Jelovica ob vstopu v novo leto
Kaj nas čaka v letu
Pred nami je leto 1989, v katerem naj bi se pričele pomembneje uveljavljati tržne zakonitosti, kar seveda pomeni, da bo gospodarska situacija zaostrena prav tako kot dosedaj. Nas seveda zanima, kaj čaka Jelovico v prihodnjem letu. Ko delamo ocene za drugo leto, se zavedamo predvsem dejstva, da bo najtežje prodati proizvedeno blago, saj bo naslednje leto domače povpraševanje še manjše kakor letos, bitka med proizvajalci pa se bo odvijala predvsem na področju cen in dajanja drugih ugodnosti pri prodaji.

1989
Zato bo v letu 1989 zelo pomembna naloga, kako bomo prisotni na trgu, in kako se še bolj približati kupcu. To pa pomeni nove in izboljšane proizvode, popoln asortiman, reklamo, pa tudi še kakšno novo predstavništvo. Skratka, bitka za kupca bo drugo leto ena glavnih nalog poslovanja v Jelovici.
Drug problem, ki nas teži in nas bo tudi v bodoče, je stalno poviševanje cen glavnih materialov, ki presega vse razumne meje. Ena od rešitev je v tem, da bomo pričeli uvažati več surovin, čeprav so obremenjene s 35—50 % uvoznih dajatev, kljub temu pa jih je vedno več, ki so cenejše kot doma. Seveda pa tudi pcrast deviznega kurza in splošen nivo cen na eni strani in višina plač na drugi strani pomenijo, da vseh povišanj stroškov ne bomo mogli prenesti na kupce, pomembnih notranjih rezerv pa imamo vedno manj. Iz navedenih predvidenih dogajanj na področju nabave in prodaje sledi, da se bomo morali še bolj prilagajati trgu. Če ne bomo prodali vsega proizvedenega, bomo morali proizvodnjo tudi zmanjšati ali ustaviti z vsemi posledicami, ki iz tega sledijo, saj je kopičenje zalog najslabša varianta. Eden od glavnih ciljev, ki pa je posledica ir ne vzrok, pa je finančno stanje, saj smo prezadolženi. Obresti pa predstavljajo za nas vedno pomembnejšo postavko v stroških in če bo šlo tako naprej, bodo kmalu najpomembnejša. To bo najtrši oreh za nas, pa tudi
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
LETO XVII ST. 9-10 DECEMBER 1988
IZ VSEBINE
—	Novoletna anketa med delavci
—	Kaj menijo poslovodje o prodaji
—	Učenci osnovne šole obiskali Jelovico
—	Naši tridesetletniki
—	Mladina izvolila novega predsednika
—	Računski center bo povezal Jelovico
—	Na obratih bi radi več delali
ostalo gospodarstvo, čeprav so scenariji na tem področju bolj črni.
Iz vsega tega sledijo glavne usmeritve za leto 1989, ki so preprosto rečeno naslednje:
— rahlo povečati proizvod-
njo ob boljšem prilagajanju trgu
—	ne večati števila zaposlenih
—	bolj se usmeriti v izvoz na vseh področjih, kjer je to možno in kjer pokrivamo vsaj izdelavne stroške
—	usmerjati se v uvoz tam, kjer je to ugodnejše


—	voditi ofenzivno prodajno politiko v cilju prodaje proizvedenega in zmanjšanju zalog
—	izgrajevati informacijski sistem na področju prodaje, ki bo dal hitre in učinkovite podatke
—	izboljšati likvidnostno situacijo preko tekočih in dolgoročnih ukrepov
—	uveljaviti nov pravilnik o nagrajevanju
—	izvajati le nujne investi-
cije in vzdrževalna dela in krepiti obratna sredstva.
To je le nekaj osnovnih nalog, ki so po mojem mnenju najpomembnejše.
V upanju, da jih bomo vsaj delno uspešno obvladali, želim vsem sodelavcem in njihovim bližnjim zdravo in uspešno 1989.
Direktor DO Matjaž Cepin
Novosti iz naših obratov - Obrat Gorenja vas
Premalo dela za dosego plana
Na obratih, posebno tistih „disloci ranih" se zmeraj kaj dogaja. Tako je tudi v Gorenji vasi, kjer se zadnji čas vsi po vrsti jezijo. Ne znajo povedati, na koga naj se, saj je na enega krivca kar težko pokazati. Resnica pa je vseeno boleča. Na obratu jim že kar nekaj časa primanjkuje lesa (moralov) za nadaljnjo obdelavo oken, ki jih predhodno narede na Sovodnju. Tako je ta obrat Gorenja vas stalno pod letnim planom, čeprav trdijo vsi po vrsti, da bi ga zagotovo izpolnjevali, če bi bilo vse v redu.
Precej časa so imeli težave z delavci, ker jih je primanjkovalo, sedaj pa jih je številčno dovolj in bi lahko naredili dovolj. Če. . . In če se bo vse to le uredilo, potem pa jih je le nekoliko strah prihodnjega leta. Takrat namreč odhaja v zaslužen pokoj kar nekaj izre-
dno dobrih delavcev, tistih pravih mizarjev, ki so na tem obratu že od vsega začetka. Njihovo odsotnost, to zatrjujejo, bodo zelo težko nadoknadili. So pač znali to, kar sodobna šola nikogar več ne nauči, kasneje pa mladi delavci tudi nimajo priložnosti, saj se vsi več ali manj specializirajo, in tako nikdar niso pravi mizarji, pa čeprav imajo tak uraden naziv.
Zadovoljni pa so na obratu tudi zaradi urejenega parkirišča, ki so ga pridobili pred kratkim in je tudi asfaltiran. Z dobrim sodelovanjem s krajevno skupnostjo so ta problem po dolgih letih uredili, prihodnje leto pa bodo poskusili urediti le še mejno zemljišče (izravnavo), „potem pa bo zemljiških posegov in gradnje zidov za naš obrat za kar nekaj časa dovolj. Na vrsto morajo priti stroji, ki jih bo potrebno čim hitreje in več zamenjati," pravi vodja obrata Jože Demšar.
j.č.
- Obrat Sovodenj
Prostor ostaja največja ovira
V tem letu, še posebno pa v zadnjih mesecih je bilo na Sovodnju podobno kot v Gorenji vasi preveč zastojev v proizvodnji. Včasih so naredili preveč, drugič pa premalo okenskih kril, za večino teh težav pa niso bili krivi sami. Imeli so manj zaposlenih delavcev kot prejšnja leta, naredili pa so enako količino izdelkov. Zadnji čas pa so tudi težave, ker je zastoj pri izvozu
nekaterih izdelkov, ki jih izdelujejo prav tu na Sovodnju. Zato bodo kot rešitev proizvodnje delali vrtne garniture. In kako bo potem v prihodnjem letu, smo povprašali obra-tovodjo Mirka Kalana:
„Mislim, da prav posebno veliko novega ne bo. Seveda imamo veliko želja, med katerimi vetja ^meniti predvsem napore za dokončno odstranitev naše največje težave — prostorske
stiske. Sedaj namreč pogosto zapremo cesto, ko razkladamo ali nakladamo kamione. Kar nekam predolgo pa tečejo razgovori o odkupu sosednje hiše, kamor naj bi se preselil naš obrat za družbeno prehrano. Seveda pa bi radi dobili tudi kakšen nov stroj. Pred časom smo denimo dobili nov stroj
Alomat za krpanje grč in moram reči, da je bil to za naš obrat kar pravi mali praznik. Drugače pa moramo stalno prestavljati in popravljati stare stroje, kar seveda ni najbolje za dobro proizvodnjo. Nič ne rečem, delo teče, vendar stroji se obnavljajo prepočasi in to spremeniti v prihodnjem letu -to bi bila naša naj več ja želja."
»■■■II
Ta Alomat — stroj za krpanje grč — je po dolgih letih edini novi stroj, ki je osrečil delavce na obratu Sovodenj. Saj ni da bi kritizirali, vendar modernizacija tovarne bi morala malo bolj zajeti tudi oddaljene obrate.
- Obrat Preddvor
Največja skrb - kako doseči polno zaposlitev
Pogovarjali smo se z vodjo obrata, Janezom Umnikom: „Žaga ima dela dovolj, saj je hlodov dovolj, tako da normalno obratuje. Zmanjšuje se proizvodnja podbojev, omaric in kovinskih izdelkov in to od oktobra dalje. Tudi plan za leto 1889 se bo glede na letošnjega zmanjšal, in sicer na predlog prodaje, češ da se prodaja teh izdelkov zmanjšuje. Zaradi tega smo za določen čas šest naših delavcev premestili na obrat Kranj.
Menimo pa, da to ni prava odločitev, saj je škoda za našo proizvodnjo,, kajti nova hala ni dovolj izkoriščena, $aj
se proizvodnja zmanjšuje, stroški pa ostajajo isti. Seveda, vzporedno s tem tudi režijski delavci na našem obratu niso več polno zaposleni.
Dobili smo tudi nekaj dodatnih del. Za obrat Kranj izdelujemo lamele za gibljiva pol-kna, sedaj pa smo mesec dni izdelovali tudi kompletne stene za izvozne montažne hiše. Predlagamo, da se za naš obrat poišče še kakšno dodatno delo. Možnost vidimo v izdelavi raznih sestavnih delov za ostale obrate.
Kljub trenutnemu zmanjšanju proizvodnje pa bo postavljeni plan za letošnje leto dosežen."
D. M.
- Obrat Kranj
Proizvodnja končnih izdelkov JANUAR—OKTOBER 1988:
Kljub pomanjkanju delavcev -optimisti
Pogovarjali smo se z vodjo obrata, Antonom Zupanom:
„Planskih zadolžitev že par mesecev nismo izpolnili predvsem zaradi pomanjkanja delavcev. Vse leto nam manjka od 4 do 6 ljudi. Lahko rečemo, da je vzrok za to v neprimerni kadorvski politiki za obrat Kranj, saj starejši delavci počasi odhajajo eden za drugim v pokoj, ne zaposlujemo pa namesto njih dovolj mladega kadra. Žal se bo pomanjkanje delavcev nadaljevalo še v naslednjem letu, saj prav sedaj štirje mladi odhajajo na služenje vojaškega roka, pa bo najprej potrebno poiskati nadomestilo za njih.
Glede same proizvodnje lahko rečemo, da stvari napredujejo pospešeno, z novim gibljivim polknom ni tehnoloških pro-
blemov, žal pa so problemi s kvaliteto lesa.
Glede na to, da so v veljavi novi normativi za celotno proizvodnjo, je štart v novo leto bolj optimističen tako glede kadrov kot tudi glede doseganja plana. K temu bo oziroma je pripomogla tudi odločitev, da lamele za gibljiva polkna proizvajajo na obratu Preddvor.
Ugotavljam, da bi marsikatere nevšečnosti pri razporejanju polken po poslovalnicah rešili s pravilnim in realnim planiranjem mesečne proizvodnje po strukturah in po količini. Predvsem pa moramo 'v prihodnjem letu zagotoviti vsem vse pogoje za doseganje vseh zastavljenih zadolžitev."
D. M.
Poslovanje v oktobru
Predvsem dobra prodaja
Značilnost zadnjega meseca je preseganje (bruto) plana prodaje, če ga merimo z zaračunano prodajo po polnih prodajnih cenah. IMa izboljšanje likvidnosti ta rezultat ni vplival, ker ni bilo ustreznih prilivov (odložena plačila, popusti itd.). Proizvodnja stavbnega pohištva ostaja na istem nivoju; povečuje se proizvodnja montažnih objektov. Ob tako slabi likvidnosti se dodatno zadolžujemo in zaloge še vedno finansiramo s krediti.
PROIZVODNJA
V oktobru smo dosegli proizvodni plan z 90 % in doseženi rezultat 10-mesečnega obdobja s 94 % planiranega. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je obseg proizvodnje za 1 % večji.
v NU
Grupa	Dosež.	Plan	Ind.	Dosež.	Indeks	
proizv.	1—X/87 1	I—X/88 2	2/1	1—X/88 3	3/2	3/1
Primar. proizv.	116.997	109.008	93	118.805	109	102
Proizv. SP	650.872	721.255	111	656.358	91	101
Proizv. MO in oblog	88.258	93.465	106	91.513	98	104
Montaža in servis	54.508	49.012	90	50.477	103	93
SKUPAJ DO	910.635	972.740	107	917.153	94	101
V obdobju presegajo plan vsi obrati primarne proizvodnje razen sušilnice v Preddvoru ter obrat oken in obrat podbojev in omaric v Preddvoru. Z intenzivno proizvodnjo za izvoz v zadnjih mesecih bo presežen tudi plan na obratu montažnih objektov. Obrat, ki je v zaostanku in povzroča preglavice pri sortiranju prodaje, je obrat polken, vsi ostali pa se moramo prilagajati potrebam tržišča, s čimer ni mišljeno zmanjševanje obsega proizvodnje, ampak skrajšanje rokov izdobave naročil za artikle, ki primanjkujejo.
v NU
Program	Plan	Doseženo	Indeks	Indeks 88/87
Okna	322.859	312.433	97	98
Vrata	203.885	181.057	89	105
Podboji	54.582	55.234	101	136
Senčila	112.067	93.309	83	111
Obloge, ostalo	48.211	41.899	87	62
Montažni objekti	67.921	62.850	93	113
Skupaj (brez prim. in storitev)	809.525	746.782	92	100
Ob sicer povečani	stopnji zaposlenosti	v zadnjih mesecih		(novi
delavci in nadurno delo) je produktivnost še vedno večja od lanskoletne, ker je poprečno stanje zaposlenosti v desetih mesecih še vedno nižje od lanskoletnega.
PRODAJA IN ZALOGE
Dober rezultat realizacije v prodaji v oktobru je bil dosežen predvsem v lastni trgovski mreži (+ 15 %) in v izvozu stavbnega pohištva (+ 135 %), kar je vplivalo na preseganje mesečnega plana za 11 % in izboljšan rezultat obdobja desetih mesecev na zaostajanje za letnim planom 9 %. V primerjavi s preteklim letom je bo slabši rezultat, ker indeks 301 ne pokrije inflacijskega povečanja cen v primerjavi obeh obdobij. Nekatere poslovalnice so še vedno nadpovprečno uspešne: Škofja Loka s predstavništvi, obmorske Zadar, Šibenik in Split ter Dečane. Ta imajo ugoden letošnji rezultat in nadpovprečno rast prodaje glede na preteklo leto. Primerjalno na plan in lanske rezultate je najslabša poslovalnica Pula, sledijo Sarajevo, Stara Pazova, Niš, Zagreb, Bar. Zanimivo je, da imajo te poslovalnice DOBRE prodajne pogoje (ustrezne prostore oziroma smo vanje vlagali lastna sredstva).
Ugodna oktobrska prodaja je znižala količinsko zaloge in ob ustreznem prilagajanju proizvodnje se bo morala struktura zalog izboljšati v korist artiklov, ki so prodajno bolj zanimivi (okna, polkna ipd.).
V zalogah gotovih izdelkov se je znižalo stanje v poslovalnicah, povečalo pa v centralnih skladiščih. Povečala se je tudi zaloga nedovršene proizvodnje in s tem tudi celotno stanje zalog v primerjavi s preteklim mesecem.
INDIREKTNI STROŠKI
Zaradi tekočega revaloi iziranja zalog po doseženih cenah v obdobju poslovanja vnašamo v tekoče stroške obdobja samo še revalorizacijo amortizacije, ostali stroški porabe so zajeti v okviru direktnih stroškov. Zaenkrat so doseženi stroški v okviru planiranih (rebalansa finančnega plana) in so v obdobju povečani glede na preteklo leto za 216 %. Od tega povprečja najbolj odstopajo povečanja naslednjih stroškov: investicijsko vzdrževanje (372 %), katerih delež v skupnih indirektnih stroških je kar 12 %, transportni stroški (251 %, z deležem 17 %). Ostali nadpovprečno povečani stroški so še neproizvodne storitve, izobraževanje, avtorski honorarji, bančni stroški, ki pa predstavljajo manjši delež v skupnih stroških.
O. S.
Za vsako dejanje se je treba odločiti. . . Živeti se pravi izbirati. Vse življenje je nepretrgana veriga odločitev.
(Gaston Courtois)
Kdor ni popolnoma odprt za sleherno, tudi še tako zahtevno resnico, če se le javi njegovemu notranjemu očesu zadostno utemeljena, ne more veljati za pametnega človeka in zato tudi ne za dobrega.
