pošiljatelji samezne poljedelske kulture je morali čakati na poravnavo ra- razvidno, da so stroški zelo ve-čunov preko obveznik rokov, liki. To se pravi, da zadruga ni Rdeči pajek, nov sovražnik sadnega drevja Mislim, da ni pretirano, če Razvoj od jajčeca do doraslega rečem, da rdeči pajek lahko pajka je odvisen od vremen-postane nevarnejši škodljivec skih prilik. Toplo in sončno sadnega drevja kot kapar To vreme pospešuje razvoj rdeče-predvsem zato, ker smo proti ga pajka, hladno in vlažno vre. kaparju povzeli več ali manj me pa ga ovira V ugodnih čunov preko obveznik rokov, liki. To se pravi aa zaaruga m ^"akg' da ga zatremo, ali razmerah ima rdeči pajek do ris Es S ....... ■— SKOTjfis.ii? h* Del°- z l 1 --- ----- V tem času metuljčki jabo-č-nega zavijača ležejo na plodove jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki povzročajo črvivost plodov. Tudi ličinke ameriškega kaparja, ki še niso za-ščitene s kapicami, se v tem času razlezejo po drevju. Skrlup (krastavost) se posebno v vlažnih letih močno širi po listih in plodovih. Tudi razne gosenice in uči se pojavljajo. Sredstev za zatranje sadnih bolezni in škodljivcev je precej. Navodila za njihovo uporabo pa najdete v vsakem kmečkem koledarju, in v škropilnih načrtih. Najbolj enostavno in zadrži in dela dovoli učinkovito je škroplje-z drobnimi kap- nje z 0,5-odstotnim bakrenim skev raje uporabljamo 1-odstoten Nikotinal Ker je rdeči pajek zelo majhen in se rad skriva pod tanko pajčevinasto prevleko, moramo škropiti s finimi razpr-šilniki da orosimo liste, kjer se pajek največ največ škode sodišču miem niso izostali pozneje. Pri močni okužbi se [jenja. ko ne bi smelo mu eno V~ n 1„ 7 rdečim Daikom zaradi tega sušijo in odpadejo drevo ostati nepoškropljeno, je ga skJ°p,]en^a P®. sTle T”?,l; Drugače je z rdečim Pajk plodovi ostanejo nedozore- za naml Ce svoje naloge niste vati čudežev. Tisti ki so]”]- "a I Peronospora je pri nas naj- ga. Cim višja je toplota in vla-nevarnejša bolezen vinske trte. ga, tem krajši je čas od okužbe V Francijo so jo prenesli iz do pojava znamenj bolezni, ki Amerike s pomočjo žlahtnih in jih opazimo. Ko bolezen izbruh-proti trtni uši odpornih trt leta ne, je škropljenje prepozno. Za-1878. Naglo se je širila in dve to moramo škropiti nekaj dni leti kasneje so jo prvič opazili prej. v naših krajih. Uspešno jo uni ~ čujemo s škropljenjem. Ni še zelo razširjen, vendar tam. kjer se pokaže, vidimo, da to ni samo majhen, s prostim očesom neviden pajkec, ampak požrešen in nenasitljiv škodljivec sadnega drevja. Rdeči pajek sodi v skupino sadnih pršic, ki jih je več vrst, in napadajo jablane, hruške, češplje, slive, orehe, sadno grmičevje itd listi, plodovi ostanejo nedozore li in kisli drevo počasi hira in se končno posuši.. Rdečega pajka zatiramo z zimskim in poletnim škropljenjem. Kot dobro zimsko škro- pri kmetijski zadrugi, pilo proti pajku je 2—3-odstot-no Rumesan olje. ali pa 3 4-odstoten Parapin, izdelka tovarne »Pinus«, Rače pri Mari- gospodarskem din stroškov. ... —-— . Pri pregledu stroškov uprave znašala 10.50 din, medtem ko in ostalih dejavnosti je bilo ugo- je v inventuri z dne 31. 12. 1955 tovijeno, da so bili nepravilno vnesena cena sena le z 8 din za knjiženi izdatki, ki po predpi- kg. Iz tega sledi, da je samo sih bremenijo plačni sklad, v pri senu nastala razlika za pre-nekaterih primerih pa sklad za ko 100.000 din, kar se izraža v pospeševanje kmetijstva. Tako poslovni zgubi. Kako bomo škropili vinograde proti peronosoori in v začetku septembra zimska srednji šoli v Mariboru, uniči jajčeca, ki so rdeče barve (od le kakih 60% zimskih jajčec tod imel) in to najraje v prste- Ličinke iz ostalih jajčec pa mo-ničaste zareze brstiča ali pa ramo uničiti s poletnim skrop-pazduhe rodnih vejic, blizu ljenjem. Škropimo kmalu po-očes in na spodnji strani. Več- tem, ko drevje odcvete. in sicer jo skupino jajčec opazimo že s s parathionskimi pripravki, kot . - t j » f prostim očesom. Aprila ali ma* so: Parathion, Fosferna, E 6 n Krajin, usposno jn uJU- Z opazovanjem vlade m to- . , izležeio drob- Pestox ipd. Navedena škropila ;—7- _ ) s škropljeni jem, ki pa plote lahko natanko določimo J rumenkaste ličinke Jki pa v rabimo v 0,05—0,1-odstotni kon- po^ predjM^h no ga nora biti v deževnih poletjih najprimernejši čas za škroplje- 0 d h dorastejo v rde- centraciji, to je 50—100 g na kona a J Jve: KJdj pogosto kot v suhih. V nje. Za zmanjšanje stroškov za 15 ° J -- • • n™ oravico do zdravstva Ijicami po celi površini. apnom, kateremu dodamo 0,2 užgr ttssrisrz; ss-ts za nami Ce svoje naloge niste vati čudežev. Tisti, ki *>]”]' ”a docela opravili nadomestite to sadjarski ekskurziji v juzm n-s poletnim škropljenjem rolski. so videli, dn tam škroni- Razne vrste škropil in po- jo ce’.o do petnajstkrat, da do-drobnejše nasvete zahtevajte co7^;o skoro stoprocentno zd^vo sadje. otj pogosto kot v suhih. V nje. Za zmanjšanje stroškov za .0 ve-. oziroma manj- 100 1 vode ali 0,5—1 del na 100 rajih z zelo malo ali nobenimi škropljenje s tem, da škropimo samce rumenkaste barve, litrov vode Za škropljenje bre- _ 1 »— « __ X . 4-mlr 4/u)n.4 lrn/4/,w rvrvt-mKrm C4t padavinami v tem času — taik tedaj, kadar je potrebno, so primer imamo pri nas v Make- ustanovili v južnejših krajih že [lomiji — je treba škropiti en- pred nekaj leti, pri nas pa lan-krat ali dvakrat, v časih pa je sko leto protiperonospome po-popolnoma nepotrebno. Zaradi staje. Te oddajajo vsak dan po-zaostalosti in takih pogojev so ročilo v Ljubljano, od koder delam še pred leti razni goljufi jejo v časopise in dvakrat na prodajali sredstva za škroplje- dan po radiu poročila o času nje — razne praške — ki so jih škropljenja. Ker je vsa proti-sami izdelovali in hvalili kot peronospoma služba dobro or-iobro in ceneno škropilo, ki pa gandzirama in so njene napove- je »učinkovalo« le v suhih di -----------*■“— ';l‘ letih. Peronospora napade uo dele trte, največ škode pa na- napišejo poročila na liste in jih pravi na listju. Najprej opazi-« izobesijo redno vsak dan na mo rumenozelenkaste oljne pe- vidna mesta po vaseh, kjer ge na listih, nato na spodnji nimajo radio sprejemnikov in s strani sive prevleke, končno pa tem omogočijo vsem vinograd-pričnejo odmirati posamezni na- raza predvsem v letih, ko padeni deli s tem, da se posu- pomlad hladna, poletje pa suho še. Grozdje' in trta je v takih nikom uporabo navodil, primerih Slabo hranjena, kar Tako boimo zmanjšali stroške ima za posledico slabo dozore- za škropljenje, kar pride do iz-vanje. in sl j^ri hranimo stroške za Za razvoj peronospore je po- enkratno ali celo dvakratne trebna določena toplota in vla- škropljenje. P. A. .. zanesljive, jih upoštevajmo V vinorodnih področjih je zaželene želeno, da kmetijske zadruge Prostovoljno gas. društvo Spodnja Pohanca si je končno priborila tudi gasilski dom, ki so ga ma» slovesno otvorili! Na sliki so člani društva ob otvoritvi pred domom. F RA V NI KOTIČEK PRAVICA DO NADOMESTILA za morebitno prehrano oz. pre-PLAČE .N ZDRAVSTVENEGA ^ dnevnicah. Glede povrnitve izgubljenega zaslužka pa naj se zadruge ravnajo- tako, da * svojim odbornikom povrnejo izgubljeni zaslužek v tisti višini, kot to izplačujejo svojim odbornikom in članom svetov in drugih kolegijskih organov. Sejnine naj bi se tudi izplačevale v tisti višini, kakor jih izplačujejo občinski ljudski odbori svojim odbornikom in članom svetov oz drugih kolegijskih organov. ____________ Izpred sodisča OBSOJENA ZAKRKNJENKA Pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah se je morala zagovarjati Terezija Kuhar, stanujoča v Trbovljah, Nasipi št. 38, ker je dne 2. septembra lanskega leta iz veže stanovanja C P. v Trbovljah na škodo slednje vzela letni plašč v vrednosti 12.000 din. Obdolženka je svoje kaznivo dejanje priznala, je pa v svojem zagovoru zakrknjeno zatrjevala, da oškodovanki ni prf' pravljena vrniti plašča in j® celo izjavila, da bi ga rajši vrgla stran in uničila, kakor P® da bi ji ga vrnila. Terezija Kuhar je bila zato obsojena na ■ mesec dni zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopa-nia. VARSTVA ZA DRUŽINSKE ČLANE OSEB. KI NISO ZAPOSLENE VES REDNI DELOVNI CAS, PA VEC KOT 4 URE DNEVNO Tisti, ki delajo najmanj polovico rednega delovnega časa, imajo po predpisih novega zakona o zdravstvenem zavarovanju pravico do zdravstvenega zavarovanja za sebe osebno, in sicer ne samo do zdravstvenega varstva, temveč tudi do nadomestila plače za čas nezmožnosti za delo. Pač pa normalno nimajo pravice do zdravstvenega varstva za svoje družinske člane. ker imajo do takega varstva jaravico le tiste osebe s skrajšanim delovnim časom, ki jim je skrajšan delovni čas do-očen po posebnih predpisih (delovni invalidi, doječe matere in ixxlobno). PRAVICA DO SEJNIN ČLANOV UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA KZ Člani upravnega in nadzornega odbora kmetijske zadruge imajo pravico do povrnitve potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče, pa tudi do odškodnine za izgubljeni zaslužek, Lstotako se jim lahko izplača sejnina. — Glede povrnitve notnih stroškov in stroškov va dni zatem, ko je Tine I 1 sre(*i noči spravil ženo I M v trboveljsko bolnišni- ^ co, mu je kurir kar v jamo sporočil, da so Nertici nekaj zavohali. V sporočilu mu je bilo rečeno, naj naslednji dan odrine na dogovorjeno zbir. no mesto,' kjer ga bo čakala zveza. »Na, pa me je zvrtinčilo,« si je del Tine, ko je besno brcnil kramp v kot in sedel na kup premoga, da bi že enkrat pre-tuhtal, kako bi se izvil iz pasti. Nehote mu je misel krenila drugam Spomnil se je, kako ga }e Jerica lani nagovarjala, naj ■idložita poroko. On pa ni maral nič slišati o tem, čeprav je vedel, da hodi hudičevo nevarno pot, ki ga lahko vsak trenutek velja glave. Jeričini so mu celo namignili, da bi ga lahko Jerica na tej poti samo ovirala. Tine pa je ihtavo trobil svoje: »Laže bova v dvoje. Jerica ve, kaj počnem, celo pomaga mi.« Dvignil je prgišče premoga, ga potežkal in pustil, da mu je počasi polzel med prsti. 7. Jerico sta se kljub temu vzela, moral pa ji je obljubiti, čeprav nerad, da bosta do konca tega viharja sama. Ustnice mu je preletel nezaznaven nasmeh, ko se je spomnil, da je Jerici že v prvih dneh po poroki vztrajno pripovedoval, da je njegova rajnka mati rodila kar osem otrok. Jerica je vedela, kam meri, in ko je videla, kako je včasih ljubkoval sosedovega najmlajšega, je obupno Stisnila roke in preklela to nemško svojat, Rada mu je večkrat govorila: »Tine, rodila ti bom po vojni, kolikor boš hotel.« Sprva ga je to pomirilo, nato pa je spet ihtavo odgovarjal: »Takrat, ko bomo pregnali tujca, ne bo časa, tisočere opravil bomo imeli.« Ti. je bilo bolj nagajivo in neučakano kot resno. No, in neke noči se je zgodilo... Srdito je privil svetilko in zamrmral. »Kot da bi se ljudje za kaj drugega ženili... otroci, to je tisto, kar nas bo napravilo velike...