(Janez Janžekovič)
Kratka anketa med nekaterimi vodji poslovalnic
V bitko za kupce
Glavni direktor je uvodoma na prvi strani povedal, da se bo v prihodnjem letu potrebno še bolj približati kupcem. Jelovica ima sedaj že 22 poslovalnic, v tem letu pa se je število predstavništev že povzpelo na 7, torej skupaj kar 29 prodajnih mest. Zato bo seveda prav od delavcev v teh poslovalnicah odvisno, koliko izdelkov Jelovice bo prodanih na domačem trgu. Ob tem gre še enkrat ponoviti, da je sedaj več kot tri četrt vseh izdelkov prodanih v lastnih trgovinah.
Seveda so zahteve eno, realnost pa je lahko drugačna ali pa tudi ne. Da ne bi pisali kar tako na pamet, smo naredili kratko anketo med vodji nekaterih poslovalnic o tem, kako je bilo v tem letu in kaj pričakujejo od prihodnjega. Poglejmo, kaj menijo.
- Vlado Čulum - Škofja Loka
Odpraviti je treba desortiranost
Poslovalnica Škofja Loka s predstavništvi M. Sobota in Nova Gorica je poslovala v letu 1988 zelo dobro. To kažejo rezultati: preseganje plana konec novembra 140 %, ostale poslovalnice povprečno 75 %. Naša udeležba v realizaciji konec novembra je 15 %, lani 10 %. Skupno je v Škofji Loki prodano v 10 mesecih letos za 8.842.558.000,— din. Po uspehu smo precej pred ostalimi, saj ima Kragujevac kot prvi za nami prodaje za 4.869.544.000,— din. Ostali v prvi kategoriji pa še manj.
Mesečno doseganje plana v % je sledeče:
Januar	120%	Julij	128 %
Februar	171 %	Avgust	110 %
Marec	133 %	September	97 %
April	122 %	Oktober	172 %
Maj	242 %	November	145 %
Junij	146%		
Pri realizaciji	na zaposlenega		
smo za 100	% pred ostalimi	} s	immas '•»-'"s"?'#,	
poslovalnicami. Obračanje zalog imamo 10,5-krat, prvi za nami 7,2-krat, povprečno 5 ostali. Prodaja je med letom nihala od 97 % v septembru do 242 % v maju. Na to so imele največ vpliva cene in popusti. Slabost našega sistema prodaje je ta, da takoj po povišanju cen prevrednotimo zaloge, ostali — konkurenca pa stare zaloge prodaja po starih cenah. Mi imamo istočasno povišanje plana. Vse to se odraža pri rezultatih, še bolj pa pri osebnih dohodkih.
K dobrim rezultatom so nam pomagala tudi na novo odprta predstavništva, ki so udeležena v planu: M. Sobota 16 %, Nova Gorica 19 %, od tega 50 % gradbene operative, Celje 0,5 %, ki je odprto od 1. 10. 1988 in dela dva meseca.
Poleg predstavništev imamo za prodajo na območjih, ki jih ne pokrivamo, še akviziterje, vendar je od petih aktiven samo eden z 2 % udeležbe v prodaji. Ti so zaposleni honorarno. Ker se nam je s predstavništvi povečaja prodaja, je tu opravljenega le 30 % dela, ostalo v poslovalnici Škofja Loka. Zato rabimo več delavcev, tako nas je sedaj skupno 15 s predstavništvi. Tudi stroški so večji: nakup in najemanje prostorov, obratovalni stroški itd. Vse to nam zmanjšuje akumulacijo. Vendar v teh kriznih časih ne gre drugače. Sicer pa še vedno z maloprodajno maržo pokrivamo vse stroške in nam še nekaj ostane. Tudi ta ostanek je večji kot pri ostalih poslovalnicah.
K dobrim rezultatom so nam pomagali tudi dobri kadri v poslo-
valnici, vendar je obremenitev v času naj večjega prometa prehuda, tako da kljub mladosti nekaterim popuste živci.
Sortiranost je rak rana Jelovice, ki jo nikakor ne moremo uskladiti. Po eni strani gledamo na minimalne zaloge, po drugi pa, če nimamo komplet programa, ne moremo zadovoljiti kupca. Proizvodnja se bo mogla hitreje prilagajati trgu, konkurenčne firme so v tem pred nami in zaradi tega zlasti pri gradbeni operativi zgubljamo konkurenčni boj, ki je sedaj neizprosen.
V prihodnjem letu se bodo še bolj zaostrili pogoji gospodarjenja. Stanovanjska izgradnja nima perspektiv. Stavbnega pohištva je v Sloveniji preveč. Zato imajo šanse za preživetje samo tisti, ki bodo konkurirali s cenami in kvaliteto. Temu pa v Jelovici zelo počasi sledimo, saj imamo ti dve kategoriji pri nekaterih izdelkih pod kritiko. Tudi delovno storilnost moramo na vseh nivojih povečati, če hočemo preživeti. Že eno leto nam obljubljajo v poslovalnici računalniško obdelavo podatkov, pa je konec leta še ni in nihče za to ne odgovarja. Brez te ne moremo več solidno delati in voditi evidence prodaje, ki je sedaj v takem porastu, da je „peš" ne zmoremo. To nam omogoča boljšo ali slabšo prodajo, s tem pa zadovoljstvo ali odvračanje kupca. Če hočemo preživeti, se moramo prilagoditi tržnemu gospodarstvu.
- Dragica Filak
Plan za 1989 bomo izpolnili
„Poslovalnica Nova Gradiška je do 30. 7 7. 1988 ostvarila svoje planske obaveza, na što je pri je sv ega u tj ec a! o zalaganje radnika poslovnice t.j. njihov profesionalni odnos prema
- Osman Džubur - Sarajevo
Težko prodajati -
„Nepovoljna pri vredna kretanja u zemlji, nastavljena i u ovoj poslovnoj godi ni znatno se odražavaju / na naš radni kolektiv. To se prije svega ogleda u smanjenom obimu prodaje i neizvršavanju planskih zada ta k a.
Kad bi analizirali pojedine fak-tore uticaja i njihov intenzitet na takvo stanje, samo kroz poslovnicu Sarajevo došli bi do zaključka da su utjecaji tržišta dominantni. Ponuda je daleko veča od tražnje, za to najbolje govori podatak da se u BiH proizvede 25—30 pošto uku pne jugoslovenske proizvodnje gra-djevinske stolarije.
Privreda je toliko osiromašena da su bugitci veči od njene ukupne akumulacije. Kod tak-vog stanja nema mogočnosti investiranja u stambenu izgrad-
strankama. Pazi se na rokove isporuke, daju se stručni sav-jeti, radi se duže nego traje radno vrijeme. Isto tako, vrlo je važno da imamo odrečene bonitete, kao što su popusti i besplatan prijevoz.
Negativne je to što se cijene tako brzo povečavaju (u poslednje vrijeme 2 puta mjese-čno), a to če se odraziti na poslovanje u ovom mjesecu, kao i u slijedečoj godini. Zbog pada standarda kupaca teško je očekivati dobre rezultate u 1989. godini.
Jedi no što je sigurno je to da čemo mi u poslovnici i dalje sve poduzimati da izvršavamo plan kao i svih ovih godina."
ni denarja
n ju. Lični dohodci polovine radnika su ispod Hi na granici egzistencijalnog minimuma, pa je individualna stambena izgradnja svedena na minimum. U Sarajevu, gde je nekada bila vrlo intenzivna stambena izgradnja, ove godine se to sveto na dovršetak objekata započe-tih predhodnih godina.
S druge Strane konkurencija je snažna. Izbor roba po asorti-manu, kvaliteto, cijenama i drugim obilježjima vrlo je velik. Održavaju se samo oni koji imajo stečen image. Samo na gradskom področju Sarajeva u krugu od 10—12 km nalazi se 25 prodajnjh punktova gra-djevinske stolarije, skoro svih proizvodjača iz Jugoslavije. Druga grupa uti čajnih faktora proizlazi iz naše organiziranosti unutar RO. Naime ni kako
nismo u stanju da proizvodnju približimo zahtjevima tražnje. Dok se na jednoj strani pojav-ljuju relativno velike zalihe nekih proizvoda, na drugoj se pak strani istovremeno osječa nedostatak nekih drugih proizvoda i to za duži vremenski period.
To je praktično i izgubljeno vrijeme i kupac koji se ne nadoknadjuje. Kada se torne doda i nesortiranost proizvo-dima, onda je jasno da to mora imati negativan uticaj na promet. Sve se to prelamalo preko naše i ne samo naše poslovnice, pa sa postignutim rezultatima poslovnice može-mo biti nezadovoljni.
Tvrdim, da bol ja sa rad n ja i razumjevanje proizvodnje distribucije sa jedne Strane i distribucije i poslovnice sa druge Strane može utica ti na povečanje obima prodaje i do 20 pošto.
Mi ne izvršavamo postavljeni plan prodaje i ako je naše učešče u ukupnoj prodaji iznad 7 pošto. Kada se ukupni naši rezultati posmatraju u odnosu na broj radnika, a što bi treba! o da znači i produktivnost
rada, onda su rezultati daleko povoljniji i nalazimo se u vrhu Ijestvice po postignutim rezultatima. I ukupni rezultati izvr-šenja plana bili bi daleko povoljniji da nismo imati jednu anomaliju u postavljanju plana za 1988. godinu. Radi se o torne, da dok je Jelovica imata znatno manje prodajnih punk-tova, godišnji plan prodaje za ovu poslovnicu kretao se oko 7,5 pošto od ukupnog plana RO. Sada se povečanjem punk-tova povečalo i naše učešče u ukupnom planu čak za 10 pošto. Ovome je komentar nepotreban.
Naredna godina nam ništa dobro ne obečava, nap roti v, biče teška, moči če da preživi samo onaj koji se dobro i na vrijeme pripremi za takvu situaciju. To znači da sve konstatovane nedostatke unutar RO od proizvodnje do prodaje u poslov-nicama moramo što prije odkloniti, proširiti prodajni program robama iz nakupa, rad u poslovnicama organizovati tako da budemo u stalnom kontaktu sa kupcem i dr.
Jedino tako možemo postiči zadovoljavajuči rezultat."
gradjevinskoj operativi, sa pro-menom politike prodaje i mnogo jačim i boljim inženiringom prodaje, što znači ugova-rati objekte sa kliznom skatom, kao sve ostale firme u Jugoslaviji. Predlažem u stvari još, da se marketing i propaganda bave kontinuiranom stalnom akcijom reklame na celoj teritoriji SFRJ, a uz to da se prati ostala konkurencija, a ne po cenama, več po mnogo boljim uslovima prodaje, odnosno kvalitete proizvoda. Što se tiče malo prodaje Učno mislim, da če još više past u odnosu na ovu godinu, znači da nam je jedini iztaz opera-tiva. A za operativu, još jed-nom podvlačim, da nam treba vrlo vrlo dobar inženiring, sa kojim čemo uspjeti, da objekte nudimo kompletne (tipska i van tipska sto tari j a) kao i sva
ostala kooperantska dela. Smatram, da jedino na takav način u Jelovici možemo ostvariti planske zada tke za sledeču godinu, jer više ne smemo graditi planove na osnovi maloprodaje, koja iz godine u godinu više pada obzirom na ukupnu privrednu situaciju u zemlji.
A na kraju bih rekao samo još, da proizvodnja Jelovice treba da prati zahteve tržišta sto pošto, a ne kako smo do sada radiH, da mi diktiramo uslove i dajemo ono u prodaju što proizvodimo, a ne što tržište traži. Takvom promjenom prestrukturiranja u proizvodnji, možemo da se n a da m o dobrim i pozitivnim rezultatima u novoj godini.
Na kraju svim radnim ljudima Jelovice želim sretnu i uspješnu 89 godinu."
- Mladen Mrda - Stara Pazova
Rešitev za prodajo je gradbena operativa
- Žika Jovanovič
Potrebujemo inženiring
„Prodaja u ovoj godini je išla vrlo dobro, što se vidi iz kumu-Ia ti ve, koja če kraj godine najvjerovatnije biti oko 115 %. Rezultat je bio dobar, što je poslovnica Kragujevac vrlo uspješno radila s gradjevinskom operativom, jer odnos operati-ve prema maloprodaji je 65 : 35 u korist opera ti ve. Inače
ako se gleda samo maloprodaja nije na zadovoljavajučem nivoju, osječa se nagli pad iz dana u dan u maloprodaji. Uzrok torne su veoma visoke cene, jer u par zadnjih mjeseci došli smo u situaciju, da cjene mjenjamo svakih 30 dana, kao i vrlo nepovoljni uslovi kreditiranja.
Ocjena prodaje za decembar i završetak ove godine: Učno smatram, da smo napravili mali kiks u propagandi, jer smo iz popusta u novembru od 15 % išli na novogodišnji popust od 10 %, kao i kod kreditiranja jer smo na kredit od 12 meseci išli sa kam ata 35 % na 110 %, što je vrlo nepopularno i ima loš odjek na tržištu kod stra-naka, što se osetilo več prvih dana u decembru, ispoljava-njem nezadovoljstva kod kupa-ca, a na sve to još povečanje cena 26. 11., što če doči u velik znak pitanja ispunjenje plana u decembru po poslovnicama.
Smatram, da u ovoj godini ima 50 % poslovnica koje su cobro radile i ispunile svoje planske zadatke, a ostalih 50 % nisu pokrili ni osnovne troško-ve i na tom polju se treba ne-što napraviti, kako bi svi bili bar u prosjeku 90 % ispunjenja plana.
Ocjena za narednu godinu: situacija je vrlo teška, pogoto-vo sa ovakim cenama, koje se svakog mesecg menjaju, pitanje je kako čemo poslovati nared-ne godine, jer realni lični dohotki mnogo zaostaju od stvarnog povečanja cena. Jedini iztaz Jelovica treba tražiti u
,,U ovoj godini očekujem da plan prodaje realizujemo od 80—90 %. Rezultat ovakvog izvršenja plana je:
Slaba kupovna moč individualnih kupaca, koja je u ranim godinama poslovnici značila 80 % od ukupne prodaje. A sada odnos maloprodaje i veleprodaje je 70 % veleprodaja a 30 % maloprodaja.
Zatim individualnih kupaca sa područja Požarevca ove godine nemarno nijednog jer tamo radi predstavništvo Požarevac za poslovnicu Kragujevac. Pre ovoga predstavništva imati smo masu privatnih kupaca, tako da je sa tog područja maloprodaja nikakva, a ranije smo imati kupaca oko 40 % od individualne prodaje.
Zatim konkurencija Inles Ribnica, Gl in Nazarje, KLI Logatec non stop staru zatihu prodaju po starim cenama t.j. nemaju prevrednotenja zalihe tako da su jeftiniji. Kako su česte promene na cenama sko-ro svaki mesec dana, prema torne znate da ove godine nišam mogao u ovakvim uslovima računati na maloprodaju sa ovakvim okolnostima bilo je teško nešto učiniti, pa sam sve snage dao na gradjevinsku operativu, što imam velikih rezultata.
Napominjem da predstavništvo i poslovnica imaju u ponudama preko 800 milijardi (starih), pa očekujem da če se nešto dobiti od tih p oslova.
Krediti koje dajemo individualnim kupcima su nepovoljni uz visoke kamate, a malo je kupaca kreditno sposobno da uzme i jedan prozor na kredit. Napominjem da su cene mnogo veče u odnosu na Šipad pa i sve ostale proizvodjače iz drvne
industrije iz Slovenije baš zato što zatihu prodaju uvek po starim cenama, pa je i to razlog da smo masu _ kupaca gubili na taj način. Šta da se radi kada smo taku politiku sp ro veli.