« »No, zdaj sem v kaši,« se je ponovno vrnil k začetku. Kdo bi mislil, da se bo Jerici zavleklo, Slutil je, da Nemci nekaj vohljajo, pa je venomer upal, da jih. bo tudi tokrat prehitel. Jerica naj bi samo rodila, na to pa: on v brigado, ona pa na varno na Kočevsko. Zdaj jo bo moral pustiti samo z otrokom in kdo ve, kako se bo v bolnišnici izteklo, ko bodo zvedeli, da je odšel v hribe . ,. Dlani so se mu skrčile v pest, ko je tak nemočen odhajal iz jame. Po ovinkih se je vrnil k Jeri-činim. Ondi ga je čakalo drugo sporočilo. Nemudoma naj se odpravi. Nemci pripravljajo racije. Povesil je glavo in .., Nato je odločno vstal, napisal Jerici pismo, zabičal njenim, naj ji ga zanesljivo izročijo, in se med tarnanjem obeh starih izgubil v noč. Odhajal je z morečim občutkom negotovosti in ostro bolečino v prsih. Prej je venomer želel v hribe. Tam ni bojazni, da te Nemci presenetijo, in tam je drugačen zrak. Toda v dolini jo ga vse dotlej potrebovali. Izpolnil je sleherno nalogo, ki jo je dobil od odredovega štaba. Odganjal je misli na Jerico, toda zaman. V glavi mu je butalo, kako bo sprejela novico, kako bo potem, ko bo sama. Kdo ve, če je Nemci ne bodo pre- ganjali, še posebno zato, ker se jim je izmuznil. Mrzel pot ga je oblival in najraje bi se vrnil. Korak mu je zastal, v glavi mu je šumelo, nekje v notranjosti ga je tiščalo, da se mu je telo kopalo v znoju. Trudoma se je obvladal in Sele sedaj se je zavedal, da živi v času, ko je nje- govo življenje in sto tisočev še drugih le droben členčič v neskončni verigi brezpravnih, ki pa vedo, kaj hočejo in morajo to doseči. Nič ni nejasnega, vse je, kot na dlani, osebno življenje je potisnjeno v stran, in samo močni bodo prestali ta surovi čas, slabiči bodo pregaženi. To ga je pomirilo, SpeHl je korak in laže mu je bilo pri srcu. Danilo se je, ko je prispel na Menino planino k svojim ★ V brigadi m ga im »li -n najbolj resnega borca. Naloge, ki jih je dobival, je izpolnjeval z neko zagrizeno odločnostjo in brez besed. Bil je redkobeseden in soborci so vedeli le to, kar jim je pripovedoval njegov pomočnik. Ta je slišal med sikajočimi rafali njegovega mitraljeza njegovo poglasno mrmranje: »Nate, psi: še enega, tale je za Jerico, če ste ji kaj storili, in tale za sina, če ste ga umorili,..« Nekajkrat se je samcat spoprijel z Nemci, in ni dosti manjkalo, da ga niso ujeli. Pri napadu Nemcev na vas tik ob belokranjski meji je njegovo četo hudo zdelalo. Ze je dal komandir povelje za umik, ko je Tine opazil, da so Nemci začeli zažigati hiše. Mimo hiše, kjer je stekel z mitraljezem, se je že valil gost črn dim. Te-dajci je njegovo uho slišalo droben otroški plač, Nemci so se spet približevali vasi z druge strani. Le za hip je neodločno obstal. Četa ga potrebuje . ■ ■ toda ... v poreči hiši je otrok... Nato se je zagnal skozi vrata, se razgledal in se povzpel po majavih stbpnicah. Čumnata je že gorela, in zublji so jeli lizati črvivo postelj, kjer se je že dušil dojenček. Spodaj je slišal korake, Nemci so prispeli pred hišo. Nemočno se je obrnil iška je drugega izhoda. S kopitom mitraljeza je sunil v okni- 00000000000000000000000<, Milan Vidic: Tinetov najlepši dan Za nagradni natečaj 00 ZB oooooo-»ooo^-e>o<> ooo-o-o-oo^ ce in pogledal čezenj. Videl j® gnojnično jamo. Povzpel se J* na okno. stisnil mitraljez P°a pazduho in z desnico ob J?1 malčka. Obloženo telo se i mehko vdrlo v gnoj in utišal'’ padec. Sunkovito se je obrn“ in se zaletel proti stari hrušk*-2e je mislil, da je rešen, ko 0** je opazila straža. Nemec jš ve. divje zavpil in se pognal vanj-Za trenutek je spustil otrok®* zamahnil s kopitom in ga drl. Spet je pograbil otroka *" se pognal proti robu 0ozaZ Okrog njega so sikale krogle,** po tem je spoznal, da. ga v*a ' jo. Dum-dumovka mu je ran**® desno uho, in kri se mu je P*T lila po obrazu. Druga se je bila od mitraljeza. Nato se j« zadnjimi močmi pognal za blo jablane in nemočno obleta ■ Prebudil se jc na mah#' Okrog njega so sc stiskali ha® ci. Nekdo mu je molel P1** oči droban listič papirja. si je bral.., Jerica na varnem, sin vse dobro,., l/ ine je priprl oči in :a trenutek se ^ _ je zdelo, dn ne more biti r®?L| Potem, je kot v omotici otročji vek. Obrnil se je drugo stran. Na plašču borca je r. velikimi očmi stf1*^ vanj dojenček... F© MVJU Zasavske bodice Malce nenavaden naslov, kajne1 Takoj vam povemo dragi bralci za kaj gre! Namenilismo se namreč začeti v tej rubriki pisati o nekaterih pojavih, ki tarejo mnoge naše ljudi širom po Zasavju, Bodice bodo imele nalogo kritizirati, seve konstruktivno kritizirati, škodljive pojave v vsem našem družbenem življenju. V Bodicah boste Iniiko brali o pojavih, ki so morda na videz drobni, včasih morda tudi nepomembni, toda potrebni, da jih odpravimo. Seve bomo vse prispevke v tej rubriki objavljali le, če bodo resnični in docela preverjeni. Ne mislimo namreč pisati stvari, ki so iz trte zvite, ki nimajo nobene resnične podlage, ali ki bi imele morda celo prizvok kakšnih osebnih obračunani ali natolcevanj. Ne! Z Bodicami hočemo našim ljudem na terenu le pomagati, da bodo določene nepravilnosti in škodljive pojave odpravljali. Obenem pa bomo v Bodicah skušali pripomoči, da bodo naši bralci spoznali, da je z dobro i» konstruktivno kritiko moč odpraviti napake in nepravilnosti kot s čimer koli drugim. In še nekaj! Prispevki, ki nam jih boste morda poslali, naj bodo čim bolj kratki; s tem boste ustregli nam in bralcem. Upamo, da se bo krog naših sodelavcev v tej rubriJci kmalu razširil. Pomembna slika brez okvira V zagorski sindikalni čitalnici visi že lep čas velika oljnata slika, ki predstavlja povratek rudarjev z gladovne stavke lota 1934. Slika je tako pomemben in dragocen dokument, da je res škoda, če bi jo pustili takšno, kakršna je. In kakšna je? No, povedati moramo, da še sedaj po enem letu nima ni-kakšnega okvira in visi na steni le golo platno. Predlagamo zagorskemu sindikalnemu odboru rudarjev, da le najdejo tisto pičla sredstva in sliko dostojno okvirijo. Mnogi obiskovalci raznih sestankov, ki so v čitalnici, jim bodo za to majhno, a pomembno delo sila hvaležni. Končno pa gre za sliko, Id predstavlja enega najbolj revolucionarnih dogodkov zagorskega proletariata. Ze zategadelj bi bilo prav, da bi odbor ne odla&d. Upamo, da bo za letošnji dan slovenskih rudarjev slika dobila okvir... Še sedaj niso uredili vrta Druga leta, takole ob prvem maju, je uprava rudniške restavracije v Zagorju, pred svojim gostiščem uredila ličen vrt, ki ga je ogradila z okusno, zeleno pleskamo ograjo. Ob vsakem lepem dnevu so tam sedeli delovni ljudje in na svežem zraku popili Šilce žganja ali dva ded vina. No. letos smo Ze v začetku junija, pa uprava svojim gostom vrta še ni uredila. Bojda nimajo miz, ker so jih lani ljubeznivo prepustili oziroma dali gostišču v »kegljišče«. Sicer imamo letos muhasto vreme, toda kdaj pa kdaj nam le posije kakšen »žarček« sonca, in takrat bi se gostje raje usedli na vrt kot pa v mračne prostore. Upamo, da bo uprava restavracije tudi letos svojim gostom kmalu ustregla z vrtom, saj bo končno njim v prid. Več kot štirinajst dni brez kisle vode Se enkrat na račun rudniške, oziroma restavracije v Zagorju. Gostje so se pritoževali, da gostišče ni imelo ves prejšnji teden kisle vode. Baje je niso mogli dobiti iz Rogaške Slatine. Molli® nerodno je, da sedajle, ko prijala k nam poletje, nimajo kisle vode, kajti ljudje jo bodo '■Trjolno v teh mesecih raje Upamo, da bo restavracija v bodočo skrbela tudi za to najvažnejšo brezalkoholno pi.iačo. Meso je vendar za ljudi... Uovcdal bom tako, kot sem 'Zgodilo se je že pred več Pfv' in je prav, da dogodek ~o°dln»o. Iz zagorske klavnice Peljali meso v mesnico To-pri restavraciji. Ker mena ni bilo v mesnici, sta ga spremljevalca iskat. No, ko sta gn iskala, ata ©? T*a lepo odgrnila plahto In ^®ela — pri zadnjem delu Postrežba pa taka ... Božičnik Iz Velikega »lin je posiai trfn| inšpekrl-' Del 01,0 Trbovlje dopis, ki >o objavljamo: 20. maja 1956, ob 10. url JJrDoidne sem prišel v gostln-^ »odjetje KZ Brestanica na Velikem Kamnu, da bi si kupil 10 cigaret »Morava«. Poslovodja Anton Kink mi je odgovoril, da ne prodajajo po 10 kosov cigaret, temveč samo po 20 oziroma cel zavitek. Vljudno naprošam naslov, da mi sporoči, če v gostišču res niso dolžni prodajati tudi manjšo količino cigaret.« Komentar menda nj potreben. Vsi so se zgražali V lovišču lovske družine v Pišecah je neki kmet storil dejanje, nad katerim se ne zgražajo le lovci, ampak vsi tamkajšnji ljudje. V neposredni bližini svojega posestva je ta našel srno, ki je pravkar kotila. Namesto, da bi onemoglo žival pustil pri miru, je nanjo navalil s sekiro, in jo ubil. Srna je takrat skotila šele enega mladiča, dva P3 sta bila še v njej. »Junaški« kmet je nato ubito srno z mladičem vred zavlekel domov... Lovci in organi LM so brezvestnega in vsega Gbsojanja vrednega človeka kmalu izsledili. ★ Klofute niso vzgojno sredstvo Pred dnevi sem se mudil po opravkih v Cerkljah in videl, kako je mesarski pomočnik K. obračunaval z nekim vajencem. Ne bom se spuščal v podrobnosti in krivdo vajenca glede klofutanja, vendar so bili vsi prisotni mnenja, da je bilo početje pomočnika brezvestno in vse obsodbe vredno. Nikakor ne soglašam s pomočnikovo izjavo, češ da zakonska določila dopuščajo klofutanje vajecev, pač pa smo prepričani, da je mogoče z lepo besedo in zgledom več doseči kakor pa s pretepanjem. Kolikor »gospod« pomočnik n« čuti potrebe po socialistični vzgoji mladih in tovariških odnosih do učeče se mladine, bi mu priporočal, naj prebere zadevna zakonska določila in časnike, kjer bo našel poučne napotke o vzgoji mladih ljudi. •g SEVNICA Dan gasilcev v Sevnici. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos Gasilsko društvo Sevnica v okviru celotne občine slovesno proslavilo svoj praznik. Lahko rečemo, da je bila to veličastna manifestacija gasilskih društev iz Sevnice in okolice. V nedeljo, 27. maja so bile v Sevnici v počastitev tega praznika ves dan številne prireditve, ki so pokazale, kaj vse znajo gasilci. Med drugim je bil ob deseti uri nastop gasilskega pevskega zbora, zvečer pa je bila uprizorjena igra »Ljubezni in morja valovi«. »ZVEZDICA POTUJE«. — Prejšnji petek zvečer so se občinstvu predstavili sevniški pionirji osnovne šole s prekrasno igrico »Zvezdica potuje«. Gledalci so bili nad uprizoritvijo igrice navdušeni. Vsi igralci so svoje vloge odlično odigrali, nadvse pa je občinstvo presenetila z glavno volgo Zvezdice Zaspanke mala, šestletna Marjetka Kozamernikova. Ljudje kar verjeti niso hoteli, da tako majhen otrok, ki še niti v šolo ne hodi, lahko zaigra tako izvrstno, poleg tega pa še glavno vlogo, ki je tako zahtevna. Tudi scenerija je napravila na gledalce lep vtis. Vse kostume so učiteljice same pripravile, kar je terjalo od njih veliko truda. Največja zasluga pa gre režiserki tov. Minki Gale, ki je spravila na oder tako zahtevno mladinsko igro. To lepo igro bodo ponovili še za odrasle, nato pa tudi za pionirje gimnazije in osnovne šole. Prav bi bilo, da bi s to igrico gostovali tudi v kakšnem drugem kraju, kjer je primeren oder. DELO AVTO-MOTO DRUŠTVA. — Kakor lani, pripravlja Avto-moto društvo v Sevnici tudi letos ljubitelje moto športa za šoferje-amaterje. Teoretični del tečaja, ki traja že dva meseca, se bliža h kraju. V kratkem bodo pričeli s praktičnimi vajami, ki pa jih otež-koča vozilo, ki je trenutno v generalnem popravilu. Ker ima društvo velike izdatke za svoje vozilo, bo v nedeljo, 10. t. m„ priredilo v Gasilskem domu veliko veselico z bogatim srečolovom. Med glavnimi dobitki bo tudi radijski aparat. Društvo vabi vse na to prijetno prireditev. Tisti, ki pa imajo srečo v igri, naj ne zamude bogatega srečolova. Društvo se najlepše zahvaljuje vsem podjetjem in obrtnikom, ki so pripomogli k srečni OVII PIONIRJI V SEVNICI SO ZELO DELAVNI Pionirska organizacija na sevniški osnovni šoli je v času, odkar obstaja, dosegla že lepe uspehe. Tudi letos je za praznovanje pomladi pripravila obsežen načrt, ki ga je v glavnem tudi izvedita. Pionirji so zelo delavni in pod vodstvom učiteljice Simončičeve, ki res požrtvovalno dela. žanjejo lepe uspehe. Na sevniški osnovni šoli imajo več krožkov; vsi so precej delavni. Sadjarski krožek je očistil gredice, šolske poti, dvorišče, uredil nove gredice, in se naučil cepiti drevje in vrtnice. Šahovsiki krožek je imel več tekmovanj, dramski krožek pa se je marljivo pripravljal na igrico, ki jo je uprizoril 1. junija. Pionirji delajo še v ročno-delskem in recitacijskem krožku. Poleg tega pa zbirajo tudd razne rastline, urejajo herbarij, delajo pri »Partizanu« in drugod. Omenimo naj še. da so pred dnevi imeli tudi pionirski dan v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Člani Avto-moto društva v V i dmu -Krškem se vsako leto udeležijo Titove štafete. Tudi letos so to nalogo častno izvedli. Nekaj dni pred Titovim rojstnim dnevom se je zbralo v Vidmu-Knškem nad 400 ljudi, ki so pozdravili štafeto motoristov, ki je prišla iz Mokronoga. Motoristom so pripravili lep sprejem tudi v sosednjih Brežicah. kjer so prevzeli štafetno palico brežiški motoristi. Nato je skupina motoristov in avtomobilistov iz Krškega in Brežic odbrzela naprej — proti Zagrebu. Avto-moto društvo v Vidmu-Krškem je po svoji tradiciji in kvaliteti dela eno izmed najboljših tovrstnih društev v našem okraju. Po prizadevanju članov, zlasti pa odbornikov, je društvu uspelo dobiti lastna vozila, in sicer osebni avto, tovornjak in novo motorno kolo. Ker so ime’j oba avtomobila že pred leti. so člani na občnih zborih društva razpravljali. kako bi prišli do primerne garaže. Bilo je za to več variant, postavitev garaže pa bi stala najmanj pol milijona dinarjev. Končno je društvo kupilo montažno garažo za 150.000 din, ki so jo člani s prostovoljnim delom postavili. Vsak dan je sedaj okrog 15 prostovoljcev, ki planirajo in urejujejo zemljo okrog garaže, da bo imela primeren dostop. Treba je odpeljati še okrog 200 kub. metrov zemlje in prepleskati barako. Vse to delo bodo zavedni člani opravili udarniško in s tem pri-, hranili društvu precej denarja, ki ga bodo lahko uporabili v druge namene društva. Garaža, ki stoji poleg garaž »Prevoza« iz Brežic, bo imela tudi društveno sobo. v kateri se bodo člani lahko shajali in se v stroki usposabljali. »LOV NA LISICO« V VIDMU-KRŠKEM V nedeljo, 27. maja, so se zbrali člani Avto-moto društva Vi dem-Krško pri mostu in se pripravljali na svojevrstno prireditev. Izmed 13 motoristov, ki Te dni so v Zg. Trbovljah v Društvu prijateljev mladine po daljšem odmoru poživili delo s tem, da so iz dosedanjega pododbora formirali odbor, ki bo imel dovolj dela. Društvo se svojih nalog dobro zaveda. Med drugim resno razmišlja o ustanovitvi vzgojne posvetovalnice, ki bi bila ’ potrebnim staršem z nasveti v pomoč. Na svojem prvem delovnem sestanku so govorili še o letovanju otrok, ki ga bodo zaradi kratko odmerjenega časa pripravili kar na bližnji Mrzlici. Letovanje bo trajalo teden dni. Prav tako je bilo na sestanku sproženo vprašanje šolske kuhinje na trboveljski gimnaziji, ki bi prišla posebno prav dijakom iz sosednih občin. Govorili so še o prostoru za knjižnico in otroško igrišče in še o drugem. A. K. POSTALI SO PIONIRJI Pred dvema dnevoma so se zbrali v dvorani Delavskega doma v Trbovljah pionirji voden-ske šole. da sprejmejo v svoje vrste cicibane, ki obiskujejo prvi razred. Ta slovesnost je vsako leto ob Titovem rojstnem dnevu. Kakor lansko leto, tako so tudi letos ob tej priložnosti izvajali skrbno pripravljen program. katerega glavna točka je bila sprejem in zaobljuba novih pionirjev. Vsi ti so sorejeli pionir' značke in legitmacije. Ob zaključku je bila vsa šolska mladina pogoščena. » V okviru prvomajske slovesnosti je občinski sindikalni svet v Trbovljah organiziral sindikalni šahovski turnir, ki se je pričel 18. aprila in končal 30. maja. Na turnirju je sodelovalo 14 moštev iz osem sindikalnih podružnic. Sindikalni prvak v šahu je postalo I. moštvo rudnika Trbovlje, ki je nabralo 67 točk. Moštvo ima pravico nastopiti na republiškem sindikalnem prvenstvu v šahu v Portorožu, ki bo sredi meseca junija. Moštvo I STT Trbovlje je zasedlo 2. mesto, ostala moštva pa so se zvrstila po sledečem vrstnem redu: Elektrarna. Rudnik II, Kovinarska šola, STT III, Rudnik III, Cementarna, OLO I., Strojno mizarstvo itd. Na turnirju je sodelovalo 84 šahistov. AK. so se priglasili za »lov na lisico«, je žreb določil tov. Babiča, da odigra vlogo lisice. Lov na lisico se je razvijal v samem mestu. »Lovci« so morali upoštevati vsa cestno-pro-metna znamenja. Ob 10. uri dopoldne 90 vsi motoristi izvedli parado skozi mesto in nazaj in na ta način opozorili prebivalstvo na prireditev, ki je v Vid-mu-Krškem še niso videli. Eno uro po odhodu lisice se je pričel lov. Motorji so brenčali, lovci pa so se podili in iskali lisico. Po tričetrturnem iskanju se je posrečilo tov. Malusu najti in ujeti lisico. Ker je bila to prva tovrstna prireditev v Vidmu-Knškem, je vladalo zanjo seveda veliko zanimanje. Po mestu so gledalci na pločnikih spremljali motoriste in jih vzpodbujali. Prireditev je uspela, kar je vsekakor zasluga dobre organi-jacije krajevnega avto-moto društva. V kratkem bo Avto-moto društvo v Vidmu-Krškem priredilo tekmovanje pionirjev s skiroji na bazenu, kar bo v veliko veselje naših najmlajših državljanov. CANKARJEVA PROSLAVA. — Člani mladinskega odra v Vidmu-Krškem so pred časom pripravili skromno, a prisrčno proslavo v počastitev 80-letnice Cankarjevega rojstva. Odilomki njegovih de!, recitirani in gledališko prikazani, so maloštevilno publiko zelo zadovoljili. Kot že rečeno, je tei akademiji prisostvovalo zelo malo število ljudi. To Vidmu-Krškem prav gotovo ni v čast. Razmislimo malo o tem! -vc PISMO PIONIRJEV S KRŠKE GIMNAZIJE Pionirji s krške gimnazije so se na pobudo Zveze pionirjev v Ljubljani vključili v tekmovanje ria čast rojstnega dne dragega Maršala. Nalogo, ki so si jo jx>stavili, so izpolnili. Ogledali so si steklarno v Hrastniku, STT v Trbovljah in cementarno ter tovarno »Celuloza« In roto papirja v domačem kraju. V času tekmovanja so priredili tudi tek čez dm in stm, šahovsko tekmovanje, tekme v streljanju itd. Na večer pred rojstnim dnem predsednika republike so nastopili na uspeii telovadni akademiji, naslednji dan pa so sodelovali pri prisrčnem pionirskem festivalu. NOV DS' SGP »SAVA«. — Kolektiv gradbenega podjetja »Sava« v Vidmu-Krškem je pred nedavnim izvolil novi delavski svet, ki šteje 15 članov. Na svoji prvi seji je izvolil upravni odbor in nekaj komisij. Delavski svet čakajo pri njegovem delu mnoge naloge, kr Pa jih bo prav gotovo zadovoljivo izvedel. P M POMANJKANJE C UČITELJSKIH STANOVANJ Kakor v ostalih krajih v naših revirjih, tako je tudi v Hrastniku velika stanovanjska stiska. Med tiste, ki so najbolj prizadeti, sodi tudi učiteljstvo. Več učiteljev prebiva v neprimernih in tesnih stanovanjih. Nimam namena naštevati posameznih primerov, nameravam se dotakniti tega primera le na splošno. To, da učitelji in profesorji v naše revirje ne prihajajo radi, je že znano. Kaj ni tega krivo tudi nerešeno stanovanjsko vprašanje? O gradnji nove stanovanjske hiše. ki jo gradi ObLO, se je tudi med učiteljstvom v Hrastniku mnogo govorilo. Mnogi upajo, da bo tudi zanje prostor v tej novi zgradbi in izgleda, da njihovo upanje ne bo zaman. Ko se je predstavnik Društva učiteljev in profesorjev oglasil v zvezi s tem pri predsedniku občine v Hrastniku, je dobil zagotovilo za izboljšanje stanovanjskega stanja. Vsi prizadeti bodo občinskemu ljudskemu odboru in stanovanjskemu uradu hvaležni, če bo to težko in pereče vprašanje končno le rešeno. -vič ZAGORJE V torek je bila v prostorih Občinskega ljudskega odbora v Zagorju seja sveta za komunalno zadeve. Odborniki so razpravljali o opravljenih komunalnih delih letošnjega leta, nadaljnji gradnji cestišča na odseku Grčar—Borišek in drugih komunalnih zadevah. Trenutno je najvažnejša nadaljnja gradnja, oziroma asfaltiranje cestišča od Grčarja do Boriška. Zemeljska dela so dokončana, v bližnji prihodnosti bodo polagali še vodovodne cevi, nato pa bo cesta pripravljena za asfaltiranje. Seve pa nastaja vprašanje sredstev, ki so potrebna za asfaltiranje. Ugotovitev. da so bila v letošnjih mesecih opravljena že mnoga važna komunalna dela, pa leaže prizadevanje odbornikov, da bi v teh mesecih opravili najnujnejša komunalna dela. — Nato so odborniki razpravljali še o gradnji visečega mostu čez Savo pri Renkah. O tem Pa drugič. (v) Itopometna pruen stila u Zasavju MLADINCI Bratstvo (Hrastnik) : Rudar (Hrastnik) 2:3. PIONIRJI Rudar I (Hrastnik) •. Bratstvo I (Hrastnik) 1-0 Bratstvo II (Hrastnik) : Ru. dar I (Trbovlje) 0:6, Rudar II (Trbovlje) : Sloga (Trbovlje) 2:3 SAH V nedeljo popoldne so se pomerili šahisti »Rudarja« in »Svobode 1« iz Zg Hrastnika. V tem srečanju so zmagali Hrastničani z rezultatom 4,5:3,5. Ravno tako je bilo pri tekmovanju pionirjev. Zmagali so Hrastničani z rezultatom 6:2. NtMSfT 1 Čebelarsko predavanje. — Čebelarska družina v senovški občini je precej delavna. Ta aktivnost se zlasti vidi v njenem strokovno-vzgojnem delu med članstvom. V času, odkar obstaja, je pripravila že celo vrsto poučnih in zanimivih čebelarskih predavanj. Takšno predavanje je bilo tudi pred nedavnim. Tokrat so čebelarji poslušati predavanje o pomladanskem opravilu f> čebelami. Kakor smo poučeni, bodo IH S K O V E C Trboveljska mladinska godba » Svobode II« je nastopila v Celji ZMAGOVITA POT »TITOVEGA ODREDA« Tudi Titov odred iz Leskovca se je udeležil pionirskega tekmovanja v počastitev rojstnega dne maršala Tita, ki je trajalo od 15. aprila do 25. maja. Sodelovalo je 465 pionirjev in pionirk. Tekmovalni program, ki so ga sprejeli na odrednem sestanku. so v celoti izvedli. Težko bi bilo opisati vse akcije in vsa dela. ki so jih opravili leskovški pionirji prej, zlasti pa še v času tekmovanja. Ves čas so imeli politična in ideološka predavanja, na katerih so se sezanjali o NOV, o sovražnih ofenzivah in o drugem. Priredili so tudi več izletov po partizanskih poteh in obiskali bližnje kraje. 