Jedini nam je cilj sada da udjemo u gradjevinsku operativu Beograd i več na tom području radimo svim snagama tako da smo prisutni sa ponudama preko 400—500 milijardi, a rezultati če se pokazati u skoro vreme jer i naše ponude
.Novoletni pogovori in želje Novoletni pogovori in želje
V srečno ’89 tisoč želja
Letošnje leto, ki se za mnoge k sreči izteka, nam ni prineslo prav posebno lepih trenutkov. Kako bo v novem letu? Ali je lahko še slabše? Pustimo vnemar te črne misli in poglejmo, kaj si nekateri delavci Jelovice želijo v prihodnjem letu. Kaj bi moralo biti, da bodo zadovoljni?
su u bubnju, pa čemo videti krajnji ishod, a zato smo otvo-riti predstavništvo u Beogradu. U idučoj godini očekujem da radimo sa beogradskom opera-tivom što nam pomažu ruko-vodioci iz centrale, pa očekujem pun pogodak, jer ove godi ne smo prisutni sa ponu-dama više nego ranije. Poslovnica takodje radi sa svim gradjevinskim kučama u Vojvodini, a to je rezultat dugogodišnjeg rada sa istima, tako da smo i dalje zadržali te pozicije. Prisutni smo sa kompletnom montažom, izra-dom van tipske stola rije, i nudimo s ve što gradjevinska operativa traži.
Što se tiče iduče godine, ako se našto ne promeni rad sa individualnim kupcima u prodaji biče sveden na minimum,
- Tonči Skočič - Zadar
Zadovoljan kupac
„K oliko sam zapazi o iz godine u godinu kvalitet naše sto la rije opada naglo i po meni, pored drugih fak tora, ovaj je jedan od važnijih za smanjenu pro-daju. Samo mi i kao prvi radili smo finaliziranu bijelo farbanu stolariju, čija kvaliteta je bila na evropskoj višini. Dakle, uDorečujuči našu stolariju sa
jer individualni kupac ne može pl ati ti stolariju po cenama ko je mu se nude, sa njegovim ličnim dohotcima, koji nisu do-voljni ni za održavanje golog života. Preostaje nam gradjevinska operativa da na n ju vršimo još veči pri ti sak, a to je na mom području operativa Beograda. Akvizitere treba uvodi ti pa i u svakom mestu, jer to bi bilo delimično rešenje koje ne daje garanciju, baš zbog mate kupovne moči.
Kada bi se omogučili povoljni krediti na duži vremenski period pa na taj način privuči individualne kupce, ali koja firma i to može iz drža ti. Za-tim uvesti jeftinije programe za kupce sa malim prima-njima, jer je za individualne kupce presudna samo cena i samo cena."
najbolja reklama
konkurentnim firmama, imam dojam da je uistinu dosta lošija kvaliteta posebno po fina! noj o bradi, što najviše kop-ka oko kupcu. Koliko god govorimo o kompletiranosti, v j er u j te mi, da nišam u 20 godina rada mogao reči kupcu imamo sve što traži te, tim gore, što pojedine proizvode, posebno od kooperanata čeka-mo i po 3—4 mjeseca. Vremena su teška, trebamo biti hitri, naše slabosti i te kako koristi konkurencija i upravo naše nedostatke koristi u kontra-propagandne svrhe.
Naglašavam: ne štedimo, stavimo akcent na blagovremenu kval i tetnu opskrbu. Za mene kupac je naj veča reklama, zadovoljan kupac prenosi dobro a i loše na ostale potencijalne kupce, ukoliko je nezadovoljan sa proizvodima Jelovice."
MIJA FERLAN, obračunovalka — obrat Gorenja vas
Ker le velik del svojega življenja preživim na obratu, si seveda najprej želim, da bi imeli v prihodnjem letu dobre rezultate in s tem seveda tudi boljše osebne dohodke. Letos smo imeli kar precej težav, še zlasti zaradi takoimenovane desorti-ranosti, ko nam ni bilo dobavljeno sproti tisto, kar smo potrebovali za nemoteno proizvodnjo.
Osebne želje — tiste za drugi del dneva — pa so seveda vezane za družino. Z besedo sreča zajamemo vse, kar si želimo, dodam pa naj še željo, ki jo imajo v glavnem tudi vsi ostali — zdravje — ki je seveda najpomembnejše, da je nekdo lahko sploh srečen.
TONČKA KAVČIČ, montažerka oken — obrat Gorenja vas
Na hitro seveda vsakdo reče, ko ga vprašaš, kaj si želi v novem letu - srečo, zdravje. Ko pa si vzameš takole malo premisleka, potem je tem seveda treba dodati tudi vse ostalo. Pri delu denimo si želim, da bi ga bilo dovolj, da bom pač zaslužila svojo plačo, ki je že sedaj majhna, pa brez nje ne moreš živeti. Ker imam kar precej težav tudi s hrbtenico
zaradi težkega dela, si seveda želim tudi več zdravja. Tu pa je še družina. Imamo malo kmetijo in seveda je veliko stvari vezanih nanjo. Kljub temu pa bi le rada, da bi tudi to leto lahko šli na morje, da bi imeli tudi mi poleg dela še kaj v življenju.
RAJKO OBLAK, strojni krpalec — obrat Gorenja vas
Z delom je zadnje mesece bolj slabo tu pri nas. Mi bi radi delali, pa je veliko težav pri dobavi polizdelkov. Tako je seveda tudi plača slabša in kot prvo željo pač potem človek
želi, da bi se to uredilo in da bi lahko drugo leto delali tako, kot je treba. Osebno pa bo pač tako, kot bomo zmogli. Dragi-
Popolnost ni v glavi, ampak v srcu. Popolnosti nisi dosegel, če misliš, da ti ni treba nič več dodati, dosegel si jo tedaj, ko ni treba nič več črtati.
(Josip Šimenc)
Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela.
(VVinston Churchill)
Tek dogodkov v življenju ni čisto nič ali le malo odvisen od nas; način kako te dogodke sprejemamo, pa je v veliki meri odvisen od nas.
(Ivo Andrič)
Zemlja je raj, če človek išče mir, dela, kar je prav, in so njegove želje majhne.
(Johann H. Pestalozzi)
nja je že taka, da moraš kar presneto dobro obrniti vsak dinar, da sploh preživiš od meseca do meseca. Mislim, da si takega življenja nismo zaslužili in zato si pač želim, da bi se te naše gospodarske razmere enkrat le uredile. Mislim, da ta naša politika počasi mora preiti od ugotavljanja k odpravi vzrokov za te slabe razmere, v katere so pahnili predvsem nas delavce v proizvodnji. Za svoje delo, pa četudi bo še večje, bi rad dobil ustrezno plačilo in radi bi tudi živel temu primerno.
NIKA KRŽIŠNIK, mizni rezkar — obrat Sovodenj
Morda se bo komu zdelo čudno, vendar si za drugo leto želim, da bi bilo vsaj tako, kot je bilo letos. Kar strah je človeka, da bi lahko bilo še slabše. Seveda pa si tudi želim, da bi imeli več dela, saj smo vsi pripravljeni delati in s tem tudi bolje zaslužiti.
Privatno imam seveda tudi veliko željo. Doma na naši kmetiji zidamo nov hlev in večina želja je potem vezana na to v tem času res zahtevno stvar. Želela bi si torej, da bi ta hlev naredili v prihodnjem letu in bi potem lahko v naslednjem letu morda želela kaj drugega, kar se je sedaj moralo umakniti.
RUDI CORN, razžagovalec lesa — obrat Sovodenj
Veste, v Jelovici sem zaposlen že kar 33 let in sem marsikaj doživel. Zato je prva moja želja, tako na hitro povedana, da bi dobili še kakšno plačo, tako po vrhu, saj s sedanjo, ki je dobrih 60 starih milijonov, prav velika želja, ki bi jih imel, ne bom mogel uresničiti. Ker pa vem, da je vse to povezano z dobrim delom in pro-
dajo, si za drugo leto želim, da bi nam čim več uspelo prodati na tuj in domači trg, in morda bo potem le bolje. Moram tudi reči, da so vse osebne želje tudi vezane na denar, saj bi rad nekoliko adaptiral hišo. Predvsem pa si človek v mojih letih želi zdravja, saj potem ni težka nobena druga stvar.
URBAN GANTAR, izmenovndja — obrat Sovodenj
Tu na Sovodnju imamo veliko problemov pri delu. Utesnjenost je velika in razrešitev tega problema (nakup sosednje hiše in premestitev tja naše menze) bi nam pri delu v prihodnjem letu veliko pomenilo. Potem bi lahko tudi bolje delali, saj je prav pri naših izdelkih, ki so večinoma namenjeni izvozu, potrebna velika natančnost.
Osebno pa si kakšnih posebnih želja niti ne zastavljam. V glavnem sem si uredil tiste stvari, ki privatno življenje naredijo zadovoljno. Zato bi si zaželel le zdravja, tako sebi kot vsem mojim.
ANICA ROBLEK, Preddvor
Leto, ki je za nami, za delavca ni bilo dobro, saj so dvignili normo, plače pa se žel ne dvigujejo vzporedno z nara-
ščanjem življenjskih stroškov. Če vidijo, da delavec hitreje in več naredi, mu normo takoj dvignejo, tako da sploh ne smeš biti preveč priden.
Za naprej bi morali bolj tekoče organizirati delo, saj le prevečkrat ..skačeš" od enega do drugega stroja in s tem izgubljaš preveč časa. Bolj bi morali spoštovati tudi delo delavca v proizvodnji, kajti žal delavca vidijo le takrat, ko sede, kadar dela, pa ga skoraj nihče noče videti.
Prav tako ni v redu, da imajo delavci, ki imajo že dolgo delovno dobo, v Jelovici isto normo kot mladi delavci, ki so se šele zaposlili. Več bi morali dati tudi na preteklo delo
delavca in upoštevati, da starejši delavec normo dosega z več truda in težje kot mlad delavec.
BOGDAN MRAK, Preddvor
Preveč stvari vsi obljubljajo, naredijo pa jih ne. Prevečkrat prihaja do zastojev pri delu zaradi iztrošenosti strojev in delovnih sredstev. Ko zaradi okvare stroja stojiš 2 ali 3 ure in ni drugega dela, te vsi vidijo, da ne delaš, nihče pa se ne ozira na vzrok.
V delavnici še vedno niso urejene garderobe in posebni prostori za kajenje, menim pa.
da bi te pogoje za delavce morali obvezno čimprej izboljšati in dokončno urediti. Za novo leto si vsi želimo, da se zvišajo osebni dohodki, predvsem pa, da se pogoji dela in življenja izboljšajo.
FRANC ŠTREMFELJ, Kranj
Rekel bi, da je bilo letošnje leto za nas obrat kar v redu. Dela smo imeli ves čas dovolj, le kvaliteta lesa je bila bolj slaba. Končno so uredili tudi sanitarne prostore in tako so se tudi pogoji za delo precej izboljšali.
Upam, da bo v naslednjem letu vsaj tako dobro, kot je bilo v letošnjem letu, seveda bo moralo biti vsaj toliko dela kot doslej.
Vsekakor pa se bo moralo gospodarstvo organizirati drugače kot doslej, saj bo več denarja moralo ostati za osnovna sredstva in osebne dohodke delavcev. Vsekakor pa bi bilo treba predvsem obnoviti strojni park.
TOMA2 DOBNIKAR, Kranj
Letošnje leto je bilo kar v redu, le norme so po novem precej visoke, vendar se kljub vsemu dajo doseči, je pa zaradi hitrejšega dela možnost slabše kvalitete izdelka. Na obratu se med seboj dobro zastopimo. Menim pa, da se bomo morali mladi med seboj bolj povezati, da ne bomo pri vsaki akciji le eni in isti.
Upam, da bo tudi v novem letu vsaj tako dobro, kot je bilo letos, vse pa bo v redu, če bo le dovolj dela in bodo plače ustrezne.
Delo računalnika v Jelovici
Poslovalnice bodo povezane s centralo
V Jelovici smo v letošnjem letu razširili računalniške zmogljivosti za potrebe obdelav finančnega področja, poslovalnic in osebnih dohodkov. Obdelave osebnih dohodkov in financ so se do sedaj že nekaj let izvajale na Alpetourovem računskem centru. Taka rešitev pa je bila za podjetje neustrezna, saj je potrebno vsak trenutek vedeti, kakšno je naše finančno stanje, obračun proizvodnje in obračun osebnih dohodkov, pa tudi stanje zalog po naših poslovalnicah, kar pa nam obdelava na oddaljenem računalniku ni omogočala. Poleg tega so obdelave drage in končno, povezovanje z drugimi področji je pretrgano. Sam prenos je precej težavnejši kot uvajanje na novo, ker mora zagotoviti normalno nadaljevanje že tekočih obdelav s preciznim prestopom.
Da pa bi računalnik lahko obdelal takšno količino podatkov, smo ga morali ..povečati". Računalniku smo dodali centralni ali obdelovalni spomin, tako da je močnejši, dodali smo mu tudi stalni pomnilnik (še en disk), tako da lahko shranimo na vseh diskih stalno približno 900 milijonov znakov. To je bilo potrebno, ker smo ugotovili, da bo samo
finančnih podatkov za približno pol diska ali približno 150 milijonov.
To pa ni vse; da bi lahko sodelovali v delu z računalnikom, moramo imeti vhodno mesto ali terminal (priključek). Da bi omogočili na teh vhodnih mestih kvalitetnejšo obdelavo s samostojnim delom, smo se odločili za nakup osebnih računalnikov. Ti računalniki lahko
..oponašajo" delo navadnih terminalov, lahko delajo samostojno s celo kopico zelo domiselnih in enostavnih pripomočkov ali pa vzamejo niz podatkov s centralnega računalnika in te podatke samostojno obdelujejo — lahko pa tudi obdelane podatke shranijo na centralnem računalniku. Če pa je treba, so lahko tudi izvrstni pisalni stroji, v sodelovanju s printerjem seveda. Obdelavo poslovalnic pa uvajamo na novo, saj tehnološke rešitve, do prodora in pravilne uveljavitve osebnih računalnikov niso omogočale ustrezne izvedbe. Na tem področju smo še vedno med tistimi, ki orjejo ledino, zato se izvedba le počasi nakazuje.
Za potrebe poslovalnic smo nabavili PC AC-turbo. Za nepoučene naj malce razložim te oznake. PC (personal Computer) — v prevodu osebni računalnik - je tista oblika mikroračunalnika, ki je prilagojena za delo ene osebe — za eno delovno mesto. V tem je osnovna razlika med klasičnimi računalniki. Omogoča raznovrstno delo na različnih področjih, s programskimi pripomočki za različna problemska področja, lahko na precej enostavnejši način, kot je bilo do sedaj možno, obdelamo svoje strokovne probleme.
DRUŽINA
PC RAČUNALNIKOV
—	mali ali osembitni procesorji tako imenovani 88, ki imajo spomina največ do 640 tisoč znakov ali 640 KB in tudi stalni pomnilniki so manjše zmogljivosti. Ti so tudi najpočasnejši. Njihova hitrost je tudi do osemkrat manjša od njihovih večjih bratov AT. Njihovo popularno ime je XT, zato govorimo o PC-XT. Znotraj te družine so PC-ji, ki so počasnejši in PC-ji, ki so hitrejši. Slednje imenujemo „turbo".
—	večji ali šestnajstbitni procesorji, skrajšano jim rečemo 286, imajo že precej večje hitrosti in tudi pomnilniki so mnogo večji. Govorimo o 8, 10, 12 ali večjih hitrostih, izraženih v MHz. Stalni pomnilniki so največkrat standardni, tam okoli 40 milijonov znakov (40 MB). Rečemo jim PC-AT in zopet odvisno od hitrosti navadni ali „turbo".
—	in kot zadnja novost so že ,,velikani", tako imenovani procesorji 386, zasnovani na 32-bitni tehnologiji. Njihove hitrosti so že fantastično velike, in tudi pomnilnikt so primerljivi s pravimi računalniki.
Poleg teh tehničnih značilnosti
in matričnega tiskalnika, kar je danes klasična izvedba nekega delovnega mesta, je možno dodajati popolnoma specialno opremo za posebne namenet
—	grafična kartica omogoča prikazovanje znakov, črt ali likov v taki obliki, da lahko prikazujemo naše rezultate ali v likovni izvedbi ali številčno.
—	risalnik ali ploter je specializiran za risanje načrtov na različne formate papirja.
—	miška je pripravica, s katero lahko pri risanju ali pri odločitvah hitro preletimo ekran, rišemo s prosto roko itd.
—	digitalizator je naprava, ki sliko iz kamere pretvori v številčno obliko za računalnik, in jo s posebnimi programi naredi v računalniku razumljivo obliko za nadaljnjo obdelavo.
—	čitalec črtkaste kode je naprava, ki lahko črtkaste oznake, s katerimi se srečujemo na artiklih, čita in spremeni v številčne oznake, katere potem računalnik obdeluje.