56 pionirjev je odšlo tudi na Bohor, kamor so hodili polnih devet ur. Pionirji na Leskovcu se aktivno udejstvujejo tudi na kul-tumoprosvetnem področju. Pred nedavnim so uprizorili igrico »Mačeha in pastorka«, nadalje »Robinzon ne sme umreti«, z lutkami pa so izvedli igro »Prebrisani Tinček«. Na šoli imajo tudi pionirski pevski zbor. ki je že imel lep koncert. Pionirji so izvedli tudi tekmovanja v šahu, streljanju itd. Poleg omenjenih krožkov deluje še več drugih krožkov, ki so prav tako zadovoljivo delali. Na koncu naj še omenimo, da je bila v šoli 27. maja odprta razstava ročnih tioL tamkajšnji čebelarji podobna strokovna predavanja imeli tudi v bodoče. PIONIRSKI FESTIVAL NA SENOVEM Letošnji pionirski festival, ki so ga priredili šenovški pionirji v počastitev rojstnega dne tov. Tita, jc po svoji bogati vsebini prekašal vse dosedanje. Skoda le, da je to pionirsko manifestacajo motil dež. Pionirji iz senovške občine so se zbraii v šolski dvorani na Senovem, kjer jim je govoril o Titu predsednik ObLO. Po govoru je bil izvajan pester kulturni program. Poleg tega so bile na Senovem prirejene še druge pionirske prireditve. Tu dan bo gotovo ostal vsem pionirjem in pionirkam iz Senovega in okolice v lepem spominu. PREKO MEJE JE HOTEL POBEGNITI Pred okrajnim sodiščem v Vidmu-Krškem je bil pretekli mesec obsojen na II mesecev zapora Jože Grubič, brezposelni tesar iz Mrtvic št. 32. ker je hotel dne 16. maja 1.1. pri Šentilju brez dovoljenja prestopiti mejo FLRJ in priti v Avstrijo in ker je že nreri tem kaznivim dejaniem v podletju »Pionir« ukradel več desk in plohov. Proi. vinKo Žnidar (KONEC. Okrog šolske reforme Posebno in zelo važno vlogo pri reformi šole pa bodo imeli materialni pogoji šolstva. Dokler ti ne bodo zadovoljivi, tako dolgo si reformirane šole ne moremo zamisliti Povečati je treba število šolskih prostorov in jih izboljšati, da bodo ustrezali modernim higienskim zahtevam. prav tako potrebna je bolj sodobna šolska oprava. Višji stopnji obvezne šole manjkajo učilnice, predvsem pa pomožni učni in vzgojni prostori: kabineti, risalnice, prostori za pionirske knjižnice in za različne interesne krožke. Vsako kakovostno izboljšanje učno-vzgojnega procesa zahteva tudi več učil, strokovnih knjižnic, pa tudi drugih učnih pomagal, kot so radio, diaprojektor, epl-diaskop. da ne govorimo tudi o magnetofonu za pouk jezikov in o filmskem projektorju za uspešnejši pouk zemljepisa, zgodovine, biologije in še drugih predmetov. Za uspešno delo v obvezni šoli bi takih in podobnih materialnih pripomočkov lahko našteli še mnogo. Več sredstev bi morala imeti šola tudi za telesno vzgojo, za razne ekskurzije, prav tako pa tudi za šolske kuhinje, za zdravstveno okrepitev slabotnih in bolehnih otrok, za kolonije in podobno. Za izvedbo šolske reforme bo s tega materialnega vidika prav posebna težava tam, kjer imamo niže organizirane šole. Da bi tudi tam mladina mogla dobiti predpisano količino znanja, jih bo treba razširiti v večoddelčne z 'več učitelji. Prehodno naj bi centri z bolj organizirano šolo imeli internate, v katere bi sprejemali gojence iz komunalne okolice, kjer imajo le enooddelčne šole. V ravninskih predelih pa bi si namesto internatov pomagali s prevoznimi sredstvi za šolarje. V domačem kraju naj bi učenec dovršil 4-razredno osnovno šolo, z avtobusom pa naj bi se po dov -eni osnovni šoli vozil vsak dan še v komunalni center, kjer bi obiskoval višjo stopnjo osemletne obvezne šole. Izredno tesno je z reformo obveznega šolanja povezan tudi problem učiteljskega kadra. Za zares uspešno pedagoško delo v družbenem smislu manj- strokovne, tehnične in družbene izobrazbe. Družbeni položaj učitelja je zlasti na vasi povsem drugačen Kot je bil do nedavnega Če je osemletna šola na vasi kulturno žarišče, potem bo to družbeno funkcijo opravljala le tedaj, če bo imela vsestransko razgledanega in široko izobraženega učitelja. Učiteljski poklic bo moral biti bolj upoštevan, prav tako kot poklic tehničnega ali gospodarskega strokovnjaka v podjetju. V vrstah prosvetnih delavcev so zato vedno bolj pogosti predlogi, naj bi se za vsa leta osemletnega šolstva izobraževali učitelji na istem zavodu. Današnja učiteljišča dajejo premalo. Današnjemu učitelju je potrebna višja mera splošne izobrazbe, zato prodira zahteva po ustanovitvi pedagoških akademij. — Osnova teh bi bila najprej osemletna obvezna šola, nato pa pedagoški lik gimnazije. Prvi dve leti bi pedagoška akademija izobraževala prosvetni kader za razredni pouk štiriletne osnovne šole, naslednji dve leti pa bi usposabljala učitelje za skupinski ali predmetni pouk višje stopnje obvezne šole Naloge nadaljnjega usposabljanja prosvetnih delavcev pa naj bi prevzela posebna ustanova, imenovana pedagoški center Tak visokošolski značaj izobraževanja zahteva današnji družbeni razvoj, v katerem zavzema učitelj zelo pomembno in odgovorno mesto. Z daljšim izobrazbenim načinom bi dobili učitelji tudi bolj avtoritativen položaj, ki bi ga tudi skupnost morala upoštevati. Elaborat o zamisli osemletne obvezne šole in o usposabljanju prosvetnega kadra je zelo obširen. V tem razpravljanju so iznesene le najvažnejše misli. O njih razpravljajo mnogi poklicni pedagogi in tudi družbe-no-politične organizacije. Princip demokratičnosti in družbenega soodločanja pa zahteva, da o teh vprašanjih razmišlja tudi široka javnost. Poznamo dela, ki so prevedena v slovenski jezik in ki gredo po naših odrih morda bolj kot ka današnjim učiteljem široko marsikatero naše domače delo. Med taka dela sodi Budakov »Klobčič« ki ga je uprizorila v počastitev občinskega praznika dramska družina »Svobode-Za-savje« v Trbovljah. Mlada je ta družina po svojem delu, mlada tudi po novih igralcih, ki jih uvaja na oder od igre do igre, zato prehaja skozi velike težave, ki pa jih krepko premaguje. V igri »Klobčič« nam je prikazala delček iz življenja Ličanov, polnega prirodnega humorja. Igro je zrežiral marljivi režiser Silvo Kuster, igralci pa so jo podali realistično. Res, da so bili starejši rutinirani igralci boljši kot mlajši, več ali manj začetniki, ni pa bilo opaziti tiste izrazite razlike, kakor jo včasih opazimo na amaterskih odrih, da eni izredno izstopajo, drugi pa v igri daleč capljajo za njimi. IVANIČA*, i ceD*4--! PRANE* BPATKOVUj T tARlSAl I--------- Wl3aA'ykiz- PjL Delovnemu človeku več kulturnih prireditev Kulturne prireditve v Tednu občinskega prazfiika v Trbovljah so uspele: »Palčki*, mladinska igra na Dobrni — »Operacija Altmark* v Delavskem domu in Domu »Svobode-Zasav-je« — »Planinska roža« v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah — igra »Klopčič« v Domu »Svo-bode-Zasavje« — »Kresnic ek« in nastop cicibanov v Delavskem domu ter prvi javni koncert mladinske godbe »Svobode-Trbovlje II* — in za zaključek v nedeljo, 3. junija, prvi simfonični koncert. »Palčki" na Dobrni Prav hvaležno je gledati mladinske igre, teže jih je pa pripraviti. To prav dobro vedo tudi v »Svobodi« na Dobrni. V mnogo truda v delo, Če že ne drugo, kot spraviti toliko otrok na oder ter v orkester in jih potem držati skupaj, je delo, ki ga pozna le tisti, ki ima mnogo opravka z dečjo vzgojo, pa naj si bo to šolska ali kulturna. Na splošno lahko rečemo, da je prišlo delo nekoliko prezgodaj na oder Otroci se še niso otresli deklamatorskega tona, ki zvem na odru nenaravno in ne ustvarja videza sproščenosti. Z nekaj več vajami — s posebnim poudarkom na to pomanjkljivost — bi bilo mogoče odpraviti tudi to. Motila so tudi oblačila, ki niso bila v skladu z zahtevami igre. Vsaj za »Kresnička» bi bilo mogoče najti kaj primernejšega kot plave trenerke. Lisko življenje v borbi in miru OB UPRIZORITVI BUDAKOV EGA »KIX)PClCA« V »SVO-BODI-ZASAVJE« Mnogo, premnogo smo culi med narodnoosvobodilno borbo, še več pa po njej o herojstvu in trpljenju prebivalcev Like, ki so mnogo pripomogli k uresničenju želja vseh naših narodov, da si pribore pravico ustvarjati si svojo bodočnost. To hotenje je posebno prizadelo lisko prebivalstvo, saj so se njegove vrste močno razredčile, in s tem vpisalo lep list v novejšo zgodovino jugoslovanskih narodov. Kljub trdemu življenju liski živelj na kraškem svetu in boreč se za svoj obstoj in preživljanje ni izgubil vedrosti in vere v življenje nikoli O tem nam pričajo njego-" vi folklorni običaji, ki so se ohranili iz davnine, in literarni proizvodi, zlasti dramska dela, ki zgoščeno združujejo v sebi srž liškega življenjskega utripa. »Klopčič« je lepo uspel... okviru prireditev občinskega praznika so odigrali mladi Do-brnčani mladinsko igro »Palčki« že tretjič. Prvi dve predstavi sta imeli polno dvorano gledalcev, tretja pa je bila slabo obiskana. Skoda je, da niso to igro uprizorili tudi v dvoranah ostalih trboveljskih »Svobod«. »Kresniček" in cicibani v Delavskem domu Zopet so nastopili mladi cicibani s svojo »Račko«, »Kozo me-keke« in »Jurčku bomo pomagali«. Tokrat, ob zaključku svoje šole, pa so se najmlajši trboveljski državljani res dobro izkazali in pripravili koncert vseh pesmi, ki jih je dobro naučil njihov neutrudni učitelj, prof. Albin Weingerl. Razen tega koncerta so udeleženci prisostvovali tudi uprizoritvi otroške igre »Kresniček« pod okriljem trboveljske Glasbene šole. To delo Radovana Gobca je režijsko pripravil Franc Princ, otroški orkester pa je uvadil prof. Weingerl, Pohvaliti je treba prizadevnost prirediteljev, ki so nedvomno vložili Če odštejemo navedene pogreške, ki za prvi nastop niso neopravičljive, smo bili zadovoljni in upamo, da bomo to skupino še kdaj srečali na odru. »Operacija Altmark" v Domu »Svobode-Zasavje" in v Delavskem domu Dobro izvedene igre so v Trbovljah tudi dobro obiskane, pa četudi so to drame. To vejja predvsem za igro »Operacija Altmark«, ki jo je uprizorila gledališka družina »Svobode-Center« v režiji Karla Malovrha ob sodelovanju Malovrha samega, Francita in Ivice Jarc ter Rajka Bigmana. Trikrat so jo igrali že prej, v Tednu občinskega praznika pa so jo uprizorili v Domu »Svobode-Zasav-je« in v Delavskem domu. Ta drama naj najde pot tudi na oder »Svobode« na Dobrno in »Svobode II« v Zg. Trbovljah. »Planinska roža" v Zg. Trbovljah V Domu »Svobode-Trbovlje U« pa je bila pretekli petek v okviru prireditev občinskega praznika premiera Gobčeve operete »Planinska roža« v režiji Rada Cešnovarj a, pevske točke pa je naštudiral s sodelujočimi prof. Stane Ponikvar, medtem ko je orkester igral pod vodstvom prof. Albina Weingerla. Zanimanje za to gledališko prireditev je bilo veliko in so vstopnice za prve tri uprizoritve že razprodane vnaprej. Opereta je pevsko bolj uspela kot igralsko, vendar pa so se vsi igralci potrudili in so bili za svoje izvajanje tudi deležni aplavza od številnih gledalcev. Rešitev magičnega kvadrata iz 22. številke « Pravilna rešitev magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 22. številki »Zasavskega tednika«, se glasi (vodoravno in navpično): 1. soba, 2. obad, 3. bala, 4. Adam. Žreb je določil prvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Mirku Golobu, učencu 6. razreda osnovne šole v Trbovljah-Vodah. ki naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo — drugo nagrado pa je žreb prisodil Vinko Halerju, učencu 1. razreda osnovne šole v Artičah pri Brežicah, ki mu bomo knjižno darilo poslali po pošti. Vsem ostalim pionirkam in pionirjem za poslane rešitve in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo. Nagradna posetnica za pionirje V zgornji posetnici je skrito ime kraja, kjer je ta tovarišica doma.' Iz črk njenega imena lahko sestavite ime kraja, ki je v našem Zasavju. Rešitve naše posetnice nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 17. junija 1956, opoldne. Dva rešitelja vizitke bosta dobila po odločitvi žreba Za pravilen odgovor lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo. 21. Peter, na videz ves v skrbi za svojega nečaka, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu z grada voditi dečka. Malo dni pozneje pa je dovolil zopet, celo velel je, da sme iti v vas nied kmečke ljudL Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa košata hruška. Le-sem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, le-sem je prišel tudi tisto popoldne. 