To so samo nekatere od zanimivih možnosti, ki jih nudi uporaba PC-jev kot nepogrešljivih pomočnikov pri našem delu. Pri vsaki od možnosti pa je nujno potrebno pretehtati učinek pripomočka z njegovo ceno in se odločati zanj takrat, ko je rezultat tega pozitiven.
Za poslovalnice smo pripravili AT (286) s 40 MB diska (stalnega pomnilnika), z 1 MB spomina, grafično (črno-belo) kartico, tiskalnikom cca. 220 znakov na sekundo in programsko opremo, ki bi omogočala lokalno delo spremljanja zalog, fakturiranja in pošiljanja dnevnega prometa na centralni računalnik.
V zgoraj povedanem delu je navedeno tisto, kar je najlepše — navdušujoče. To so resda možnosti, celo velike, vendar je na tej poti tudi nešteto težav, ki niso zapisane v prospektih. Uvajanje novosti ne bo r.ič manj boleče, kot pri vseh drugih novostih. Najprej so težave pri sami izbiri opreme. Največkrat smo se morali odločati med tistim, kar nam je dosegljivo, in tistim, kar je tisti trenutek na tržišču. Ni mi treba praviti, kako se gibljejo cene za druge proizvode, to kar vsi poznamo. Povem naj, da so ceniki v računalniški opremi ,,podivjali" v glavnem zato, ker je blago zelo konjunkturno in zaradi gibanja tečaja dinarja. Problem je rezervacija opreme, za katero smo se odločili; ničkolikokrat smo ostali praznih rok ravno pri tem, ko smo zbrali ponudbo ustreznega proizvajalca in ustrezne konfigu-
Preventiva je tudi v računalniku nujna, zato se vsi podatki dnevno kopirajo na trakove, tako da imamo arhiv vedno vsaj za 5 dni nazaj.
racije (tudi glede na ugodno ceno), ko nam je izpred nosa opremo v celoti odkupilo to ali ono podjetje itd.
Druga težava je šolanje kadra. Vsi, ki bodo opremo uporabljali, se bodo morali izšolati, to pa vzame čas. In tudi rezultati ne bodo kar preko noči. Vendar: eno je jasno — to kar so drugod že s pridom uporabili, nam je porok, da bomo tudi mi uspeli s sodobnejšo tehnologijo in novimi metodami. Nevarnost pa je zaenkrat v tem, da neprizadeti opazovalci podcenijo delo in napore, ki so potrebni za izde-
pak bi jih s šjfro enostavno ..priključil" k tistemu delu, kar je že pripravil. Ali še preprostejši primer: na centralnem računalniku imamo v bazi kadrovsko evidenco delavcev, ki jo potrebujemo za obdelavo osebnih dohodkov, kadrovske obdelave itd. Vsem je skupen delavec kot tak: matična številka, rojstni podatki, šifra del in nalog, oddelek ali stroškovno mesto itd. Ti podatki so nujni vsem, zato morajo biti prisotni na centralnem računalniku. Če pa moramo za dedka Mraza za obdaritev naših otrok delavcev pripraviti spisek
Večina izpisov se dela na tiskalniku v našem računskem centru. Njegova zasedenost je velika in zato je včasih potrebno na izpis tudi nekoliko počakati.
lavo naloge ali rešitve in to je ključni problem, ki je neprijetni spremljevalec tovrstnega dela. Ničkolikokrat sem slišal
mnenje:........saj to bo pa
napravil računalnik!" Programerji vemo, da to ni tako, vemo, da se moramo sami potruditi, da nalogo, ki je že definirana, prilagodimo (spro-gramiramo), včasih pa se moramo ukvarjati tudi z definicijo in dopolnitvijo področja samega.
CENTRALNI RAČUNAL.NIK - VSI PODATKI BODO V NJEM
Za konec še nekaj besed o centralnem računalniku, tistem s katerim že nekaj let obdelujemo obdelave v Jelovici. Kakšno vlogo mu namenjamo za naprej. Centralni računalnik naj bi bil živčno vozlišče skupnega dogajanja. Vse informacije, ki so skupnega pomena, naj bi se skladiščile skupaj v centralni bazi podatkov. Tako bi na primer ob obdelanem materialnem poslovanju, ko imamo artikle šifrirane, na kar se vežejo opisi, cene, količina itd., tisti, ki bi želel opisati katalog artiklov, ne ponavljal več vnos le-teh podatkov, am-
teh, potem imamo to informacijo na PC-ju in takšna informacija naj ne bi bremenila centralni računalnik ampak bi se lokalno dopolnila s tistimi matičnimi podatki, ki so na centralnem računalniku.
Kot nove uporabnike poleg že zgoraj navedenih smo priključili terminale v prodaji in na skladišču polizdelkov, nameravamo pa tudi priključiti obrata v Sovodnju in Kranju ter kadrovsko službo. Računalnik pa uvajamo tudi v službo investicij in razvoja.
Delo na centralnem računalniku pa je tehnično mnogo bolj zahtevno, kot na PC-ju,
saj je tudi množina podatkov neprimerno večja in pomembnejša. Vse, kar se obdeluje, se hrani na diskih in večina informacijskega življenja Jelovice se dogaja na njemu. Kar pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi jih čez noč ,,vzelo". Za Jelovico bi nastopila ,,noč", ki bi jo zelo težko popravili. Zato sodelavci AOP s polno odgovornostjo vzdržujejo to bazo in jo shranjujejo za primer napake ali nesreče. Postopki, vezani za delo centralnega računalnika, so še mnogo bolj zamotani, kot na
PC, saj kot smo videli zgoraj, je tudi njihov namen drugačen. In tudi sam razvoj, z množico PC-jev je privabil s širino svojega tržišča mnoge podjetne oblikovalce programske opreme bodočnosti, da so pripravili produkte, ki so po svojem načinu mnogo bolj enostavni za uporabo.
Težave, s katerimi smo se srečevali tu, so tudi drugačne. Kdor se zanima za to, je najbrž slišal za probleme Iskre Delte, kar se je poznalo tudi pri našem sodelovanju. V rokih dogovorjene opreme nam največkrat niso mogli dostaviti.
kar je povzročalo težave tudi pri nas, uporabnikih. Mnogo naporov smo morali vložiti, da smo opravili predvidene širitve.
Vendar, ne glede na vse to, ob polnem zaupanju nas vseh, včasih pa tudi potrpljenju, bomo težave prebredli in oblikovali postopke za nadaljnje delo ob ohranjanju in vzdrževanju starih. Sicer pa nam je znano, da nimamo samo mi problemov, in da se mora sleherni od nas v težavnejših pogojih dokopati do rezultatov svojega dela.
Lem Bogunič
Gradbena operativa
Toliko dela kot letos si še želimo
V letu 1988 je bila montaža stavbnega pohištva polno zasedena. Lahko rečem, da so se gradbišča vrstila eno za drugim, v določenih primerih tudi prekrivala, tako da je bilo v posameznih obdobjih dela čez glavo. Vendar pa so se predvidena dela za letošnje leto v celoti opravila. Dela smo opravljali na gradbiščih BS 6/3 Črnuška kmajna (izvajalec del SCT Ljubljana), Drulovka (izvajalec SGP Gradbinec Kranj), Kamnik A3K3 (izvajalec SGP Gradbinec Kranj), Žiri 5A in 5B (izvajalec Tehnik Škofja Loka) in Frankovo naselje (izvajalec SGP Tehnik Škofja Loka). Moram priznati, da so monterji dela opravili kvalitetno in da rokov vgraditve nismo prekoračili na
nobenem gradbišču, čeprav na minimum.
Gradbišče BS 6/3 Črnuška Gmajna
Dela na tem gradbišču so se pričela že v lanskem letu in, glede na lansko zelo milo zimo so dela potekala neprekinjeno, tako da smo 27. 5. 1988 tehnično predali zadnja dva bloka od skupno osmih. Dela je bilo količinsko ogromno (število izdelkov lahko štejemo v več tisoč izdelkih), tako da smo delali v kooperaciji z našim kooperantom Jožetom Tajharjem. Glede na zelo kratke roke vgraditve po posameznih fazah gradnje so le-ti pogojevali tudi večje število napak, katere smo po tehničnih pregledih skoraj v celoti že odpravili. Veliko je bilo tudi tovarniških napak (pri tako velikem številu vgrajenih izdelkov se jih na koncu nabere veliko), predvsem v legi okovja v oknih ter izpadanju tesnilne gume pri oknih. No, procentualno na količino pa jih še zmeraj ni bilo veliko.
Pri sami montaži smo naleteli tudi na vrsto težav. Zaradi
so bili le-ti postavljeni prav
kratkih rokov, kot sem že omenil, se je po objektu trlo monterjev najrazličnejših izvajalcev, tako da smo velikokrat morali ..skakati" eden čez drugega, kar je zelo oviralo delo. Težko je delati, če ti kar naprej stojijo napoti drugi izvajalci, oziroma če si v napoto njim ti sam. Tudi besednih ..dvobojev" je bilo nekaj, vendar na koncu koncev, z voljo se da narediti marsikaj. Vgrajenih je bilo okrog 2000 notranjih vrat s podboji ter okrog 1200 oken in balkonskih vrat (termoton z roletami). Poleg tega pa smo zmontirali še blizu 400 kom zapornih vratič za jaške, smučna vrata ter pragove za vhodna vrata v stanovanje. V celoti je bilo v Črnuški gmajni opremljenih s stavbnim pohištvom Jelovice 315 stanovanj.
2iri in Škofja Loka
Za SGP Tehnik smo opravili montažo na dveh blokih, in sicer bloka 5A in 5B v Žireh ter blok v Frankovem naselju.
Za spremembo od ostalih gradbišč so bila tu vgrajena okna Jelobor SU z žaluzijami.
Z montažo na bloku 5A in 5B v Žireh smo pričeli koncem meseca septembra. Montaža je vsebovala okna in balkonska vrata Jele bor SU z žaluzijami ter notranja vratna krila, obešena na kovinske podboje. Dela so potekala po planu, le pri koncu del smo se srečali s problemom polic, kajti izgleda,
To pa je gradbišče v Frankovem naselju v Škofji Loki.
nadaljevali z delom. Računamo, da bo do 8. 12. 1988 montaža zaključena.
Drulovka in Kamnik
SGP Gradbinec nam je zaupal montažo na gradbiščih v Kamniku — blok A3K3 ter na blokih v Drulovki.
V Kamnik smo pričeli dobavljati izdelke in začeli z montažo koncem avgusta. Vendar
da so bile preveč vlažne (?) za montažo in so se ob zelo intenzivnem ogrevanju blokov napele. Zakaj so bile preveč vlažne ali možnost napake pri izdelavi, bo potrebno ugotoviti, saj je možnost nepravilnega skladiščenja ali pa preveč vlage v samem objektu. Tudi okrog odpadanja barve s polic bi bilo potrebno spregovoriti ter rešiti ta problem.
Tudi na gradbišču Frankovo naselje so bila vgrajena okna Jelobor SU z žaluzijami ter notranja vrata, montirana na kovinski podboj. Dela smo pričeli izvajati v začetku septembra. Ob pričetku montaže smo imeli težavo z dobavo izdelkov na gradbišče, ki pa smo jo premostili in uspešno
pa so se dela razpotegnila vse tja do konca novembra, tako da smo medtem lahko opravljali montažo tudi na drugih gradbiščih. V osemnadstropnem objektu v Kamniku smo montirali tudi izventipske montažne para pete s fiksnimi okni s termoton stekli dimenzij 2200 x 1600. Zahtevna montaža pa nam ni povzročala prav nič težav, težaven je bil le raznos tako velikih stekel, ki so za tak raznos kar primerno težka.
Gradbišče v Drulovki pa zajema večje število klasično grajenih dvonadstoopnih blokov, od katerih smo tri (osem vhodov) že uspešno predali ter sta dva tudi že vseljena. Konec decembra smo pričeli zapirati četrti
Naselje na Drulovki pri Kranju sestavljajo nizki vendar lepi dvonadstropni bloki.
blok in upam, da nam bo vreme še nekaj časa služilo, da ga zmontiramo do konca. Gradbišče v Drulovki nam po obsegu zagotavlja še dela za prihodnje leto, vendar pa je to veliko premalo, da bi bila montaža stavbnega pohištva v letu 1989 100 % zasedena. Mislim, da bo potrebno v prihodnje začeti razmišljati o tem, da pomladimo vrsto monterjev SP v Jelovici. Podmladka skoraj ni; letos smo po hudih naporih le začeli pomlajevati vrsto monterjev, povprečna starost na montaži SP pa je krepko čez 40 let.
Letošnja montaža je količinsko obsegala kar veliko število zmontiranih izdelkov ter efektivno opravljenih monterskih ur. Menim, da bi bilo okrog montaže SP gradbeni operativi potrebno spregovoriti par besed ter ji zagotoviti stabilno mesto v Jelovici. Če hočemo ponuditi kvalitetne izdelke z montažo na tržišče, moramo iti s časom vzporedno naprej ter obnavljati in modernizirati stvari, ki so nujno potrebne za kvalitetno opravljeno delo
(od orodja pa vse do voznega parka).
Tudi znanje je treba prenašati
Valentin Kalan, vodja gradbišč montaže stavbnega pohištva
na mlade, da bomo z dobrim kvalitetnim delom nadaljevali tradicijo Jelovice. Upajmo le, da za naprej ne bo zmanjkalo dela.
Valentin Kalan
Smernice razvoja izdelkov v Jelovici
Novosti za boljšo prodajo
Nov izdelek je bil in bo še v bodoče gibalo razvoja podjetja ter obenem tudi vodilo k boljši in uspešnejši proizvodni politiki določenega podjetja. Kakšne so značilnosti novega izdelka? Le-ta mora biti po določenih kvalitetnih ali drugih boljših značilnostih poznan širokemu delu kupcev, ki kupujejo ta izdelek.
Okna
Na tem razmišljanju naj bi temeljilo tudi nadaljnje delo razvojne službe v Jelovici. Izdelki, ki naj bi jih pripravili ali pa so v fazi razvijanja, morajo biti poznani vsakemu kupcu stavbnega pohištva širom Jugoslavije. Vsakdo, ki kupuje vhodna vrata, mora vedeti, da so masivna vhodna vrata iz Jelovice nekaj posebnega, ker lahko poljubno zamenjujemo polnilo in s tem dobimo iz enih vrat veliko različnih tipov vhodnih vrat. Vse to pa moramo kupcem predstaviti in jim prikazati, da bodo videli prednosti novih izdelkov.
Katere spremembe načrtujemo v naslednjem letu, pa bomo spoznali po posameznih področjih.
Kritike kupcev in strokovnjakov, ki se spoznajo na okna, so pri naših oknih predvsem na račun tesnilnih materialov, ki z leti postanejo slabši. Zato bomo kot glavno in prioritetno nalogo imeli v zamenjavi tesnilnih materialov ter obenem tudi prehod tesnila iz okvirja na krilo. Zunanji videz naših oken pa moramo polepšati z različnimi dodatki ali spremembami, ki bi uvrstile naš izdelek v višji in kvalitetnejši razred (okrasne mreže, barvno steklo, polnitve, kombinacije z al. križi).
Perspektiven izdelek za del naše proizvodnje je gotovo izdelava elementov za zasteklje-vanje balkonov, kar bomo ob pomanjkanju dela na določenih obratih gotovo vzeli bolj resno kot doslej.
Vhodna, garažna in notranja vrata
Ob malo pestrejši ponudbi vhodnih vrat, ki jih je pričela ponujati Jelovica, je vrzel v notranjih vratih že pričelo dopolnjevati nekaj pripravljenih tipov stilnih vrat, ki pa jih bo potrebno nadalje izboljševati s kvalitetnejšimi in boljšimi materiali, da bomo dobili notranja vrata, ki se bodo lahko prilagajala notranji opremi modernejših stanovanj ali pa stilno oblikovani opremi stanovanj. Stilr.im notranjim vratom mora slediti tudi razvoj podbojev, ki bi se prilagajali obliki notranjih vrat.
Senčila
Rolo omarica je izdelek, ki je poznan po svojih toplotnih
izgubah, zato imamo že pripravljeno varianto izolacije rolo omarice, s čimer bi zmanjšali toplotni most, ki nastaja pri rolo omaricah. Na področju zasenčevanja vezanega programa pa se pripravljajo variante, ki bi zamenjale žaluzije in s tem tudi izolirali toplotni prehod skozi okno (to so različne energetske zavese).
Tako vidimo, da je dela na področju razvoja novih izdelkov dovolj, potrebno bo le v sodelovanju s proizvodnjo, nabavo, kontrolo, operativno pripravo in tehnološko ter ostalimi službami speljati potrebno delo, da nov izdelek čim prej pride do naših kupcev.
Andrej Franko
Osebni dohodek -dober ali slab?
Seveda je ob taki oceni poročilo predsednika Igorja Pintarja malo manj samokritično, saj imajo mladi nenazadnje marsikaj tudi za pokazati, kaj vse so postorili v preteklem mandatnem obdobju. Tako je Igor Pintar povedal, da so se trudili, da bi bil zastavljeni program čim bolje uresničen. Vendar,
—	v začetku julija smo imeli tridnevni tečaj jadranja na deski v Puli
—	ob dnevu Jelovice smo skupaj s športno sekcijo organizirali nogometni turnir za ekipe naših obratov na Godešiču s piknikom
—	pomagali smo pri obnavljanju notranjosti brunaric na
Delovno predsedstvo letne volilno-programske konference mladine v Jelovici, ki so jo pozdravili tudi nekateri gostje, med njimi tudi predsednik 10 00 Zveze sindikatov Alojz Igličar, sekretar^ ZK DO Anton Kužnik in predstavnik Gasilskega društva Stanislav Šink.
Povprečni osebni dohodki so seveda zanimiva kategorija. Spominjajo namreč na znano zgodbo o segedinu. Ker pa ima Jelovica le največ delavcev zaposlenih v neposredni proizvodnji, bo vseeno zanimivo pogledati, kakšni so bili ti povprečni osebni dohodki v oktobru. Izplačan je bil na delavca 713.221 din in je bil za 8 % višji kot v septembru. Še več pa pove primerjava z enakim lanskim obdobjem. Povečal se je za 144 %. Sedaj pa sami izračunajte stopnjo inflacije in rast OD in ocenite, kakšen je bil realni osebni dohodek. Ker vemo, da boste nezadovoljni z rezultatom in ker tudi na Sindikatih dobro vedo, da OD niso kategorija povečevanja inflacije, bodo vsi ti podatki, ki iz meseca v mesec bolj bodejo v oči, morda po novem letu le pripeljali do tega, da bodo plače sledile vsaj podražitvam. Za primerjavo pa samo še povprečni OD v nekaterih sorodnih podjetjih v oktobru:
GLIN Nazarje G KZ Srednja vas HOJA Ljubljana INLES Ribnica LESNA Slovenj Gradec LIP Slovenske Konjice SM REKA Gornji grad
803.000	din
919.000	din
708.000	din
734.000	din
754.000	din
723.000	din
773.000	din
Letna mladinska konferenca
Z mladimi v Jelovici zadovoljni
V začetku decembra so se mladinci Jelovice zbrali na svoji letni programski konferenci, ki pa je bila tudi volilna, saj je dosedanjemu predsedniku potekel mandat. Seveda je najtežje ocenjevati svoje delo in biti pri tem še objektiven. Zato smo izbrali za uvodno misel predvsem mnenje nekaterih gostov, ki so s strani družbenopolitičnih organizacij pozdravili zbor mladih. Bilo je enotno. Mladi se dobro vključujejo v delo in marsikaj bi v Jelovici brez njih obstalo.
I
i	(IfeJI	
i 1 IH	
pripravljenost mladih za volontersko delo se je zmanjšala, saj je pri mnogih opaziti, da se v sedanji gospodarski krizi bolj vsak zase ukvarja z mislijo, kako dobro živeti ali pa sploh živeti v tej draginji in ob slabih dohodkih, ki spremljajo vsakega mladega človeka. Pa vendar so mladi uresničili vrsto zadanih nalog. Poglejmo nekatere aktivnosti v tem letu, kot jih je nanizal predsednik Igor Pintar:
—	ustanovili smo nogometno ekipo, ki nastopa pod imenom NK ZSMS Jelovica
—	v mesecu marcu smo organizirali izlet v Planico z zelo dobro udeležbo
—	pripravili smo mladinsko prvenstvo Jelovice v šahu in kegljanju
—	konec aprila smo organizirali smučarski vikend na Voglu
Pokljuki (september)
—	novembra smo izvedli delovno akcijo na Pokljuki in prebarvali zunanjost velike brunarice
—	naši člani so se udeležili seminarja v Bohinju
—	aktivno smo sodelovali z OK ZSMS Škofja Loka in ostalimi mladinskimi organizacijami
—	vključevali smo se v delo organov samoupravljanja v DO
—	podprli smo delo odbora za varstvo človekovih pravic in zbrali skoraj 100 podpisov
Za delo smo prejeli srebrni znak ZSMS
Mladi so zatem izvolili tudi svoje novo vodstvo. Novoizvoljeni predsednik tov. Borut Javh se je prisotnim zahvalil za zaupanje, nato pa je podal predlog programa dela za prihodnje leto. Program je okviren in se bo po potrebi še
dopolnjeval. Program dela je naslednji:
—	3 delovne akcije
—	2 delovni akciji na Pokljuki
—	organizacija izleta v Pulo
—	tekmovanje v kegljanju
—	organizacija ■ šahovskega prvenstva
—	tekmovanje v malem nogometu na Godešiču
—	organizacija izleta v Planico V razpravo se je vključil tov. Kužnik in dejal, da je mladinska organizacija v DO kljub majhnemu številu aktivnih članov zelo delovna. Povedal je tudi, da bodo ob gospodarskih spremembah v novem letu sledile tudi politične, vendar se še ne ve, kakšne spremembe to bodo.
Tov. Stanislav Šink seje zahvalil za povabilo ter pohvalil delo mladih v gasilskem društvu ter dal poudarek na njihovo uspešnost tudi v občinskem merilu. Dodal je, da tudi starejši radi prebirajo revijo
Mladina ter zaželel še nadaljnje uspešno delo.
Tov. Igličar se je KK ZSMS zahvalil za uspešno sodelovanje z 10 00 ZS. Dejal je, da o delu mladih priča tudi srebrni znak mladine. Opozoril je na gospodarsko ir. politično krizo ter na mesto mladih pri reševanju le-te.
Poglejmo še, kdo vse sestavlja novo vodstvo mladinske organizacije v Jelovici oziroma njeno predsedstvo:
Predsednik — Borut Javh sekretar — Nada Lazar blagajnik — Tilka Vučko Namestnik predsednika — Matjaž Krajnik
Člani predsedstva:
Kalan Tine, Ovsenek Robert, Vilfan Polona Troha Slavko, F en de Boštjan, Možina Francka, Kužnik Zmago, Bokal Ivo, Pintar Igor
D. M.
še k temu prispeva. Kot Slavka pravi, pri tem delu ni dovolj razlikovati le drevesno vrsto in upoštevati kriterije kakdvosti. Les moraš poznati že kot drevo v rasti in razlikovati, kako je bil v drevesu obrnjen, da potem izdelek (vrata) ne daje videza — z glavo navzdol. Ta na videz lahka naloga dela preglavice zlasti tistim, ki z lesom niso imeli drugega opravka kot v obliki kurjave ali pa še to ne. Slavki je les poznan že iz otroških let. V Jelovici pa si je z njim celih 26 let nabirala izkušnje ob različnih mizarskih opravilih. Njej precej podobnih izkušenj ima njena naslednica Marica, s katero sta bili do zadnjega sodelavki in je tako kar laže zapustila Jelovico, saj je vedela, da bo njeno delo teklo naprej.
Bil bi krivičen, če ob tej priložnosti ne bi omenil še drugih prav tako zaslužnih sodelavcev njene generacije, ki so pred kratkim zapustili Jelovico in vsak posebej prispevali svoj delež za napredek k temu, da imamo sedaj v marsičem ugodnejše delovne pogoje. Pohvaliti moram Tončko Kožuh, ki ji zlepa ni bil nobeden kos v preseganju norme na različnih delovnih mestih in Toneta Hafnerja, ki je vse prekašal po univerzalnosti v obvladovanju različnih del. Milka Oman se je tako rekoč pred upoko-
Srce mora biti ob vsakem klicu življenja pripravljeno na slovo in na nov začetek, da hrabro in brez objokovanja naveže nove stike. V vsakem začetku se skriva neki čar, ki nas varuje in nam pomaga živeti.
(Hermann Hesse)
Ne obstaja nobena druga prenova našega sveta kot ta, da v starih okoliščinah postanemo novi ljudje.
(Albert Schvveitzer)
jitvijo s trudom in vztrajnostjo privadila dela na pedantnem stroju za spajanje furnirja in je zmogla napor, ki dela preglavice mladim. Slavki sledita še prizadevna in vestna Marica Jugovič — profilirec, ter Hilda Perša, ki je zaradi dolgotrajnega dela ob brizgalni kabini s prepolnimi pljuči škodljivih hlapov bila premeščena iz obrata. Izmenovodja Ivan Ziherl je bil dolgoletni povezovalec obrata 225, s proizvodnjo vratnih kril. Rekel bi, da je opravljal funkcijo popkovine. Saj je od začetka furniranja vratnih kril vestno vsklajeval obe proizvodnji eno z drugo in ob „posledicah" v sodelovanju s Slavko spretno preprečeval spodrsljaje.
Ne le omenjenim sodelavcem, tudi njihovim predhodnikom iz tega in drugih obratov, ki so ustvarjalno sodelovali pri graditvi Jelovice, vsem hvala za moko, ki jo meljemo in jo bodo mleli iz vašega zrnja. Prebredli ste mnoge družbene spremembe, gospodarske in šolske reforme. V uteho vaših žrtev vam posredujem tisočletja staro modrost starogrškega misleca Hipokrata: ..Življenje je kratko, pridobivanje izkušenj dolgotrajno, ugodna priložnost redka, izkušnja varljiva, odločitev pa težka."
Jože Stenšak
Skromna zahvala
Generacija, zgled delavnosti, tone v zaslužen pokoj
Iz naših delovnih vrst se je pred kratkim poslovila dolgoletna sodelavka Slavka Podpečan. Rekel bi, da je predzadnji ..viharnik" generacije, ki je dolga leta v enem obratu vztrajno kljubovala raznim pretresom v borbi za ljubi kruhek.
Kot vsak drug obrat spreminja svojo podobo, so bile še posebej vidne spremembe v zadnjih desetletjih v obratu letev in dopolnilnega programa — 225; naj si bo to v tehnološkem ali prostorskem pogledu. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli prikazati vso raznoliko proizvodnjo, ki se je najprej utekla v tem obratu in je bila potem prestavljena drugam, poleg že opuščenih programov. Poleg letev v dopolnilnem programu prevladujejo še razni polizdelki za druge obrate in zaključni elementi za vgradnjo tipiziranih izdelkov na objektih. Pred novo organizirano učno delavnico je tudi to funkcijo opravljal ta obrat, ki pa je zaradi prekomerne serijske proizvodnje ni izpolnjeval v polni meri.
Toliko za bežno predstavitev obrata, kamor spada tudi izdelava turnirskih formatov. To je sicer ločen oddelek, sedaj že v tretje prestavljen in se nahaja pod centralnim skladiščem. Tu
je Slavka dopolnila delovno dobo. Na kratko bi rekel: „Bila je srce in duša oddelka!" Ne le glede njene delovne vneme ir splošne obvladljivosti raznih delovnih opravil, ki jih je hitro obvladala, kamorkoli je bila prestavljena, tudi drugače s človeškega vidika je znala biti tovariška do sodelavcev, vedno pripravljena sodelovati pri reševanju težav s posamezniki ali v skupini. Nemalokrat je s svojo zavzetostjo za delo pomagala rešiti probleme nesinhrone proizvodnje in ozkih grl. Iz nje je sevala vedrina in neizčrpna energija, ki človeku v njeni bližini ne pusti mirovati in je kot taka bila gonilo uspešne delovne skupine.
Krojilec furnirja, katerega delo je Slavka dolga leta opravljala in ga dobro obvladala, odigrava pomembno vlogo pri izkoristku dragocene surovine, ter vpliva na kakovost in izgled končnega izdelka. Je vodja posadke, v kateri vsak član svoj delež
z
Naši tridesetletniki
Vse je treba delati, pa so vsi zadovoljni
Tokrat vam, kot smo obljubili že v prejšnji številki našega glasila, predstavljamo še tri dobitnike priznanja za 30 let dela v Jelovici. Poglejmo, kaj nam lahko povedo o svojih življenjskih izkušnjah in kaj mislijo o delu v Jelovici.
Franc Vončina
Rad imam mir in svoje delo
V prejšnjem glasilu smo imeli tri delavce, ki so bili vseh 30 let v Jelovici. Franc Vončina pa je v Jelovici uradno od 1963. leta, ko se je sovodenjska mizarska delavnica pridružila Jelovici. Prej pa je delal v tej delavnici, dve leti pa tudi pri kmetijski zadrugi — pri gozdni, kot so takrat rekli. Torej les in delo z njim ga spremlja že dobrih 30 let. In kako se spominja prvih let v Jelovici?
„Prva leta smo delali opeko iz žaganja in cementa. Ko to ni več šlo, smo delali embalažo za TIKI. Takrat smo imeli svojo delavnico tudi na Fužini in sem tam delal na montaži in barvanju. Kasneje pa sem na Sovodnju začel delati v pro-
izvodnji in tu delam še sedaj. Seveda so bila vmes številna zanimiva obdobja, ko sem pač moral delati na številnih in različnih strojih, skratka poprijeti je bilo potrebno za vsako delo. Obiskoval sem tudi šolo za mizarja in pridobil interno kvalifikacijo. Vendar moram reči, da je ta za mene kar kvalifikacija širokega profila, saj moram sedajdelati na vseh strojih, kjer je pač potrebno. No in ko sedaj takole premišljujem nazaj, potem pač moram povedati tudi nekaj svojih ugotovitev. Meni osebno ni prav nič všeč, kadar se vpije in razgraja. Rad imam svoj mir, ki ga tudi pri delu še kako potrebujem, saj je takrat človek najbolj zbran in lahko veliko naredi. Za človeka je zelo koristno, če dosti bere. Sam sem naročen na veliko časopisov in 'revij in vse pre-
berem. Mislimi, da je v svetu, v razmišljanju ljudi in v hotenjih res veliko resnic, ki človeku lahko samo koristijo. Moti me tudi, da nekateri vse samo „šimfajo“. Jaz jim pravim dežurni čvekači. Saj ni res dobro, vendar nihče noče več pomisliti, kako smo živeli včasih. Jaz sem doma v takem bregu, da se danes sploh ne splača obdelovati. Pa vseeno dobro živim, saj mi zaslužek na delu to omogoča. Naj bom potem nezadovoljen?"
V razgovoru je povedal še nekaj takih, ki človeku zlezejo pod kožo in potem nehote premišljuješ pomen teh besed. Po svoje je Franc Vončina zanimiv človek. Kar nekam skrivnosten je, ,ni zgovoren, zato pa tisto, kar pove, mora držati. Pa tudi drugače ne more biti slab človek. Doma skrbi za teto, ki ima 82 let, mama je 4 leta bila vselej deležna njegove nege. Da pa bi si poiskal ženo, pa ni bilo časa. Ima pač svoj svet in v njem je dovolj zcuningivega tudi brez žene. Sicer Pa ie ena njegovih glavnih dolžposti delo in tam na obratu Spvodenj velja Franc Vončina za pridnega delavca.
Ciril Trček
Ne bi nas smeli primerjati z mladimi
Razgovor z delavci je včasih za novinarja težak. Kot mi pravimo: vse moraš ..izvleči" iz sogovornika, potem pa je sploh najbolje, da napišeš približno tako, kot bi on želel. Vendar hvaležno to ni. Pri Cirilu Trčku, ki je tudi med našimi 30-letpiki, pa na srečo teh težav ni bilo. Še več. V tisti uri razgovora je „natre-sel" toliko zanimivosti, da sem jih enostavno polovico pozabil zapisati. Pač zna pripovedovati in ko ga poslušaš, mimogrede pozabiš pisati.
Sedaj kp berete tole, je zopet na delu. Obiskal pa sem ga doma, kjer j# bil na bolniški. Vnetje živcev ali nekaj podobnega mu kar lep čas nagaja, tako da jma resne probleme pri delu. Pa ni tiste sorte človek, da bi. za vsako malenkost
šel k zdravniku in potem na daljši počitek. Vendar če ne gre, pač ne , gre. Kako je s to njegovo boleznijo, pa je najbolje povedaj, kar sam.