22 Vaščan je, ki so mimo hodili, so že od daleč grede sneli pokrivalo z glave in spoštljivo ogovarjali meniha. Eni so šli po opravkih dalje, eni pa so se ustavili ter povpraševali in poslušali vljudnega starca, ki je veliko vedel. Zbrala se je okrog njega in Jurija precej velika družba. Oče Bernard je pripovedoval zgodbo iz svetih bnkev o Samsona in Filistranih. 23 To mirno veselje pa jim je prestregel deček, ki je zavpil: »Lejte, lejte, Turki!« Res so na iskrih konjičih dirjali čudni čudni možje, na pol oblečeni, umazani in rjavi. Kmetje so brž spoznali cigane. Bilo jih je res strašno gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez grivo ter jo naravnost proti hruški drvili. 24 Ciganje so bili že tukaj. Ustavili so se pri hruški. Zdajci sc razbeže otroci in žene, le menih z grajskim dečkom in z nekaterimi moškimi ostane na mestu. »Vi imate tukaj lepega dečka, ali bi ga nc hoteli nam izročiti?« Rekši pristopi dolgi cigan Samoi zasmehljivo in zgrabi malega Jurija, ki se je zaman jokaje skušal skriti za očeta Bernarda. APZ v Franciji Mimogrede, skozi okno v vlaku, pa tudi drugje (Nada* levanie) Za nami so se zaprla vrata pariškega televizijskega studia Gaie-Lyrique Znašli smo se v pariški noči. Pravijo, da v Parizu življenje sploh ne zamre. Seveda živi Pariz ponoči drugače. Sicer pa, kdo bi opisal •pariško noč, žarečo od neštevil-nih svetlobnih reklam, bučečo, živo, drhtečo v divjem utripu nebrzdanih človeških življenji In kdo bi mogel spoznati in odkriti vse tajne in privlačnosti Pariza v kratkih treh ali štirih dneh, kolikor smo se v tej »svetovni metropoli«, mestu najrazličnejših gospodarskih in političnih intrig, pa tudi preprostega. vsakdanjega človeka, zadržali mi. Pariška noč. Po ulicah gneča, da se s težavo prerivaš. Divji promet. Srečuješ ljudi najrazličnejših nacij in barv. Vse hiti. Tudi mi. Mimogrede lahko za vogalom od prodajalke — kot pri nas kostanj — kupiš pommes frites (na olju ocvrt krompir), ki je menda francoska narodna jed. Deset ali dvajset frankov vrečica! Velika, razsvetljena izložbena okna so prenatrpana in kričeča. Vabeči reklamni napisi vlečejo v bare Spotoma poškilimo v enega. Črnski jazz igra divje, s pravo zanesenostjo. Gostje ne plešejo, temveč le uživajo v tem strastnem ritmu glasov in melodij, ki jih izvabljajo iz svojih instrumentov v rdeče kostume oblečeni črnci. Da, v pravi ekstazi igrajo! Pohitimo dalje. Pigalle. Ustavljajo nas pariška (in kdo ve, katera še!) dekleta z vabečimi smehljaji in kretnjami, s katerimi podkrepijo v angleščini izrečeno vabilo .,. Moulin Rouge, Kdo ga ne pozna! Vstopnina je vjsoka, menda 7000 frankov. Ob ulioah so hazardne in drugačne igralnice, ameriški avtomati. Tušem gre skromen Parižan. Za 20 ali 30 frankov uteši svoje želje, pozabi na — Moulin Rouge. — Plače de Pigalle. »Eve«, »Eve«, »Eve«. Kmalu sem dognal, kaj pomenijo ti številni in kričeči napisi. Pred temi lokali so pravcate izložbe pornografskih slik. Momenti iz revij in plesov. Reklama! Toda za kaj?! Kaže, da so lokali prazni, kajti vratarji so prevsiljivi. Da, celo po rusko človeka nagovore. Montmartre Po stopnicah se popneš nanj. Ne, to ni kak stolp. To je griček nad Parizom, tisti znameniti Montmartre, kamor zahajajo umetniki — slikarji. Tudi nesrečni Tou-louse-Lautrec, poznan iz filma »Moulin Rouge«, je zahajal semkaj. Se vedno srečaš v ozkih ulicah Montmartra številne »pacarje«, ki svoja dela kar tam razstavljajo in tudi prodajajo. In pogled na ponočni Pariz! Zares, nekaj nepopisnega. Morje utripajočih luči, ki izgine za obzorjem; mestni hrup pa z vso vso močjo tudi tja gor. Kričav je. Po ulici teče za moškim neka ženska. Je li odšel, ne da bi ji dal — zasluženi denar? .... Zavili smo v Maison de la Jeunesse — Mladinski dom — kjer smo stanovali, kajti kazalci ure so se že bližali mestu, ko ta dom zaprejo. Z mešanimi občutki sem lezel v drugo nadstropje postelje, ki je stala v prvem nadstropju sobe tretjega nadstropja našega doma. Ste razumeli? Kmalu bi dobil morsko bolezen! Spodaj so mirno počivali Brazilci. »DIRKA« PO PARIZU Zbrani po skupinah smo sc drugo jutro razgubili po Parizu. Pohiteli smo na Metro — to čudovito transportno napravo, ki te v nekaj minutah pripelje na drugi konec štiri-milijon-skega velemesta. Vse pariško podzemlje jo prekrižano s tuneli. Metro — ali po naše: podzemeljska železnica — dirja zdaj visoko nad bulvarji in avenijami Pariza, pa spet pod Seino in že lahko izstopiš, reci- mo, v Louvreu. Vsak dan prepelje milijone potnikov. Pariz ima velikanski promet, ki lepo teče. Urejajo ga sema-fori in prometna milica. Kolone avtomobilov so neskončne. Pravijo, da na cilj prideš prej peš kot z avtom (seveda če se ne poslužiš Metroja). Francoski šoferji so zelo vljudni in dajejo pešcem prednost. Večkrat sem prestrašen skoro obstal, češ, zdaj me bo povozil. Toda nič takega se ni zgodilo. Vsakokrat mi je šofer vljudno nakazal: »Prosim, izvolite!« Nekoliko drugače kot pri nas, kajne? Veljalo je napeti oči iri ušesa. Kot v filmu je vse teklo mimo. Srednjeveška katedrala Notre-Dame, ki so jo gradili 300 let — toda stolpa sta ostala nedograjena — s prekrasno fasado Luxembourg — sedež francoskega parlamenta. Pan-theon s 83 metri visoko kupolo, Znamenita francoska univerza Sorbona, po kateri se sprehajajo v starodavna oblačila odeti profesorji. Invalidski dom z Napoleonovim grobom. Grand Palais ob izredno lepem, 110 metrov dolgem kovinskem Aleksandrovem mostu čez Sci-no. Opera, Palais Royal. Elizejska palača — sedež francoske vlade. Moderna stavba Palais de Chaillot, v kateri je francoski hipermoderni teater, katerega član je menda tudi znani Philip Gerard. Eiffelov stolp, visok 300 metrov, kovinske konstrukcije, s prekrasnim pogledom na pariške avenije, bulvarje in parke. Are de Triomphe (Slavolok zmage) * grobom neznanega vojaka. K njemu se menda steka 16 bulvarjev in avenij. Avenue Foch z — skoraj bi rekel — Izbranimi zgradbami kar zablešči. Elizejske poljane — znamenita promenada. Plače de la Concorde (po naše Trg sporazum«) z obeliskom, ki ga je menda Napoleon pripeljal iz Egipta, j® eden izmed-najlepših trgov na svetu. Tuilerijski vrtovi včasih kraljevski vrtovi —- * izredno lepo urejenimi cvetličnimi nasadi, vodometi, stezicami in kipi najrazličnejših mojstrov. (Nadaljevanje sledi) USPEL OKRAJNI ZLET „P A R T I Z A NA" V BREŽICAH Udeležilo se ga je nad 1500 telovadcev Zadnje dni preteklega tedna so bile Brežice v ' zastavah in zelenju Na športnem stadionu so skončavaU zadnja dela. Vse je bilo pripravljeno za sprejem gostov — telovadcev iz celega okraja. Prvi tekmovalci so prispeli v Brežice že v petek popoldne, ostali pa v soboto in nedeljo. Na zletu je sodelovalo okrog 1500 članov vseh TVD »Partizana« v zasavskem okraju. Pod veščim vodstvom okrajnega načelnika tov. Karla Rupnika se je razvijalo tekmovanje kakor tudi nastop vseh telovadnih vrst. V soboto je bilo tekmovanje v nogometu, streljanju, rokometu in igri »Med dvema ognjema«, ki se ga je udeležilo 450 tekmovalcev iz vsega okraja. Doseženi so bili sledeči rezultati: LJUDSKI MNOGOBOJ: pionirji: 1. Brežice 2452 točk; 2. Radeče 230,9 točk; 3. Videm-Krško 224 točk; pionirke: 1. Brežice 2212 točke; 2. Trbovlje 200,0 točk; 3. Zagorje 198,5 točke; mladinci 11. r.: 1 Radeče 376,4 točke; 2. Radeče (Hotemež) 3542 točke; 3. Sevnica 345,5 točke; mladinke 11. r.: 1. Brežice 3082 točke-, 2. Dol pri Hrastniku 2612 točke; 3. Sevnica 2362 točke; mladinke lil. r.: 1. Radeče 176,1 točke; člani 11. r.: 1. Brežice 384,0 točk; članice 11. r.: 1. Brežice 232,3 točke. MNOGOBOJ NA ORODJU: mladinke II. r.: 1. Hrastnik 357,7 točke; mladinke 111. r.: Trbovlje 3392 točke; člani 11. r.: 1. Zagorje 3632 točke. POSAMEZNIKI: mladinci II. r.: 1. ViH Greben (Hrastnik) 76,5 točke; 2. Mirko Rupnik (Trbovlje) 69,6 točke; 3. Stane Klančišar (Trbovlje) 612 točke; mladinke 1. r.: 1. Milena Smo-dič (Trbovlje) 69,7 točke; člani 1. r.: 1. Viktor Dolenc (Hrast- nik) 942 točke; 2. Zvone Hodnik (Trbovlje) 78,7 točke; 3. Stane Greben (Hrastnik) 71,6 točke. V IGRI »MED DVEMA OGNJEMA«: pionirji: 1. Papirničar Radeče; 2. Videm-Krško; 3. Zagorje; pionirke: 1. Zagorje. ROKOMET: 1. Brežice, 2. Videm- Krško, 3. Senovo. STRELJANJE: v streljanju z zračno puško je sodelovalo skupno 20 ekip. — Pionirji: 1. Artiče 69 krogov, 2. Videm-Krško 65 krogov, 3. Zagorje 56 krogov; mladinci: 1. Papirničar Radeče 76 krogov, 2. Radeče 59 krogov, 3. Senovo 58 krogov; mladinke: 1. Senovo 58 krogov; Pionirke: 1. Senovo 41 krogov, 2. Radeče 39 krogov, Zvečer ob 20. uri je sledila telovadna akademija, kjer so nastopili člani »Partizana« iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Vidma-Krškega, Brežic in Artič. Proti pričakovanju je bilo v nedeljo lepo, sončno vreme. Brežiške občine so bile polne ljudi. Gostje so še vedno prihajali. Ze v zgodnjih jutranjih urah je bil na novo urejen športni stadion preplavljen s telovadci. Ob desetih dopoldne je krenil sprevod iz parka skozi mesto Člani vseh telovadnih društev so nosili številne zastave, ki so plapolale v rahlem vetru. 28 skupin, ki so štele preko 1800 ljudi, je strumno korakalo mimo častne tribune pred sedežem brežiške občine, kjer so se zbrali predstavniki ljudske oblasti, političnih in množičnih organizacij. Ob treh popoldne je bil na stadionu telovadni nastop, ki ga je odprl podpredsednik občine in predsednik brežiškega »Partizana« ing. Drago Mišič. Nastopa so se med drugimi udeležili predstavnik republiške zveze »Partizana« tov. Prane Kutin, predsednik okraja tov. Martin Gosak, sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Janez Jesenšek, načelnik tajništva za notranje zadeve OLO Trbovlje tov. Franc Kralj-Cink in številni zastopniki JLA ter množičnih organizacij. Ob 15,1$ se je z letala spustil padalec z veliko zastavo na stadion. Zatem so nastopili vsi oddelki društev »Partizana« s prostimi in zletnimi vajami. Veliko priznanje je žela članska vrsta v vajah na bradlji, krogih in drogu, kjer sta sodelovala tudi člana zvezne reprezentance Urbanc in Trugar. Najlepše in brezhibno je bila izvedena zadnja točka pripadnikov garnizije JLA iz Cerkelj, ki so nastopili s puškami. Javnemu telovadnemu nastopu je prisostvovalo okrog 3000 ljudi, ki so s ploskanjem dali priznanje vsem nastopajočim. Zlet je bil organizacijsko in tehnično dobro izveden, kar je zasluga tehnične komisije okrajne zveze »Partizana« in domačega telovadnega društva. V ponedeljek so posamezne skupine telovadcev in telovadk obiskale rojstni kraj maršala Tita Kumrovec, zgodovinski grad Mokrice itd. DPD »Svoboda« Videm-Krško bo priredilo v soboto, dne 9, junija, ob 20. uri na bazenn pri »Celulozi« KMEČKI VE “ ER narodnih pesmi, glasbe, plesov in humorja Sodelovali bodo vokalni oktet »Kremen«, instrumentalni kvintet »Celuloza«, folklorna skupina, solisti in komiki. Ob slabem vremenu bo prireditev v nedeljo. Vabljeni! Zagorju Športne prireditve v tednu pristave občinskega praznika v