„Težave sp (p k e narave, da me včasih kar. malo zanese. In tako se mi je pred časom zgodilo, ko sem ravno nekaj zabijal, da mi je zopet zaneslo roko {z njo ima največ težav) in namesto, po žeblju sem s kladivom,mahnil po uri. In to tisti, ki s$m jo dobit za 10 tet deta v Jelovici. Kako škoda se mi jo je zdelo, ko sem jo moral odvreči."
Ali so te težave z zdravjem stvar, ki jo je pridobil z leti pri delu, ne zna povedati. Verjetno pa je nekaj tudi na tem. Dolga leta dela v neprimernih prostorih, ki so jih imeli na obratu v Gorenji vasi.
taži na Kokrici, Nemčiji, Podlubniku in še kje, so verjetno pripomogli k tej bolezni.
Saj se ne pritožujem, vendar moram reči, da za nas starejše delavce prav posebno ne skrbijo. Čeprav sem izučen ,,uzar, dolga leta sem opravljal najrazličnejše zahtevra mizarske dela, imam sedaj pri nabijanju oken enako normo kot mlad delavec. Koliko hitreje lahko dela ta, verjetno ni treba posebej povedati. Čisto dobro pa se v tem primeru ie ne počutim. Še posebno, ker me velikokrat doleti, da sem prav jaz tisti, ki potem rešuje kakšno stvar v proizvodnji, če jo je treba narediti z izkušnjami v dolgoletni mizarski stroki. Takrat delo seveda ni normirano in mi je priznana ta dolgoletna praksa, ko pa, se vrnem nazaj k oknom, sem zopet enak tistemu, ki je pravkar zapusti!
šolo.
In kako je bilo nam, ko smo
bili mladi delavci? Bolje da ne razlagam veljkp. Včasih sem pospravljal da)j!kot je trajal ves „šiht". Pa ‘tudi drugače je bilo dosti težje. Prva leta našega obrata tu'v Gorenji vasi smo morali prav vajenci in pomočniki hoditi tudi okrog kmetov in nabirati les, da smo imeli kaj za delati. Potem če smo ga
dobili, smo ga seveda ročno odpeljali v delavnico. Sicer pa se sedaj nad delavnimi razmerami prav nič ne pritožujem. Imamo lep dbrat in tudi drugače je dobro poskrbljeno za nas. Osebno■ sem zadovoljen celo s plarčo, saj nimam več prav veliko zahtev in potreb." Kaj naj še zapišem. To, da bo zagotovo delal še naprej in da bo tudi ostal eden tistih delavcev, na katere se na obratu Gorenja vas najbolj zanesejo. Če bo zanj kakšno lažje delo, bo verjetno manj težav tudi z zdravjem. Zakaj se to ne bi zgodilo?
Ivan Kern
Včasih smo bolj skupaj držali
Na obratu montažnih objektov že 30 let dela Ivan Kern. Izučen kolar še‘je zaposlil najprej v Roleti (pottem ko se je seveda izučil), potem pa je prišel na delo v Jelovico in tu ostal pri izdelavi konstrukcij vse do danes.
„Kaj naj povem o svojem delu in preteklosti. Nisem posebej zgovoren, zato morda ne boste zadovoljni. Pa tudi moje delo
bej zanimivo. Vsa ta leta sem namreč delal tu pri izdelavi strešnih konstrukcij in to delo je seveda precej enolično. Seveda pa vedno tudi nisem bil tu. Pred leti smo morali vsi, ki smo bili mlajši, veliko po montažah. Tako sem kar veliko prepotoval. Obnavljal sem potresno Skopje leta 1963, bil sem na n: on taži v Nemčiji, pa tudi v Posočju, kjer sem po 16 letih montaže zaključil svoje terensko delo.	...
Doma imam malo kmetijo m
seveda je bilo zato toliko težje, če me ni bilo doma. Sedaj pa to delo kar lahko opravljam. Seveda pa ni lahko, saj imam 12 glav živine,, in ker nisem oženjen, je pač dela kar dosti." Vprašal sem ga,tudi, kako bi lahko primerjal ^ razmere tu na obratu pred l|ti'in sedaj. „Moram priznati, da se je včasih bolj 'skupaj^ držalo. Bolj smo se pogovarjali, šalili in podobno. Danes pa se mladi držijo bolj 'za sebe. Pa ne da bi se nas izogibali,‘saj se tudi med sabo ne družijo dosti.
Pred štiridesetimi leti je bila sprejeta
Splošna deklaracija človekovih pravic
Letošnji 10. december, ,,dan človekovih pravic", je minil v znamenju štiridesetletnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. To se je namreč zgodilo 10. decembra 1948 na zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu. Med državami podpisnicami je bila tudi Jugoslavija. Ta listina je prva celovita mednarodnopravna opredelitev temeljnih prirojenih in neodtujljivih pravic, ki naj bi jih bil deležen vsak človek ne glede na raso, vero, spol in jezik. Te pravice so podrobneje opredeljene v dveh paktih o človekovih pravicah: Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah; oba je Generalna skupščina OZN sprejela 16. decembra 1966, Jugoslavija pa ratificirala leta 1971.
Ob štiredesetletnici te pomembne listine, ki je še daleč od uresničitve, je v Ljubljani pri Mladinski knjigi izšel zbornik Varstvo človekovih pravic. Ljubo Bavcon v predgovoru piše, da knjiga prihaja „ob pravem času in hkrati z veliko zamudo".
Zajetna knjiga (549 strani) ima tri dele: Pravna ureditev človekovih pravic, Človekove pravice in civilna družba in Dokumenti. Prva dva dela prinašata kritične študije slovenskih strokovnjakov, predvsem pravnikov. V tretjem delu pa so najprej predstavljeni zgodovinski dokumenti, od znamenite angleške plemiške listine Magna Charta Libertatum (1215) do Vidovdanske ustave stare Jugoslavije (1921), sledijo mednarodni dokumenti, na koncu pa najdemo nekatera sodobna ustavna besedila o človekovih pravicah.
Splošna deklaracija človekovih pravic je na drugem mestu mednarodnih dokumentov, za Ustavno listino OZN. In ker je to ena najpomembnejših listin, kar jih zadeva človeka in njegovo svobodo, menim, da je pravilno, da smo z njeno vsebino seznanjeni prav vsi ljudje in jo s tem namenom tudi objavljamo.
SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
1.	člen. Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
2.	člen Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to deklaracijo, ne glede na
raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino. Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje g leče na politično in pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, ne samo upravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.
3.	člen.	Vsakdo	ima	pravico
do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
4.	člen. Nikogar se ne sme imeti niti v suženjstvu niti v podložništvu; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
5.	člen.	Nikogar	se	ne sme
mučiti in z njim surovo, nečloveško ali ponižujoče ravnati.
6.	člen.	Vsakdo	ima	povsod
pravico do priznanja pravne sposobnosti.
7.	člen.	Vsi so	enaki pred
zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to deklaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.
8.	člen. Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.
9.	člen. Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.
10.	člen. Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neod-
visnim in nepristranskim sodiščem.
11.	člen. (1) Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom o javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo.
(2)	Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakršnegakoli ravnanja ali opustitve, ki v času storitve ni bilo kaznivo cejanje po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izreči strožje kazni od tiste, ki je bila predpisana v času storitve kaznivega dejanja.
12.	člen. Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takim vmešavanjem ali takšnimi napadi.
13.	člen. (1) Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meja določene države.
(2) Vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli državo, vključno svojo lastno, in vrniti se v svojo državo.
14.	člen. (1) Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem.
(2) Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih ali dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.
15.	člen. (1) Vsakdo ima pravico do državljanstva.
(2) Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstva ali zakonite pravice do spremembe državljanstva.
16.	člen. (1) Polnoletni moški in ženske imajo brez kakršnihkoli omejitev glede na raso, državljanstvo ali vero pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino, upravičeni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko zvezo, tako med zakonomsko zvezo kot tudi, ko ta preneha.
(2)	Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev.
(3)	Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.
17.	člen. (1) Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi. (2) Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.
18.	člen. Vsakdo ima pravico do svobodne misli, vesti in
veroizpovedi; ta pravica zajema svobodo spreminjati prepričanje in vero, kakor tudi nujno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, v praksi, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.
19.	člen. Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
20.	člen. (1) Vsakdo ima pravico do svobodnega in miroljubnega zbiranja in združevanja.
(2) Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli društvo.
21.	člen. (1) Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države bodisi neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih.
(2)	Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.
(3)	Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakopravnem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.
22.	člen. Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanj svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.
23.	člen. (1) Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljnih delovnih pogojev in do varstva pred nezaposlenostjo.
(2)	Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.
(3)	Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.
(4)	Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.
24.	člen. Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.
25.	člen. (1) Vsakdo ima pra-
vico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blagostanje, vključno hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebne socialne usluge; pravico do varstva v primeru nezaposlenosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njihove volje.
(2) Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.
26.	člen. (1) Vsakdo ima pravico do izobrazbe. Izobraževanje je brezplačno vsaj na začetni in temeljni stopnji. Šolanje na začetni stopnji je obvezno. Tehnično in poklicno šolanje mora biti splošno dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno.
(2)	Izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasnimi in verskimi skupinami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov za ohranitev miru.
(3)	Starši imajo prvo pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke.
27.	člen. (1) Vsakdo ima pravico prosto se udeleževati
kulturnega življenja svoje skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz nje izhajajo.
(2) Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega in umetniškega dela, katerega avtor je.
28.	člen. Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej deklaraciji.
29.	člen. (1) Vsakdo ima dolžnost do skupnosti, v kateri je edino mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti.
(2)	Pri izvajanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.
(3)	Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov. 1
30.	člen. Nobene določbe te deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.
Ob 100 letnici lesarskega šolstva
Škofjeloška šola je povezana s tovarnami
Letos praznujemo 100-letnico organiziranega lesarskega šolstva na Slovenskem. Leta 1988 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Strokovna šola za lesno industrijo. Enak jubilej bomo praznovali naslednje leto tudi v Škofji Loki. Leta 1889 je bila namreč na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole v Škofji Loki ustanovljena Obrtno nadaljevalna šola za mizarje. Lesarji so se skupaj s kovinarji izobraževali do leta 1966 v Škofji Loki, ko je bilo izobraževanje za lesarske poklice premeščeno na Trato, na Poklicno šolo za lesno stroko, ki je predhodnica današnje Srednje lesarske šole.
Po letu 1950 je lesna industrija doživljala zelo hiter razvoj. Podjetja so rabila tudi ustrezno usposobljene kadre. Na pobudo Poslovnega združenja Les Ljubljana je bila leta 1956 ustanovljena Vajenska šola za učence
v lesni industriji za naslednje delovne organizacije: Jelovica, LIP, Lipa, Javor, Hoja, Inles, Stol in Brest.
V 32-letnem razvoju se je šola prostorsko in kadrovsko okrepila in je v konceptu razvoja
lesarskega šolstva ena izmed petih centrov za izobraževanje lesarjev v Sloveniji. Danes šola razpolaga z 18 specializiranimi učilnicami, tretjino športne dvorane Poden in šolskimi delavnicami ter pripadajočimi prostori. Na šoli je zaposlenih 42 delavcev. V šolskem letu 1988/89 je vpisanih 610 učencev v 24 oddelkih. Mladina se izobražuje po dveh vzgojnoizo-braževalnih programih:
—	obdelovanje lesa (skrajšani program), ki traja dve leti in da poklic obdelovalec lesa (II. stopnja);
—	lesarstvo (srednji program), ki traja za poklica lesar širokega profila in lesar tapetnik tri leta (IV. stopnja) ter lesarski tehnik štiri leta (V. stopnja). Poleg mladine izobražujemo tudi odrasle. Vsako leto razpisujemo vse oblike izobraževanja za pridobitev izobrazbe, vendar opažamo, da je največ zanimanja za poklic lesarskega tehnika in to za slušatelje, ki imajo poklic IV. stopnje zahtevnosti v lesarstvu.
Prav je, da podpiramo tako izobraževanje, saj hitro razvijajoča se industrija rabi tak kader tudi v neposredni proizvodnji. Poleg izobraževanja za pridobitev izobrazbe organizira šola tudi razne seminarje, tečaje: za vodje del, brusilce orodij in rezil, sušilničarje, žagarje itd. tako za delavce v industriji kot v obrti.
Posebej cenimo dobre odnose z DO Jelovica — lesno industrijo Škofja Loka. Vaša DO je ena tistih, ki načrtno skrK:	za
svoje kadre. V tem šolskem letu je na šoli 91 vaših štipendistov, kar predstavlja 15 % vseh učencev. Zgledno je sodelovanje s kadrovsko službo, saj vse probleme rešimo soglasno v obojestransko korist. Šola ima večino praktičnega pouka organiziranega v šolskih delavnicah, vendar po nekaj učencev pošiljamo na praktični pouk tudi v Jelovico in Gradis, da učenci spoznajo tudi delo v serijski, masovni proizvodnji. Nekateri delavci Jelovice pomagajo šoli tudi s svojim bogatim strokovnim znanjem v rednem učnem procesu in na tečajih. Ker šola ne razpolaga z deviznimi sredstvi, smo za pomoč pri nabavi novega stroja v šolski delavnici zaprosili vašo DO in v letošnjem letu nakup tudi realizirali.
Slovensko srednje šolstvo je pred pomembnimi spremembami treh šolskih zakonov, ki naj bi uredili težave v srednjem šolstvu. Srečujemo se s pritiski na mrežo šol, na ločevanje nekdanjih poklicnih in tehničnih šol.
Menimo, da lesarji v reformirani šoli pridobijo več splošnih in strokovnih, manj pa praktičnih znanj, kar naj bi nudilo pripravništvo.
Želimo, da bi nas delavci Jelovice tudi v bodoče podpirali v naših prizadevanjih za sodobno šolo, da bi učenci pridobili čimveč znanj v zadovoljstvo učencev, staršev in štipenditorjev.
Peter Žagar
Spravite izpred mene vrišč svojih pesmi, zvoka vaših strun ne morem poslušati, temveč pravica naj teče kot voda, pravica kakor vedno tekoč potok.
(prerok Amos)
Najlepše na tem svetu je, da prihajajo vsa darila iz svobode. Nobenega zakona ni, da mora zaročenec podariti svoji zaročenki prstan. In edina tesna vez med darilom in svobodo je preprosta beseda „hvala".
(Fulton Sheen)
Društvo inženirjev in tehnikov Jelovice
Dejavnost za več znanja
Večina delavcev Jelovice pozna Društvo inženirjev in tehnikov, vendar razen njenih članov bolj malo ve o njegovem delovanju, zato ga v naslednjem članku na kratko predstavljamo.
Društvo trenutno združuje 166 članov inženirjev in tehnikov tehnične smeri. Članstvo se neprestano spreminja zaradi odhodov naših delavcev v zasluženi pokoj, nadomeščamo pa jih z novimi kadri, ki prihajajo v našo delovno organizacijo. S tem bi tudi izkoristili priliko, da vse nove delavce povabimo v naše društvo.
Društvo deluje predvsem pri organiziranju ogledov sejmov v domovini in tujini. Tu bi predvsem omenili ogled lesno obrtniškega sejma v Munchnu in Celovcu. Organiziramo ekskurzije v ožji in širši domovini z ogledom nam sorodnih delovnih organizacij. Občasno pripravimo tudi strokovna posvetovanja o perečih vprašanjih tehnične narave.
Za tak obseg delovanja so potrebna določena finančna sredstva, katera zagotavljamo z mesečno članarino, pri organizaciji večjih strokovnih ekskurzij pa nam vedno priskoči na
pomoč delovna organizacija. Za vse aktivnosti je potrebna določena skupina ljudi, ki je izbrana v upravnem in nadzornem odboru, katere pa se voli na občnem zboru vsako drugo leto. Stalno sodelujemo z Društvom inženirjev in tehnikov lesarstva Gorenjske, v katerem so zbrani ostali člani gozdarskih in lesarskih delovnih organizacij. Prav tako pa smo stalno povezani z Republiškim društvom inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije in prisostvujemo na njihovih sejah.
Ob zaključku leta se na seji upravnega in nadzornega odbora dogovorimo za naš obseg dela v prihodnjem letu. Kljub finančni krizi, s katero se srečujemo na vsakem koraku, upamo, da bomo z dobro voljo posameznikov in vseh članov društva naš plan v čim večjem obsegu realizirali.
Matjaž Krajnik Vera Pečenko
Nesreče pri delu september-oktober 1988
V deželo prihajajo hladni dnevi in tudi v Jelovici smo se pričeli „tresti". To smo občutili še posebej v prvih dneh novembra, ko nas domači kotli kar nikakor niso dovolj ogreli. Pa smo preživeli tudi tistih par dni slabšega ogrevanja, seveda smo bolj pljunili v roke, bolj vestno opravljali delo, seveda tudi z večjo mero pazljivosti, s tem tudi omilili število nesreč v teh dveh jesenskih r.esecih. Čeprav sem nesreče v septembru opisal že v zadnjem glasilu, pa sta dve ostali nezabeleženi:
Dne 19. 9. 1988 je naš Marko Frelih, seveda zaradi prihajajočih hladnih dni, pripravil drva v Jelovici za odvoz domov. Ko je le-ta že nekako spravil na kamion, pa nikakor sebe s kamiona. Prav nesrečno mu je spodrsnilo in znašel se je na trdem asfaltu. Posledica: poškodba prsnega koša.
Zadnja nesreča v septembru pa se je pripetila S. Kavčiču dne 21. 9. 1988 na obratu Sovodenj. Pri nastavljanju stroja si je pomagal z železno stolico. V nesrečnem trenutku je imel glavo nižje od stolice in le-ta ga je udarila po glavi.
Za začetek v mesecu oktobru je dne 6. 10. 1988 poskrbel A. Zver iz obrata Preddvor, ko je z viličarjem pripeljal robo v delavnico. Seveda je pri tem moral odpreti in zapreti vrata za seboj. Pri tem pa jih je tako nesrečno zapiral, da ga je kar pošteno uščipnilo po prstih leve roke — pozabil jih je namreč odmakniti iz pripore vrat. Dne 14. 10. 1988 pa je prišlo do malo težje nesreče v obratu proizvodnje montažnih objektov. D. Dončič je opravljal delo zbijanja
nosilcev za montažne objekte. Pri tem je uporabljal pištolo za zabijanje žebljev, na nesrečo pa mu je en žebelj ušel mimo elementa in mu ..prestrelil" hrbtno stran desne roke. Pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu.
Komaj smo to nesrečo dobro zacelili, pa se je podobna zgodila Š. Vrhovniku dne 18. 10. 1988. Prav tako se je ustrelil v desno roko.
Posebej zadnji dve nesreči sta nas opozorili na varno in pravilno uporabo teh pištol za zabijanje žebljev. Delo je lahko ob nepravilni uporabi tega ročnega orodja še kako nevarno. Tega bi se morali zavedati predvsem mojstri v obratu, ki so zadolženi za to delo, da vsakega delavca pravilno podučijo o ravnanju s tem orodjem, še posebno če tega dela še ni opravljal. Navodila za varno delo so osnova za začetek dela.
Jure Golob
Novoletni popust
- 1 ^
Jelovica je tako kot že prejšnja leta tudi tokrat pripravila svoj novoletni popust na večino svojega proizvodnega programa. Popust je 10-odstoten, seveda pa kupci lahko dobijo tudi številne posojilne ugodnosti, brezplačen prevoz in podobno. Ta vrata, ki so novost v proizvodnem programu Jelovice so sestavni del oglaca, ki je bil objavljen v številnih časopisih, veliko reklame pa je bilo tudi na radiu, pa tudi na televiziji se zopet sliši ,,ne bo vam uspelo".
Sicer pa smo dobili tudi tekst pesmice, ki naj bi reklamno preko radia pomagala prodajati. Taka je:
Lani so bla okenca letos so na vrsti vrata Jelovica za Novo leto popuste spet pripravlja.
d. m.
Kako iz sedanje gospodarske krize?
Tudi s sindikati delavcev
V	občinskem svetu Zveze sindikatov Škofja Loka temeljito spremljamo vsebino internih glasil OZD. Ocena je, da se preko te oblike delavci seznanijo predvsem s poslovnimi dosežki, delitvenimi razmerji, kadrovskimi novicami, deloma z delom samoupravnih organov ipd. V nekaterih glasilih OZD bralce tudi tekoče seznanjajo z delom in prizadevanji sindikata, drugod pa je tega manj ali celo nič.
Na sestanku z odgovornimi uredniki internih glasil OZD smo se dogovorili, da tej vrsti informacij damo večjo težo. Potrudili se bomo za več informacij o delu sindikata, od novinarjev pa pričakujemo pogostejše komentarje in ocene naših aktivnosti.
S svojim prispevkom želim delavce seznaniti z nekaterimi konkretnimi aktivnostmi njihove politične organizacije z namenom in željo, da vzpodbudimo delo osnovne organizacije sindikata in zainteresirane delavce, da bolj kot doslej sodelujejo in sooblikujejo politiko Zveze sindikatov.
V	občinskem svetu Zveze sindikatov Škofja Loka ugotavljamo, da delavci premalo poznajo stališča in zahteve sindikata, ki jih v zadnjem času odločno postavljamo na vseh ravneh z jasnim ciljem zaustaviti padanje življenjskega standarda delavcev.
Nekaj mesecev po razširjeni seji slovenskih sindikatov, ki je opredelila, kako iz krize s sindikatom delavcev, so razmere še slabše. Delavci čedalje bolj razmišljajo, čigav je sindikat, kajti neredko se slišijo besede obupa, češ, kaj pa ta sindikat sploh še naredi za nas. Na posvetih s sindikalnimi aktivisti, ki smo jih imeli v jesenskem času, pa tudi sedaj, in ki naj bi končno pognali v tek prenovljeno sindikalno gibanje, niso osamljena razmišljanja, da zaupanje delavski organizaciji vedno bolj hlapi. Vzroki so na dlani. Ob podražitvah, ki smo jim dnevno priča, molčimo, namesto da bi na glas povedali: tako ne gre več. Najbrž glasnost ni dovolj, čeprav nam ravnanje nekaterih organizacij in organov, ki so uporabile nekaj drugačnih prijemov, kaže, da ta metoda zaleže tudi v Sloveniji.
Vse to žene sindikat v hitro ukrepanje. Naloge so jasne in zapisane. Na prvem mestu je bitka za pravo vrednost dela. Ta bo najtežja. Gre preprosto za to, da delavcem zagotovimo tak najnižji osebni dohodek, ki mu zagotavlja minimalno socialno varnost. Trenutno v novembru znaša najnižji osebni dohodek delavca z najnižjo stopnjo zahtevnosti del in nalog ter za doseganje normalnih rezultatov dela in polni delovni čas 540.000 din. V sindikatu bomo terjali, da v primerih, ko finančne in
dohodkovne možnosti ne omogočajo izplačila takega osebnega dohodka, v OZD obvezno pripravijo pred sanacijski program za izboljšanje rezultatov gospodarjenja s ciljem, da omogočijo izplačila najnižjega osebnega dohodka. To je odločna zahteva. Zanjo najbrž ne bodo več dovolj le pogovarjanja z oblastjo, z vlado, z direktorji, nujno bo prihajalo do konfliktov. Sindikalni pritisk mora biti največji ob zahtevi, da se delo drugače ovrednoti in da delavec dobi tak osebni dohodek, da bo enostavno lahko preživel.
Drugo bojno področje so programi prenove gospodarstva, ki so za sindikat sprejemljivi šele, ko je v njih jasno zapisano, kako bo odvečnim delavcem zagotovljeno drugo delo. Zahtevali bomo celovit program razreševanja tehnološko-eko-nomskih viškov delavcev, ki objektivno nastajajo v tržni ekonomiji.
V sindikatih smo trdno prepričani, da lahko edino resnejšo vzpodbudo za rast proizvodnje, uvajanje sodobne tehnologije uvedemo z odločno zahtevo po razbremenitvi dohodka gospodarstva. Menimo, da je v sedanjih razmerah potrebno preveriti vsako postavko obremenitve gospodarstva od proračuna do drugih neproračun-skih virov, pa tudi do drugih oblik zajemanja sredstev iz gospodarstva. Med drugim bi poudaril, da vztrajamo pri
takojšnjem zmanjševanju carinskih in uvoznih dajatev in znižanju prometnih davkov ter spremembah in načinu obračunavanja obresti. Zahtevamo tudi, da se do konca leta znižajo stopnje občinskih davkov iz osebnih dohodkov in odpravi republiški davek iz osebnega dohodka.
Skratka, v sindikatu smo pripravili celovit program razbremenjevanja, ki ga bomo realizirali preko delegatskih skupščin na vseh ravneh (v Škofji Loki je bil v skupščini soglasno sprejet in realiziran tisti del programa razbremenitve, ki posega v to družbenopolitično skupnost). Za sindikat je nesprejemljivo, da se je dohodek delavca samo v letošnjem letu dodatno obremenil za cca 13 %.
V	sindikatu ponovno uvajamo SINDIKALNO LISTO, ki predstavlja minimum zahtev za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev. V njej so zajete zahteve sindikata za uresničevanje pravic delavcev iz dela, nadomestil osebnih dohodkov, izplačil sredstev skupne porabe in določenih stroškov v zvezi z delom. Sindikalna lista je hkrati podlaga organom Zveze sindikatov za pogajanja in urejanje odnosov v kolektivnih pogodbah.
V	kritičnem trenutku si torej
Vsakomur je dobro znano, da je težnja po petju prisotna pri vsakemu človeku in tudi pri tistem, ki ima slabši posluh; njegovo prepevanje je vselej vezano na razne okoliščine, zaradi katerih si v danih tre-
mora organizacija Zveze sindikatov z dobrim in učinkovitim delom izboriti ugled in zaupanje, saj so jo do sedaj delavci pogosto kritizirali, mnogokrat upravičeno, večkrat pa tudi ne, kar kaže na preslabo poznavanje vloge in položaja sindikata. Današnji gospodarski in politični položaj torej sili ta sindikat v hitrejše in doslednejše uveljavljanje svoje vloge. Zato moramo doseči, da bodo organi Zveze sindikatov svoje akcije in interese članstva prek svojih delegatov prenašali v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih organov v OZD, če ne drugače, tudi s stavko.
Naloge sindikata so jasne in zapisane. Njihovo uresničevanje pa ni odvisno le od volje in znanja (predvsem strokovnega, ki ga je premalo), pač pa tudi od smelosti, hrabrosti sindikalnih delavcev, predvsem profesionalnih na vseh ravneh. Pa vendar sem prepričan, da je v nas še dovolj življenjskih moči, sposobnosti in delavnosti, ki jih moramo koristno in učinkovito izrabiti za to, da nam bo jutri bolje. Voz je težko naložen, toda če se vsi upremo vanj z iste strani, se bo gotovo premaknil k boljšim rezultatom.
Predsednik 00 ZSS Sandi Bartol
nutkih daje duška tudi s tem, da prepeva in to nadvse sproščeno, saj si pač z nobeno drugo umetnostjo ne more izraziti čustveno srčnih utripov tako pristno, kakor s petjem.
Naši oktetovci vstrajaio in razveseljujejo
Še bom pel
Še bom pel, vselej iz svetle duše vesel.
Kaj mi mar, da svet je enim črn in drugim bel!
Življenje je pesem.
In kdor je vesel, tak človek je šele cel!
Še bom pel iz svetle duše vselej vesel.
Včasih še sebi,
za dobro voljo, zlasti pa tebi.
(Valentin Polanšek)
Ja, prav zares, za dobro voljo vam poje tudi oktet Jelovica, da se boste ob njegovem petju duševno in čustveno obogatili ter se po svoje razgibali že ob sami melodiji, ki je, kot pravi pisatelj Ivan Cankar, ,,bitje zase, ima svoj telesni obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo! Vsaka odpre na stežaj vrata mislim in spominom brez števila; in vsaka je doživljaj, ki ostane duši neizbrisljiv."
No, tako že gre, ali kaj oziroma kako je pa takrat, kadar je treba peti v dvoje? Je li morda njegovo sproščeno podajanje deležno enake svobode? Nikakor ne! Petje v dvoje (v duetu) bo „užitno" samo takrat, kadar se bosta pevca odrekla svojim svobodnim težnjam podajanja, kajti v nasprotnem primeru kaj hitro lahko pride do raznih spodrsljajev, ki so petju prej v škodo kot pa v korist.
Koliko časa pa je potrebno, da dozori kako pevsko telo za kvalitetno izvajanje? Kaj kdo ve, marsikaj zavisi tudi še od drugih faktorjev. ,,Glasbeni utrip", ki je prisoten dokaj svojstveno pri vsakem pevcu, je primaren; brez njegove prisotnosti si pač ni mogoče ustvariti ustreznih pogojev za skladno podajanje in oblikovanje kake pesmi. Kakšna in kolikšna je njegova udeležba po ,,težini" pri posameznem
Marjan Kovač in Franc Jenko že dolga leta pojeta v oktetu Jelovica. Sta pa tudi edina, ki sta v tem oktetu tudi zaposlena v Jelovici, zato imata zagotovo veliko zaslug za več kot 10-letni obstoj tega zbora.
Iz prednjega se da razbrati, da mora imeti vsak član kake pevske skupine poleg ustrezno oblikovanega pevskega glasu še nekaj drugih odlik, na podlagi katerih lahko živi in deluje kaka ustvarjalna skupina. Pevski glas pa si lahko oblikujemo samo takrat, kadar ga poslušamo z drugačnimi ušesi kot navadni človek. Pogoj je seveda ta, da imamo ,,glasbena ušesa". Navdušen pevec ne more biti brez petja, zato poje in prepeva z vso predanostjo v različnih vokalnih skupinah, ki delujejo v tem ali onem kraju, saj se dobro zaveda, da pesem druži človeštvo in gradi čvrste in tople človeške vezi.
In sedaj še nekaj besed o sodelovanju pevca v kakem številčno manjšem vokalnem sestavu (semkaj spadajo skupine do deset pevcev). Biti aktivni član kake take skupine ni preprosta zadeva, kot bi si nekdo predstavljal ali mislil. Vsak pevec ni „rojen" za tako udejstvovanje; treba ga je vsestransko vzgojiti, da bo lahko s svojim glasom zadovoljivo prispeval k zlitosti zborovskega zvoka.
pevcu, pa se le to najlažje oziroma najbolje čuti ali opazi takrat, kadar izvajajo pevci kako zahtevnejšo pesem brez dirigenta. Naloga zborovodje je torej prvenstveno v tem, da s svojimi gibi rok, ki so dokaj različno široki, visoki in tudi vsebinsko primerno „glo-boki", nekako vsklajuje te „glasbene utripe" v kolikor toliko homogeno pevsko telo.
In sedaj naj ne bo odveč, če k prednjemu razmišljanju dodam še nekaj misli o programski politiki okteta Jelovica. Ko so pred leti vprašali pokojnega opernega dirigenta in skladatelja Rada Simonitija, kaj misli o sestavi programov, jim je odgovoril, da „pevski program ni samo stvar zborovodje, ampak je stvar širših razpravljanj in ustvarjalne izmenjave mnenj v društvih samih, z izkušenimi delavci na tem področju. Smiselno izbrani spored koncerta ali priložnostnega pevskega nastopa naj bo razporejen tako, da bomo poskušali že na začetku dobiti stik s poslušalci. Psihološki občutek, da je ta stik vzpo-
stavljen, je nedvomno zelo važen, kajti zbor ne poje samo kritikom, temveč poslušalcem, ki so prišli, da se ob petju duševno in čustveno razgibajo in da uživajo lepoto naših pesmi."
Kakšno je stanje v tem pogledu pri oktetu Jelovica? Pri našem oktetu prilagajamo študijski program pesmi predvsem potrebam pokrovitelja in tradicionalnim nastopom okteta. Zato je povsem razumljivo, da misli oktet pri izboru pesmi posebno na vas, ki imate svoje pevsko telo zavoljo tega, da se boste
z njeno govorico, ki jo posluša vsakdo s svojimi ušesi, jo po svoje dojema in občuti, tudi po svoje bogatili.