Trbovljah V nogometu osvojil pokal „Rudar" V torek in sredo, 29. in 30. maja, so na stadionu trboveljskega »Rudarja« odigrali nogometni turnir domači klubi, in sicer za pokal občine Trbovlje. V torek je »Rudar I« premagal »Rudarja II«, medtem ko je v drugi tekmi med »Slogo« in »Svobodo« ostal rezultat neodločen. V streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši Svobo- daši. V finalni tekmi v sredo je »Rudar« premagal enajsterico »Svobode« z HkO. Uspel nastop trboveljskega „Partizanaw V okviru ostalih športnih prireditev je bil v četrtek, 31. maja, na letnem telovadišču »Partizana« v Trbovljah javni telovadni nastop domačega telovadnega društva. Nastopili so vsi telovadni oddelki in kot gostje telovadci iz Hrastnika in Zagorja. Prireditve se je poleg ostalih udeležil tudi predsednik Zveze TVD »Partizan« Slovenije, tov. Mitija Ribičič. Preko 400 telovadcev in telovadk je navdušilo številne gledalce, posebno pa so ugajali najmlajši s telovadnim nastopom »Kekec«. Prav dobro so se nadalje izkazali orodni telovadci in telovadke. Z uspelo točko, v kateri so sodelovali mladinci, mladinke, pionirji in pionirke s prostimi vajami, je TVD »Partizan« Trbovlje zaključil svoj uspeli javni nastop. Mariborsko*va raždinska liga Kljub slabi igri — izdatna zmaga RUDAR—ZAGORAC Se dve koli in spomladansko tekmovanje bo zaključeno. Ali bo moštvo »Rudarja« v tej ligi najboljše ali ne? Odgovor na to bomo dobili v kratkem. Trboveljski »Rudar« bo igral še v nedeljo v Zaboku proti BRATSTVO—MLADOST (ZABOK) 6:3 (2:1) V Hrastniku je bila nogometna igra bolj zanimiva kot v Trbovljah. Nasprotnik »Mladost« iz Zaboka je bil v prvem polčasu enakovreden tekmec »Bratstvu« in je popustil šele v drugem delu igre. Hrastničani so s požrtvovalno in vztrajno igro dosegli v drugem polčasu še 4 gole, gostje pa dva. Rezultat 6:3 je bil realen. TVD »PARTIZAN« V SEVNICI JE DOSEGLO LEPE USPEHE Največji problem je pomanjkanje vaditeljskega kadra Odkar deluje telovadno društvo v Sevnici, je poteklo že let, Zlasti po vojni se to društvo močno krepi in širi. Ko 80 zgradili telovadni dom, so računali, da bo po velikosti Ustrezal svojemu namenu. Ker Pa se je telesna vzgoja močno Razmahnila, je odbor sevniškega »Partizana« začel že pred leti razmišljati, kako naj pretesno Telovadnico razširi. S pomočjo republiške zveze in z dobro *°ljo so telovadnico podaljšali lako, da so prestavili oder in hapravill zanj prizidek. Kljub temu, da so Sevnlčani rili0 Telovadnico nekoliko po-al.1Sali, jih čaka še precej dela 0 končne ureditve telovadnega Ofha. Tako bo treba dokončati in urediti stranišča in lni ’ bodo lahko služile te-Vsekakor bo treba .Tem dom tudi prepleskati, da v Ponos domačinom, v Odbor društva je o vsem tem ra.razrnišljal in predložil predaj, Un za Potrebna dela svetu 1 r. gospodarstvo v občinskem vnica Ja*no pa je, da bo lagtn v veC^ meri izkoristiti dei„° delovno silo, da bodo vsa fasu 0Pravljena v čim krajšem Štvffll 'e t>il pod okriljem dru-Sevni iatni telovadni nastop v imeli j °b tej priložnosti so brustw , rubini veliko slavje. svojp„.° Praznovalo SO-letnico biia ®a. dela, v ta namen je derniin re,^ena slavnostna aka-Vga t»i na kateri so sodelovala krškerri°va,dna društva bivšega vUi *.,*!. okraja. Tedaj so raz-Velik' t*ruS*vcno zastavo. ška ko mu je republi- dosenip0, Priznanje je društvo §ka % , lani. ko mu je republi- ?ršanizapT?pClna zveza zaupala tekmovo.° medrepubliškega Ib, na ,!" mladincev na orod-katerem so nastopili mladinski prvaki Slovenije in Vojvodine. Prav ta prireditev je vzbudila med mladinci in ostalimi domačini precejšnje zanimanje, tako da so posvetili vajam na orodju še večjo skrb. Vsi telovadni oddelki društva redno vadijo, preko zime v telovadnici, poleti pa na letnem telovadišču. Ne goje pa samo telovadbe, marveč se posvečajo tudi drugim športnim disciplinam. Med člani je nekaj zelo dobrih smučarjev, ki se udeležujejo raznih smučarskih tekmovanj in tečajev. Imajo tudi dober smučarski vaditeljski kader, ki bo čez leta vzgojil dobre mlade smučarje. Kakor pri večini telovadnih društev, tako * tudi v Sevnici manjka telovadnega vaditeljskega kadra. Akoravno jih to moti v telovadnem delu, je uspeh vendar na višini, saj nekateri vaditelji delajo tudi za dva in še več. Vsekakor jim je treba za. to požrtvovalno in nesebično delo izreči priznanje. Treba pa bo težiti za tem, da društvo pride čimprej do ustreznega vaditeljskega kadra, ki bo nadomestil preobremenjene tovariše in jim s tem podaljšal dobo za prepotrebno delovanje v društvu. Veliko zanimanje vlada v telovadnih oddelkih za okrajni zlet »Partizana« v Brežicah, ki bo v nedeljo. Kakor drugod, so se tudi sevniški telovadni oddelki na to veliko prireditev že precej časa marljivo pripravljali. Zlasti živo je bilo v društvu zadnje tedne, ko so se pripravljali za zletne vaje. Iz Sevnice se bo udeležilo okrajnega zleta okrog 100 telovadcev, bilo pa bi jih še mnogo več, če bi imelo društvo dovolj vaditeljev na razpolago, ki bi naučili telovadbe željno mladino prosti^ vaj. (KRAPINA) 5« (3:0) tamkajšnji »Mladosti« in zadnjo tekmo doma proti »Bratstvu«. V nedeljski tekmi proti »Zagorcu« iz Krapine je »Rudar« sicer dosegel izdatno zmago, toda če bi igral tako kakor v zadnji tekmi proti »Svobodi«, bi nasprotniku lahko nasul še več golov, Toda ležerna igra brez poleta in tekmovanje, kdo bo več strelov udaril mimo ali preko gola, je dalo rezultat samo 5:0. Moštvo iz Krapine ni predstavljalo resnega nasprotnika, dober pa je bil njihov vratar. Brežice—Aluminij 1:1 (0:1) V zadnjem, 18. kolu nogometnega prvenstva mariborsko-celjske skupine sta se pomerili v Kidričevem moštvo NK Brežice in domači »Aluminij«. Tipično prvenstvena tekma se je končala z razdelitvijo točk 1:1. Zmaga »Aluminija« v jesenskem delu tekmovanja in njegova uvrstitev na 3. mesto lestvice je delala Brežlčanom skrbi, vendar so z dobro igro rešili točko v svojo korist, ki jim bo koristila za 4. ali pa 5. mesto. Domačini, ki so znani kot močno in morda malo preostro moštvo, so igrali za zmago, vendar so Brežičani z znanjem in solidno igro onemogočili poizkuse zmagati za vsako ceno in si pridobiti publiko Kidričevega. Kakor običajno, so se tudi tokrat izkazali napadalec Nešič, ki je izenačil v drugem polčasu, in obramba z Lihičem, Fajnom in mladim vratarjem Karabašem na čelu. — Sodil je zelo dobro in objektivno Glavič iz Maribora. PARTIZAN (Krško)—PARTIZAN (Senovo) 3:0 (2:0) Obe nogometni moštvi sta odigrali povratno tekmo v Krškem. Deževno vreme in razmočen teren je oviral igro. Tekma Je potekala v premoči domačega moštva, ki je nevarno ogrožalo vrata gostov, ki se lahko zahvalijo le neodločnosti napadalne vrste, da ni bilo teže poraženo. Gole so dosegli za krško moštvo Anžiček, Popovič in Tasič. Tekmo je sodil pred majhnim številom gledalcev dobro Alfred Istenič. „Proletarec“ — prvak mariborsko-celjske nogometne skupine skupine PROLETAREC—KOVINAR (S). 4:0 (2:0) »Proletarec« iz Zagorja je že prvak v tej skupini. V nedeljo je v Štorah izbojeval zmago 4:0, akoravno igra obeh moštev ni bila na višini. »Proletarec« je bil boljše moštvo in bi bil rezultat zanj lahko še večji, če ne bi posamezni igralci tako netočno podajali žoge. Zmaga »Proletarca« je biia zaslužena. Titova štafeta Avto-moto društva v Vidmu-Krškem Člani Avto-moto društva v Vidmu-Krškem se vsako leto udeleže Titove štafete. Tako so tudi letos to nalogo častno izvršili. V torek 22. p. m. se je pred sedežem občinskega LO Videm-Krško zbralo preko 400 ljudi. Vse okoliške hiše so bile v zastavah, govorniški oder pa je bil v zelenju. Natanko ob 9. uri je prispela štafeta iz Mokronoga in izročila štafetni etui predsedniku SZDL tov. Lojzetu Colariču, ki je etui predal predsedniku Avto-moto društva, da ga ponese dalje v Zagreb. Nosilca štafetnega etuija je spremljalo 11 krških motoristov in dva avtomobila V Brežicah je motoriste pričakala šolska mladina in ostali. Štafetno palico so prevzeli brežiški motoristi, ki ao jih spremljali Krčani. Na Jesenicah na Dolenjskem se je koloni pridružilo še deset Hrvatov, ki so vozili do Zagreba. Ob pol 11. uri so štafetno palico na Trgu republike izročili bratom Hrvatom, ki so jo ponesli v Beograd. RAZPIS Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole sprejme v šolskem letu 1966-57 DOLOČENO ŠTEVILO UČENČEV ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. »Vpis traja od 1. junija do zaključno 1. septembra 1956. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 15 do 17 let, in če so zadostili splošni šolski obveznosti. Kandidati morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 30 din kolkovano prošnjo z natančno naVedbo naslova (mesto, kraj, hišna številka, postaja in železniška postaja); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. potrdilo o imovinskem stanju in davčni osnovi. Nekolkovane prošnje ter prošnje brez priloženih listin ne bomo upoštevali. Sprejemnega izpita ne bo. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 2000 do 4000 din. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo. Pri šoli je internat, ki nudi učencem potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v internatu, morajo to navesti v prošnji. Kandidat se lahko vpiše osebno ah pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Ind. rudarske Me Zagorje. Kinematografi MALI OGLASI RAZPIS Knjigovodkinjo samostojno, z večletno prakso v zadružnem knjigovodstvu, sprejme Kmetijska zadruga Izlake. Plača po kolektivni pogodbi ali po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe s 15. ju-Hjem ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslali na Upravo KZ Izlake. Vremenska napoved Nestalno s pogostimi padavinami oziroma nevihtami, vendar pa bo prevladovalo sončno vreme, zlasti v drugi polovici prihodnjega tedna. Dr. M. V. Kino »Svoboda — Dobrna« v Trbovljah predvaja v soboto in ponedeljek ob 5. in 7. uri ter v nedeljo ob 3. in 5. uri amer. kriminalni film »TRI KORAKE DO VES AL«; v sredo in četrtek ob 8. uri pa mehiški film »MACLOWIJA«. Kino »Svoboda — Center« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ruski barvni film »ZVESTI PRIJATELJI«; naslednji teden pa nemški barvni glasbeni film »ZEMLJA SMEHLJAJA«. Kino »Svoboda — Trbovlje n« bo predvajal do ponedeljka amer. barvni fantastični film »VOJNA SVETOV«. »Partizan« Sevnica bo 9. in 10. junija predvajal amer. barvni film »POGUMEN KOT LAS-SIE«; 16. in 17. junija pa finski film »BELA KOŠUTA«. Kino Brestanica bo od <4. do 10. junija predvajal amer. barvni film »MEC IN ROZA«; 13. in 14. junija pa ital. krim. film »IZZA SPUŠČENIH ZAVES«; od 15. do 17. junija pa amer. westem film »DAMA POIZKUSA SREČO«. Kino Brežice predvaja od 8. do 10. j lini j a amer. barvni film »HONDO«; 12. in 13. junija jugoslov. film »HANKA«; od 15. do 17. junija pa ameriški barvni film »LJUBIM MEL-VINA«. Kino Cerklje predvaja 10. junija amer. barvni film »KAPETAN HORATIO«; 12. junija jugoslov. film »HANKA«; 15. junija ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA«. POTUJOČI KINO V TRBOVLJAH predvaja od 8. do 13. junija ameriški film »ROBERTA«. — V ponedeljek, 11. junija, ob 18. uri v Vrhovem, ob 21. uri v Sevnici za center predvojaške vzgoje; v torek, 12. junija, ob 18. uri na Izlakah, ob 21. uri v Potoški vasi — Fančmkova kolonija (na prostem); v sredo, 13. junija, ob 20.30 v Čečah. KDOR PRODA ŠIVALNI STROJ, naj ga opiše in sporoči ceno. — Ponudbe na Angelo Žnidaršič, Linhartova 2, Bežigrad — Ljubljana. CENJENE STRANKE PROSIM, da dvignejo svoja popravila najkasneje do konca tega meseca, ker bom prekinil z delom. — Valentin Helmlinger, zlatarska delavnica, Videm. LEP BUKOV GOZD na Trnovcu pri Za bukovju ugodno prodam. Vprašajte pri vratarju »Celuloze«, Videm. KNOSTANOVANJSKO HI SO z nekaj zemlje, tik ob cesti, na Dolenjskem prodam. Primerno za upokojenca. — Vprašajte pri Antonu Hrovatu, Šentjanž, Dolenjsko. SLUŽBO ZACETNICE-N ATA -KARIČE ali kaj podobnega išče simpatično dekle. — Naslov v upravi lista. TRICEVNI RADIO prodam — cena ugodna. Naalov v n nravi lista. ČEBELARJI! Prodam točilo na štiri sate in še več drugih čebelarskih potrebščin. — Naslov v upravi lista. Zahvala DOZ v Krškem se iskreno zahvaljujem za prejeto zavarovalnino proti požaru. Prav tako se zahvaljujem tudi prostovoljni gasilski četi v Sevnici. Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku, se po tej poti iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujem vaščanom, Gozdnemu gospodarstvu Brežice in ostalim- Vsem pa priporočam zavarovanje proti požaru. Justina Pompe s starši, Orehovo pri Sevnici ZAHVALA Ob tenki izgubi naše drage mame, stare majne in prababice TEREZIJE RAZBORŠEK se najlepše zahvaljujemo vsem, ki s© ob težkih urah sočustvovali z nami, darovalcem vencev. dalje sosedom, znancem, sorodnikom in vsem, ki ao jo spremljali na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi dr. Ivanki Bartol o za ves njen trud ob bolezni. Žalujoči: sin Karol, hčerki Gita in Milka ter ostalo sorodstvo. Komisija za razpis mesta direktorja pri trgovskem podjetju »Preskrba« Šenov« razpisuje mesto direktorja pri trgovskem podjetja »Preskrba« Senovo Pogoji: ekonomska srednja šola s triletno prakso na vodilnih mestih v trgovini ali desetletna praksa na vodilnih mestih v trgovini ali v gospodarskih organizacijah. Pismene ponudbe z življenjepisom je treba poslati najkasneje do 20. junija 1956 na oddelek za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Senovo. Industrijska rudarska šola v Trbovljah bo v šolskem letu 1956-57 sprejela v I. razred rudarskega odseka 50 učencev, v I, razred elektro odseka pa 15 učencev. Pogoji za vpis: V rudarski odsek bodo sprejeti mladinci, ki so dovršili najmanj pet razredov osnovne šole, ki bodo v letošnjem koledarskem letu dopolnili 13. leto starosti, ki so duševno zdravi ter telesno dobro razviti in sposobni za rudarski poklic, kar bo pri sprejemu ugotovil dolski zdravnik. V elektro odsek bodo sprejeti učenci, ki so z uspehom dovršili štiri razrede gimnazije ali osemletko in ki so telesno ter duševno zdravi. Mladinci, ki se žele vpisati v enega izmed navedenih odjekov, morajo upravi šole predložiti: 1. prošnjo, kolkovano s 30 din; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz matične knjige rojenih; 4. potrdilo o premoženjskem stanju; 5. potrdilo o stalnem bivanju; 6. zdravstveno knjižico ali pa potrdilo od pristojnega Zavoda za socialno zavarovanje, da zdravstvene knjižice niso prejeli; 7. potrdilo o višini otroškega dodatka od Zavoda za socialno zavarovanje. Učenci prejemajo v šolskem letu redne mesečne nagrade od 2000 do 4000 din in posebno mesečno nagrado, katere višina je odvisna od marljivosti pri učenju. Poleg tega prejmejo učenci vsako šolsko leto zaščitno obleko in obutev. Pri šoli je internat, v katerem imajo učenci odlično oskrbo in pomoč pri učenju. Vpis traja od 11 junija do 1. septembra 1956. Učenci se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo prošnje z vsemi dokumenti na naslov: Industrijska rudarska šola, Trbovlje, Vsa podrobnejša navodila o vpisu in šolanju daje uprava šole. UPRAVA ŠOLE. 7 D N1 PO S VET U Radio Lfubl ona v šem tednu Povejmo kar ob pričetku: na splošno bogat teden zunanjepolitičnih dogodkov, četudi se počasi približujemo »pasjim dnem*. Medtem ko se »onkraj luže«, v ZDA, vztrajno ukvarjajo s predvolilno kampanjo, v Argentini govore o reorganizaciji vlade, v Aziji pa o neverjetno sumljivi zmagi starega ovojnega huiskača« Sing Man Rija v Južni Koreji za predsednika republike, se v Evropi predvsem ozirajo na obisk 'predsednika Tita Sovjetski zvezi ter na zamotan položaj v francoski skupščini zaradi Al-žira in Severne Afrike. Tito v Moskvi O pomenu Maršalove poti v Moskvo smo spregovorili že v prejšnji številki. Izredno topel sprejem, ki ga doživlja predsednik FLRJ te dni na vsakem koraku, ter prijateljske in odkrite izjave najvišjih sovjetskih državnikov in politikov so živa priča o željah vsega sovjetskega ljudstva, da v odnosih med obema državama odpravijo vse tisto, kar bi še kdaj utegnij.0 ovirati pošteno medsebojno sodelovanje. Pozabili smo na pretekle dni, na dogodke, ki jih ni krivo niti jugoslovansko, niti sovjetsko ljudstvo, je te dni večkrat izjavil predsednik Tito. Vodilni sovjetski politiki poudarjajo jugoslovanski delež v protihitler-jevskem boju ter zasluge za popuščanje mednarodne napetosti in krepitev miru na svetu. Jugoslavija dobiva v njih očeh tisto pomembno mednarodno vlogo, ki si jo zares zasluži. Srečno mimo krize Francoski vladni predsednik Mollet je razmeroma lahko prestal »križni ogenj« v francoski skupščini. Poleg radikalov in socialistov so njegov program b Severni Afriki podprli še ljudski republikanci in njim podobne skupine. Komunisti niso glasovali, a so s tem vendarle u. bistvu podprli vlado. Razprava pred glasovanjem je pokazala, da »sredini♦ in desnim elementom ni posebno všeč, da je vlada tako hitro priznala neodvisnost Maroka in Tunisa (četudi jih še vežejo tako imenovane določbe »medsebojne odvisnosti«) O Alžiru so si parlamentarne skupine še bt j nasprotne. Strojna lev' zahteva, da Pariz prizna ali ski narod in da Alžircem p dobno samostojnost kakor ost c lima dvema deželama. Sredin in desnica podpirata sedanj politiko Lacoste, ki se ne na merava odreči te »francoski dežele« Bogat sistem socialni: • in gospodarskih ukrepov naj b »alžirske muslimane in evrop ce« povsem izenačil, ostali po bi tako prvi kot drugi — Fran cozi. Se ni nič zanesljivega, ali b nedavni Nehrujev predlog pe tih točk za rešitev alžirske kri ze kaj pomagal. Njegov »lete veleposlanik« Krišna Menon j bil že v Parizu, toda uradno n poročajo o kakih posebni uspehih. Pravijo le, da je Mol let pripravljen pogajati se gverilci za »zeleno mizo*, tod nihče ne ve povedati, pod k a kimi pogoji iv kdaj. VS in Palestina Varnostni svet je te dni soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva od glavnega tajnika OZN, naj nadaljuje svoja mirovna prizadevanja v Palestini, dokler položaj zares ne bo povsem »čist*. Le tako bo mogoče preprečiti novo vojno na teh tako vročih tleh. Navzlic obljubam, da se bodo ravnali po določbah premirja, govore poročila iz Palestine o neprestanih manjših praskah na razmejitveni črti Zato so menda na mestu izjave, da lahko »permanentno« Hammarskjol- dovo poslanstvo samo brzda prenapete duhove in prepreči večje spopade, kaj več pa ob sedanjih pogojih in sedanjem razpoloženju ne smemo pričakovati. Toda tudi v tem se kaže določen napredek. V Italiji si socialdemokrati, partnerji krščansko-de-mokratske stranke, prizadevajo, da bi se slednji izrekli za sodelovanje z Nennijevimi socialisti. Demokrščansko vodstvo je sodelovanje za sedaj odklonilo, pa tudi na desnico se ne namerava nasloniti. Ip Avstrije poročajo o težavah pri pogajanju socialistične in ljudske stranke za sestavo koalicijske vlade. Ciprski problem se ni pomaknil niti za korak naprej, četudi je po odstopu Teotokisa prevzel zunanje ministrstvo človek, ki je bolj »Cipru naklonjen«. Oregocen ruenk Med vsemi rudniki na svetu je »Velika jama« v Južni Afriki najbolj dragoceno ležišče rud na svetu. Ta rudnik obsega komaj štiri hektare zemljišča in so prodrli približno tisoč metrov globoko, iz jaškov pa so v 25 letih (1888 do 1913) spravili na dan nič manj kot 450 kilogramov diamantov. »Velika jama« je namreč naj bogatejše ležišče diamantov na svetu. Naj večji diamant, kat so jih našli v tem rudniku, je imel 503 karate, torej je tehtal deset dekagramov. Za vse diamante, kar so jih našli v tem rudniku, je značilna bledorumena barva. Leta 1913 so rudnik opustili, ker I i- -.-— ;r. —' ,.—.7, o Poročila poslušajte vsak dan ob 5,05, 6,00, 7,00, 13,00, 15,00, 17,00, 19,00 radijski dnevnik in ob 22,10. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« . ob delavnikih ob 14,40, ob nedeljah pa ob 14,15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12,30, »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6,20, oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5,00 do 7,00 ure. NEDELJA, 10. JUNIJA 6,00—7,00 Jutranji pozdrav (pisan glasbeni spored). 8,50 Nedeljsko jutro na vasi (spored slovenskih narodnih pesmi in napevov). 9,30 Še pomnite, tovariši: a) Marjan Podobnik: Rapuševa mama — b) Partizanske pesmi. 12,00 Pogovor s poslušalci. 13,30 Za našo vas. 16,30 Pri meteorologih na Kredarici (reportaža). 16,45 Veseli intermezzo. 1800 Radijska igra — Suhovo-Kobilin: Svatba Kre. činskega (ponovitev). 21,00 Športna poročila. 21,15 Popevke in ritmi. PONEDELJEK 11. JUNIJA 11,50 Za dom in žene. 12,00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in domačih poskočnic. 12,40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 14,30 Radijski leksikon 16,00 Utrinki iz literature — Norman Mailer: Mrtvi domačin. 18,00 Kronika. •18,45 Kulturni obzornik. 22,25 »Glasba ne pozna meja« — sodelujejo Danise Benoit (Pariš). •Jelka Cvetežar (Ljubljana). Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča... TOREK, 12. JUNIJA 8,00 Prireditelja slovenskih narodnih pesmi Ciril Pregelj in Luka Kramoljc 8,50 Glasba ne pozna meja (koncert Zabavnega orkestra Radia Ljubljana — posnetki z javnega koncerta 3. maja v veliki filharmonični dvorani) — I. del (ponovitev). 11.05 Priljubljene popevke in melodije. 14,30 Gospodinjski omnibus. 16,00 Utrinki iz literature — Norman Mailer: Mrtvi do- mačin. 18,00 Športni tednik Voda je počasi zalivala rove in taiko je počasi nastalo globoko podzemsko jezero. Opuščeni rudnik je sedaj posebna naravna znamenitost blizu Kimber-leva v Južni Afi"'V: 18,30 Slovenske umetne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18,50 Zu-nanje-politični feljton: Atomi v gospodarstvu in politiki. SREDA, 13. JUNIJA 11,50 Za dom in žene. 12,40 Pred mikrofonom so Veseli godci. 13,35 Melodije iz filmov, glasbenih revij in operet. 14,3u Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16,00 Utrinki iz literature — Luigi Pirandello: Zažgi slamo! 18,00 Po ljubljanskih vajenskih domovih ob koncu šolskega leta. 18,45 Radijska univerza Dr. Erih Hauptman: O bolezni bezgavk. 21,40 Lepe melodije. Četrtek, 14. junija 11,45 Dober dan, otroci! 12,00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 12,40 Koncertni valčki. 14,30 Turistična oddaja. 15.35 Domači napev. 16,00 Utrinki iz literature — Otroške pesmi Grigorija Viteza (prevedel Janez Menart). 18,00 Iz naših kolektivov 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. PETEK, 15 JUNIJA 8,00 30 minut vam igrata Kvintet Avsenik in Vaški kvintet s svojimi solisti. 10,00 Koncert po željah 11,05 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in plesov 11.50 Za dom in žene. 13.35 Za vsakogar nekaj v lahki in zabavni glasbi. 14,30 Za lovce in ribiče 16,00 Utrinki iz literature — Smiljan Rozman: Saj je bilo vse le šala. 17,15 Zabavna in plesna glasba. 18,00 Nove knjige. 18,10 Odlomki iz Massenetove opere Manon. 20,30 Tedenski zunanje-politični pregled. 21,15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 16 JUNIJA 11,45 Pionirski kotiček. 12,00 Pesmi iugoslovanskih narodov. 12,40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 14,30 O špor‘u in športnikih: Športniki v Litiji 16,00 Utrinki iz literature — Dve angleški humoreski. 16,20 Koncert po željah. 18,00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18,15 Pojeta Zenski vokalni kvartet in moški zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18,45 Okno v svet: Rojstno mesto Oktobrske revolucije 20,00 Veseli večer. 22,15—23,00 Oddaja za naše iz-ooiiprv''7' —- na valu 327.1 m. 2e4iš lepo, sodobno »n okusno tapecirano pohištvo? Potem se oglasi pri D ml ..Tapetništvu” - Trbovlje OBRTNIŠKA CESTA I* tv h»l pri Ačkun) Izdelujemo vse v to stroko spadajoča dela, otomane, kavče, fmnlce, fotelje, vzmetnice, 'zavese in vse vrste dekorativnih in sedlarskih del. Sprejemajo se tudi popravila. divani že od 11.000 do 16.000 dinarjev kavči že od 35.000 do 40.000 dinarjev žimnice že od 8.500 do 12.000 dinarjev Cene konkurenčne — Izdelava solidna In točna, prepričajte w • tem sami In nas obiščite! — Priporoča se TAPETNIŠTVO — TRBOVLJE V mrežah Interpola Tihotapci in falzifikatorji z dveh kontinentov (Po magazinu »300 čuda«) (Nadaljevanje) Heroin se izdeluje iz morfija Toda ta proizvodnja, presojajoč jo 9 pravnega stališča, ni tako enostavna. Država — v tem primeru Italija — je zahtevala od vseh laboratorijev, ki so izdelovala to mamilo, natančne, zanesljive podatke, v kakšne namene se heroin proizvaja in v kakšnih množinah. In ravno ta poročila so bila predmet detajlnih študijev strokovnjakov Interpola in oddelka za mamila federalnega preiskovalnega biroja. To proučevanje je trajalo več mesecev. V času tega iskanja se je število laboratorijev, ki niso bili nevarni, manjšalo, vse bolj pa se je krog laboratorijev, ki so bili sumljivi, zoževal. Nazadnje je število teh laboratorijev ostalo le še majhno in celokupno pozornost so usmerili nanje. Sedaj je bilo treba opraviti le še poslednja dela in najti tiste, ki, so se ukvarjali z nedopustnimi operacijami. Za ljudi iz'Interpola in Federalnega preiskovalnega biroja je ostalo le še nekaj farmacevtskih podjetij, ki so prihajala v poštev kot izdelovalci heroina. In naenkrat — na velikansko iznenadenje vse javnosti — je bil aretiran direktor največjega teh podjetij. Na zasliševanju je priznal vse: »Da, naša poročila so bila zlagana. V naših podjetjih smo izdelovali heroin. Samo naše podjetje ga je izdelalo 350 kilogramov ...« Tri sto petdeset kilogramov heroina — »črnega snega«! To je prineslo podjetju, če računamo po cenah na črni borzi, velikansko denarno vsoto — približno pet milijard dinarjev ... »Po čigavem nalogu ste delali?« so ga vprašali na zasliševanju. »Po naročilu človeka, ki me je imel povsem v oblasti. Vedel je namreč za neko mojo utajo, ki sem jo zagrešil pred nekoliko leti, ki pa ni prišla na dan.« »In kdo je ta človek? Nam lahko poveste njegoVo ime?« »To je profesor Latoni,« je odgovoril aretirani direktor. To odkritje je udarilo kakor strela z jasnega neba na Interpol in na vso italijansko javnost. Italijanski časniki so objavili to odkritje kot eno izmed naj večjih senzacij v poslednjih desetih letih. »Profesor Latoni?« so se spraševali vsi z začudenjem. »Ali je mogoče, da eden izmed najboljših znanstvenikov Italije pripada tihotapski in falzifikatorski tolpi, za katero je bil v akciji Interpol ih Federalni preiskovalni biro? Ali je mogoče, da je profesor Mario Latoni eden izmed voditeljev tihotapske družbe človek, ki je užival tolikšen ugled kot znanstvenik in meščan, človek, ki je bil tako rekoč okras in ponos vseh salonov in lokalov v Turinu in v ostalih mestih Italije?« Da, bilo je tako. Profesor je bil res eden izmed glavnih oseb v tej organizaciji. Aretaciji se je umaknil — s samomorom. V usta si je pognal kroglo iz pištole. Bil je na mestu mrtev... »Skoda! Takšnega, kot je bil Latoni, bomo težko spet našli,« je dejal Tony Giraldi v New Yorku, ko je prihodnjega dne v »New York Tribuni« prebral novico o smrti svojega najvažnejšega sodelavca. »Kaj naj sedaj naplavimo?« je vpraševal, obračajoč se v razgovoru k Germaini in Fran-coisu Breyu. »Kako bi prišli do heroina, ki nam je ostal v Italiji?« Francois in Germaine sta mu poskušala pomagati z na^.eti. Tony pa je na vse njune predloge prezirljivo odmahnil z roko. Kaj? Da bi Tony Giraldi iskal za svoje delo nasvete pri drugih? Tony Giraldi še ni padel tako nizko! Našel bo t način, da dobi heroin iz Italije in potegne za nos Interpol I in Federalni preiskovalni biro. In podobno kakor kakšen državnik, ki svojim pomočnikom pojasnjuje svoje načrte, je Tosny Giraldi Francoisu in Germaini na kratko razložil svoje namere — ki bodo Interpolu pokvarile vse račune. »Pred vojno,« je začel Tony, sedeč v fotelju, kjer je gledal nekaj časa v Germaine, nato pa spet v njenega moža, »sem imel v Sing-Singu nekega tovariša in prijatelja. To je bil Stew Fuler. Takrat je bil Stew še mlad fant, ki je sedel zaradi neke goljufije. Ze dolgo je spet na svobodi in se več ne spušča v nedovoljene posle. Proti takim opravilom je danes popolnoma hladen — in kar je najvažnejše: policija je že davno pozabila nanj. Ni več pod nadzorstvom. Btevv nam lahko pomaga!« Se tisto popoldne je Stew Fuler, nekdanji kaznjenec v iing-Singu, dobil redek obisk, obisk svojega nekdanjega ovariša iz ječe, Tonyja Giraldija. Stew je sedaj stanoval j nekem majhnem stanovanju v Manhatanu. Danes je bil že zrel človek, visok in mršav, inteligentnega obraza. Poudariti moramo, da ni bil posebno vesel tega nepričakovanega obiska. Izgledalo je, da je že pozabil na Tonyja. V O IB J EMU ZE.CE.NE.GA PEKC/l HOMAN IS Priredil Vlado Pečar Naslednja dva dni se stanje ni spremenilo, postalo je morebiti še bolj brezupno. Rinili smo naprej, padali in zopet vstajah, peoni pa so sekali bičje in preklinjali Oživeli smo samo včasih, • ko smo pobrali kakšno žuželko, kakšnega drobnega črvička ter ga v triumfu spravili v naše stekleničke. Ujel sem neznan specium myriapodov in podspecium cur-sorijev, ne da bi po njihovi zunanjosti dognal, kam jih naj vtaknem. Na univerzi v Rio de Janeiru niso niti sanjali, da take živalice prebivajo ob Amazonki. Profesor Ortega mi je povedal, da se več ne znajde v mnoštvu močvirskih ptic — njegovo znanje je tukaj klavrno odpovedalo. Utaborili smo se zopet v močvirju. Začel sem sumiti, da se je polkovnik Loos zmotil in po tej poti ne pridemo nikamor Rad bi mu to povedal, pa mi beseda ni hotela z jezika. Križ je bil s hrano. Večina konserv se je zaradi vročine pokvarila Zmetali smo jih proč. Ustrelili smo dve divji gosi in ju v naglici spekli. Meso je bilo trdo, obroki pa tako majhni, da je komaj zadostovalo za grižljaj. Koruzna moka in fižol sta splesnila, v prt ;enem mesu pa so se vgnezdili črvički. Edino peoni niso tožili Napolnili so srt žepe s koko in jo počasi žvečili ,* Naš radiotelegrafist je popravil svoj prejemnik. Zaradi neke manjše okvare smo bil) tri dni odrezani od sveta Poskusil je dobiti zvezo s helikopterjem, toda ta se ni oglasil, oglasila pa se je neka mala postajica na otoku Marajo. Skozi taborišče je nenadoma zadonel klic: • Galvez Louis, Galvez Louis, žena javlja, do je dobila sina Galvez Louis. Galvez Louis ...« Ing. Galvez je planil pokonci in stekel po vdajajočih se I HUERTO LOPEZ vejah k radiotelegrafistu Strgal mu je slušalko iz rok In si jo nadel s trepetajočimi prsti. »Kako je z Luizo? Kako je z Luizo?« je šlo v eter njegovo vprašanje, obveščevalec z otoka Marajo pa žal ni vedel nobenih drugih podrobnosti. Cez čas je Galvez zasanjano odložil slušalko, se ozrl po nas in glasno zajokal. Živci niso zdržali iznenadnega veselja. Vsi smo mu čestitali. Segal nam je v roke, ne da bi se sramoval solz Ko sem naslednje noči po dolgih, brezuspešnih poskusih končno zadremal, me je kmalu prebudilo rahlo govorjenje v moji bližini. Videl sem, da ing. Galvez in Padilla Angelico bedita. Nisem ju hotel motiti, zato sem se potajil. »... z menoj je drugače,« je rekel Padilla Angelico. »Juana, moja žena, me ne mara. Prepričan sem, da bi bila celo vesela, če bi se nikoli več ne vrnil domov. To je tudi edini vzrok, zakaj sem se podal na pot. A kaj je gnalo vas, tega ne razumem.« »Predaleč bi vodilo, če bi vam hotel vse povedati, amlgo”. Predvsem znanost ki malce tiste bandeirosove krvi, ki se pretaka v mojih žilah Moj oče je bil eden izmed brazilskih pionirjev Upam, da bo tekla ista kri tudi po žilah mojega pravkar rojenega sinčka ...« Vedno ista pesem, sem si mislil, zaprl oči in začel šteti, da bi zaspal. »Ena — dve — tri... sto, dve sto —« odprl sem zopet oči; na vzhodu se je rahlo danilo. Zeleni pekel Je pokazal svoje zobe. Iztrgal nam Je dvoje cabocloeov ., Zgodilo se je v trenutku, ko smo tega najmanj pričakovali. Počasi nas je začelo prevevati upanje. Tu pa tam smo že začutili čvrsto zemljo pod nogami, tako da nismo hodili kot doslej v gosjem redu. Pred nami so sopihali sključeni v dve gube nosači in se kljub bremenu na hrbtu živahno pomenkovali. Nenadoma pa je prvi neokretno stopil nekoliko na stran ln 6e opotekel. Pod njegovimi bosimi nogami se je odprlo žrelo umazane vode in ga začelo sesati vase. Drugi ga je zgrabil z® oprtač, hoteč m« pomagati, pa sta se zapletla in telebnila P° dolgem v blato. Bil sem prepričan, da se bosta z lahkoto rešila ln zato temu prizoru sploh nisem posvečal pozornosti. Ko P* sem zagledal frčati po zraku laso, ki jo je spretno vrgel veliki lovec Lorco, sem stopil bliže, toda tedaj sta bila peona že vratu v močvirju. Težko breme prtljage, ki se ga nista mogla znebiti, ju Je potegnilo pod varljivo travnato nišo. Njun smrtni boj je moral biti strašen, kajti dve minuti ali pa še delj se je na istem mestu mehurčkala blatna voda. Nemi, pretreseni smo stali kot prikazni in se nismo upali ganiti. Tedaj je Loroo snel kučmo, mi pa smo molče sklonili glave-■ • »Kar zeleni pekql vzame, tega več ne vrne —« jc tih® izrekel našo misel dr. Vega. Polkovnik Loos je dal znak za odhod. Kolona se je razvil® in iz strahu pred grozno smrtjo v blatu krenila v gosjem red® naprej. V trstju so hripavo vreščale ptice. Iz gruče caboclosoV na čelu sprevoda se je oglasila zategla Indijanska žalostinka- »V tebi, peom, je pesem zamrla, ne boš več zrl zelenih gozdov, v tebi, peon, je beseda zamrla, ne boš se več vrnil domov...« Njihovi hripavi, neubrani glasovi so bolestno doneli skoz* ugašajoči dan. Naslednji dan smo odvrgli zopet nekaj prtljage. Tokrat morali odložiti precej streliva, pregledali pa smo tudi os^anf» konserv in vse skupaj vrgli v močvirje. Upali smo, da nam »Kajman«, kakor hitro nas najde helikopter, nadomestil lzgu^# Zveze z njim še niso vpostavili Radiotelegrafista nikakor mogla odkriti napake.