Tako, z razmišljanji sem pri kraju. Ob koncu pa naj izrazim še dve želji: da bi nam bil čas cktetovega dozorevanja za kvalitetno izvajanje čim krajši, vaše vsakokratno srečanje z njim pa naj bi vam pomenilo vselej enkratni dogodek, ki ga ni moč pozabiti zlahka. Zato še enkrat: „ŠE BOM PEI______"
Umetniški vodja
okteta Jelovica prof. Slavko Mihelčič
Za smučarje rekreativce
Smučajmo
organizirano
Zaradi velikega zanimanja za smučanje v preteklem letu smo se smučarji odločili, da organiziramo smučarsko sekcijo ,,Jelovica". V četrtek, 21. 10. 1988 smo se ob 18. uri zbrali na ustanovnem občnem zboru, ki se je odvijal V gostilnici Lontrg. Prisotnih je bilo 24 članov-smučarjev. Na tem zboru smo izvolili svoje predstavnike, ki naj bi nas zastopali in vodili. Predsednik sekcije je Dušan Teršek, tajnik Andrej Franko in blagajnik Milena Kačičnik.
Sekcija in njeno vodstvo so si zadali za to sezono velike načrte, kot prvo nabavo sezonskih smučarskih kart za smučišča na Starem vrhu in Soriški planini. Omenim naj, da je ta naloga že uspešno opravljena. V nadaljevanju naj bi izpeljali tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih za vse Jelovške delavce, tečaj smučanja za začetnike in tudi za tiste, ki že vijugajo po snegu. Ekipa ..Jelovice" naj bi se udeležila občinskih in SOZD-ovih tekem, prav tako pa tudi Lesariade. Po možnosti bi preko sekcije nabavljali smučarsko in ostalo opremo po ugodnejših cenah. Izpeljali naj bi vsaj dva izleta na bele poljane, opravljali skupinske kondicijske priprave na prostem in v telovadnici. Prav tako pa smo se zmenili za nakup enotnih puloverjev.
Dogovorili smo se o načinu financiranja sekcije in sklenili, da s svojo dejavnostjo ne bomo preveč posegali v že tako tanko sindikalno blagajno, odločili smo se za simbolično članarino 5.000 din. Pri vseh akcijah pa bomo iz lastnih žepov prispevali določen znesek, poskušali pa bomo tudi z delovnimi akcijami. Seveda nam vsaka finančna in druga pomoč od drugje tudi ne bo odveč.
No, na kratko sem opisal program dela sekcije, ki je vsekakor rekreativna, družabna in pa seveda Jelovška. Zato mi ostane samo še, da vas v čimvečjem številu- povabim k sodelovanju. Vse zainteresirane smučarje tekače in alpince vabim, da se oglasijo pri Andreju, int. tel. 287.
NASVIDENJE NA SNEGU!
Dušan Teršek
Delajte domače naloge, kajti majhne naloge dajejo dostikrat pobude za velike stvari. . . Samo dušni boj nas ohranja mlade.
(arhitekt Jože Plečnik)
K ljubezni spada, da vemo, kaj delamo; k ljubezni spada sposobnost in volja, da sprejmemo vso odgovornost za partnerja; k ljubezni spada odločno prizadevanje za zvestobo.
(Luise Rinser)
Ljubezen ni za to, da nas osrečuje . . . Mislim, da je za to, da nam pokaže, kako močni znamo biti v trpljenju in koliko znamo prenesti.
(Hermann Hesse)
Sindikalne igre občine Škofja Loka
Jelovica skupno šesta
Letos smo se udeležili že 8. sindikalnih iger, ki so potekale od srede septembra do srede novembra. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: streljanje, plavanje, kegljanje, šah, kolesarjenje, košarka, odbojka, mali nogomet, balinanje, namizni tenis in pikado.
V teh disciplinah smo dosegli naslednja mesta:
STRELJANJE PLA VANJE KEGLJANJE ŠAH
KOŠARKA ODBOJKA MALI NOGOMET BALINANJE NAMIZNI TENIS PIKADO
MOŠKI	ŽENSKE
16.	14.
8.
4.	5., 14. 3.
5.
9.	8.
5.
1.
3.	7.
10.
Sodelovalo nas je 68 tekmovalcev. Ekipno smo dosegli 6. mesto. Zmagala je ekipa LTH, drugo mesto je dosegla ekipa Elektromotorji iz Železnikov, tretje mesto ekipa Alpetour, četrto Alpina, peto Upravni organi, sedmo Gorenjska predilnica itd.
B. K.
Te tri pokale so osvojili naši športniki na sindikalnih igrah v Škofji Loki. Največji pokal so dobili balinarji za prvo mesto, za tretje mesto pa so dobili poka! šahisti in igralci namiznega tenisa.
Šele tedaj, ko vidite, kakšni so vaši vnuki, lahko presodite, če ste dobro vzgajali svoje otroke.
(Erich Maria Remargue)
Kapljica rose se blesti v jutranjem soncu. Dan je lahko biser, eno stoletje pa nikoli.
(Gottfried Keller)
UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jana Debeljak, Anton Zupan, Irena Košnjak.
Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov.
Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče
KADROVSKE NOVICE
ZAPOSLILI SO SE
SIMON DOLINAR - iz JLA v proizvodnji vhodnih in garažnih vrat
ROBLEK BOŠTJAN —- pripravnik v obratu Kranj
JAGODIC MIRAN — v obratu Preddvor
JEZERŠEK SREČO — v vzdrževalnem^ servisu Stari dvor KOŽUH ANA — za določen čas v operativni pripravi dela COF IZTOK — za določen čas v razvojni službi
KOS BORUT — lesar, pripravnik v obratu Preddvor
STOJIČEVIČ SLOBODAN - strojni ključavničar, vzdrževalni servis Stari dvor
POTOČNIK MIHAEL - delavec brez poklica v obratu Sovodenj MILOVIČ VERICA - ekonomski tehnik, za določen čas v poslovalnici Bar
PINTAR MIHAEL — lesarski tehnik, pripravnik v proizvodnji montažnih objektov
FODER. VANJA — ekonomski tehnik, v finančni službi FRELIH ALEŠ - iz JLA v proizvodnji oblog
JENKO ZORAN - iz JLA v prire-zovalnici Stari dvor ZARNIK ANTON — vzdrževalec vozil in strojev v vzdrževalnem servisu Stari dvor
FAJFAR TOMAŽ — delavec brez poklica v obratu Kranj JAGODIC GABRIJEL — obdelovalec lesa v obratu Kranj KLEVIŠAR ANDRE - lesarski tehnik, pripravnik v službi kontrole kakovosti
MARKUN MATJAŽ - lesarski tehnik, pripravnik v tehnološki pripravi dela
HRENKO IVAN, dipl. ing. lesarstva — pripravnik v tehnološki pripravi dela
RUBINEK ANDREJA - obdelovalec lesa, pripravnica v prirezovalnici Stari dvor
NOVAK TATJANA - ekonomski tehnik, v računovodski službi
ZAHVALI
Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavcem najlepše zahval] ujem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Milan Mavec
Ob prerani smrti drage mame se vsem sodelavcem zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Jože Habjan
Z DELOM SO PRENEHALI
KOS VLADIMIRA - odpoved SUSAK ŠERIF — izključitev BOŽEK DARKO — v času poskusnega dela
ZEVNIK ALEKSANDER - odpoved
KOPRIVNIK FRANC - umrl BENEDIČIČ TOMAŽ — izključen ZAJC ZDRAVKO — sporazumno VAGIČ ČEDA — odpoved GRABRIJAN STANKO — izključen JEMEC MARKO — odpoved OSREDKAR MITJA — iz prirezo-valnice
PODPEČAN SLAVA — iz obrata zalog
HbZtN HUBERT — prirezovalnica
POROČILI SO SE
TATJANA TIČAR in JANEZ ŠTIRN
BARNARDA JENKO-ŠOLAR
NARAŠČAJ IMAJO
URŠKO — Angelca in Marko Železnik
MARUŠO — Damjana Intihar DOMINIKA — Franjo Slabe PETRO — Drago Klemenčič KLEMENA — Marjana Šifrer Marija Bergant — sina ŠPELO — Marinka Slabe ROKA — Anton Ravnikar ANO — Marija Magušar.
MARINA - Eli Cegič
Obiskali so nas učenci četrtih razredov osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke
Sedaj še bolj cenimo delo in izdelke Jelovice
Vsako leto pride na ogled naše delovne organizacije kar precej učencev iz osnovnih šol iz Škofje Loke, Kranja, pa tudi iz Ljubljane. Zadnii sta bili na obisku v naši DO učenci četrtih razredov OS Peter Kavčič iz Škofje Loke. V tem razredu se namreč učijo o lesu, zato je ogled naše proizvodnje za njih zelo zanimiv, ogled so poimenovali „Od deske do okna".
Ob tej priliki smo jih naprosili, da napišejo nekaj zapisov o svojih vtisih ali narišejo risbico. Našemu povabilu so se zelo radi odzvali in tukaj vam predstavljamo nekaj njihovih del:
Lepo pozdravljeni!
Bili smo na obisku v vaši delovni organizaciji. Smo četrtošolci OŠ Peter Kavčič v Škofji Loki. Letos se učimo o gozdu. Zdaj vsi vemo, da je gozd veliko bogastvo narave in ga znamo ceniti. Naši gozdovi zaradi onesnaženja ozračja propadajo, zlasti iglavci. Vsi bi se morali zavzemati za čistejši zrak in za zdrave gozdove. Pri vas smo si ogledali, kakšna je pot od hloda pa do izdelka — okna. Zelo težko delo imajo delavci pri žagah. Pomislili smo tudi, kako jih zebe, ko je mrež. Delavci pri strojih imajo odgovorno delo. Čudili smo se tudi, kako zdržijo delavci v obratih, kjer ležijo in lakirajo. Nas je kar dušilo v grlu, ker tega nismo vajeni. Cenimo vaše delo. Tovariš, ki nas je vodil, nam je povedal, kako se trudite za kvaliteto izdelkov. Težko je s prodajo, smo izvedeli pri vas. Pa smo razmišljali: ,Je kakšna pot iz te krize? Kdaj bomo lahko spet več gradili?'' Ko bomo starejši, bi vsi radi sezidali tople domove, v katere bi vzidali vaša okna.
Hvala vsem, ki ste nam omogočili obisk. Še posebno lepa hvala tovarišem, ki ste nas vodili po tovarni. Želimo vam veliko delovnih uspehov.
Učenci 4. d razreda
To je Jelovica
V petek 28. 10. 1988 smo šli v tovarno Jelovica. Ogledali smo si delo na tekočem traku. To je bito zelo zanimivo. Jaz sem si to predstavljala čisto drugače, toda ko sem to videla v resnici, sem šele razumela, koliko je potrebno, da nastane lep izdelek. Videli smo, kako se naredijo okna in vrata. Najbolj pa so mi všeč montažne hiše, ki so zelo lepe in hitro postavljene. Zid je tesen in topel. Takšno hišo velikokrat vidim
na televiziji po reklamah. Vsakdo bi rad stanova! v njej. Tudi jaz!
V Jelovici so delavci lafikb ponosni, da izdelujejo tako lepe hiše, okna ter vrata. Z veseljem vedno poslušam reklamo- DA, TO JE JELOVICA in včasih NE, NE BO VAM USPELO, TO JE JELOVICA. Jaz pa pravim in vam čestitam, da vam je uspelo izdelati zelo kvalitetne in lepe izdelke.
Monika Tavčar, 4. d razred
M
Bili smo v Jelovici
V petek smo šli v tovarno oken in vrat, Jelovico. Videli smo, kako poteka proizvodnja od začetka do konca. Najprej smo videli, kako predelajo hlode v deske. Delavci najprej hlode naložijo na voziček in ga potisnejo v žago. Iz enega hloda dobijo sedem ali več desk. Nato jih ponovno dajo v žago, ki jim poreže robove. Obdelane naložijo na kupe, katere viličar odpelje v sušilnico. Nato smo si ogledali prostor, kjer deske režejo na različne dolžine. Te dele uporabijo za izdelavo oken in vrat tako, da jih zlepijo skupaj. Potem zlepljene dele odpeljejo v drugo delavnico, kjer iz njih izdelajo okvirje za okna in vrata. Nato jih zaščitijo s premazom. Ko jim vstavijo stekla, jih še polakirajo. Nato ji vstavijo še kljuke in ključavnice. Izdelki so tako narejeni in pripravljeni za prodajo.
Miha Muznik, 4. a razred
Obisk v Jelovici
Na televiziji sem večkrat gledala reklame. Zelo mi je bila všeč risanka, kjer so napadali grad, vendar se jim je stražar smejal in jim rekel: ,,Ne bo vam uspelo, saj to je Jelovica." Kot vsi otroci,
sem bila tudi jaz radovedna, kaj je-to Jelovica. Mami mi je razložila, da je Jelovica tovarna na Trati.
Večkrat smo se peljali mimo nje, toda notri nisem bila nikoli. Moja želja, da bi si tovarno ogledala, se je letos izpolnila. S tovarišico Mrakovo smo bili na obisku v tovarni. Sprejela sta nas dva tovariša. Podarila sta nam priponke in nam pokazala, kako iz hlodov nastanejo vrata in okna.
Kako hitro postavijo delavci montažno hišo, sem lahko videla pri atijevem bratrancu. Tudi jaz bi rada imela montažno hišo.
Najtežje opravilo v tovarni se mi je zdelo na začetku, kjer žagajo hlode. Delavci so zunaj pozimi in poleti ter prekladajo težke tovore. X^J|
Ko sedaj vidim nova okna ali vrata, se spomnim na ljudi, ki iz posekanih dreves naredijo tako lepe izdelke. Cenim njihovo delo. „ \
Tina Oblak, 4. d razred
Na obisku v Jelovici
V petek zjutraj smo se nekaj po sedmi uri odpeljali z avtobusom na Trato. Šli smo v Jelovico, da bi si ogledali predelavo lesa. Tovariš, ki nas je vodil po tovarni, nanj je najprej pokazal obrat, v katerem začnejo predelovati les. Najprej iz hlodov nažagajo deske, nato jih posušijo. Posušene lepo zložijo, kjer počakajo na obdelavo. Iz teh desk potem naredijo
okna, vrata in montažne hiše. Za nas je bilo to zelo zanimivo, saj smo prvič videli, kako iz smreke nastanejo gotovi izdelki. Veseli smo bili te ekskurzije in si želimo še več podobnih ogledov.
Špela Mohorič, 4. a razred
V	Jelovici
V	petek smo šli na Trato, ogledati si Jelovico. Sprejel nas je tovariš Igor. Vodil nas je skozi tovarno. Najprej smo videli, kako izdelajo okno. Hlode so olupili in razžagali na primerne dolžine. Deske so naletvičiff in jih v sušilnici sušili. V sušilnicah mora biti vlaga, prepih in primerna temperatura. Če je bila deska debela 2 cm, se je sušila 2 dni. Deske so potem pooblali. Iz posušenih desk so stroji odžagali kose, ki so bili poškodovani. Odžagali so tudi predolge deske, da so bile enake dolžine. Deske so potem zaščitili in prebarvali. Od takole pripravljenih desk so sestavljali okna.
Odvečne kose so zlepili skupaj, da bi jih lahko uporabili. Potem smo videli, kako izdelajo vrata. Deske so skupaj sestavili in zabili z žeblji. Noter so dali papir in ga pripeli. Potem so dali poleg še primerne mase in vse stisnili. Ko so poravnali robove, so vrata še prebarvali. Končen izdelek so zavili in pospravili v skladišče. Izdelke pošiljajo v razne države. Tovarišu Igorju smo zastavili nekaj vprašanj. Seveda nam je nanje vljudno odgovoril. Ko nas je tovariš Igor spremil, smo videli, kako stare in slabe deske koristno uporabijo. Potem smo dobili broške. Moram reči, da so zelo lepe. Ob obisku smo se imeli lepo in smo hvaležni za lep sprejem.
Samra Jahič, 4. a razred
Bili smo v Jelovici
V	Ško fjeloški občim je veliko gozdov. Zato je v Škofji Loki dobro razvija-Jesna industrija. Največja tovarna^ lesnopredelovalne industrije je Jelovica.
V	petek smo si učenci našega razreda ogledali to tovarno. Pri jibbdu nas je pričakal tovariš Igor, ki inženir v tej tovarni.^Predstavil nam je tovarno Jelovico. Tovarno sestavlja več obratov. V njih je zaposlenih okrog 1000 delavčev. Igor nam je razkazal tudi notranjost tovarne. Videli smo različne stroje. Na žagi razrežejo hlode v deske. V posebnih pečeh jih posušijo. Ogledali smo si proizvodnjo oken in vrat. Veliko dela opravijo s stroji. V Jelovici pa ne izdelujejo samo okna in vrata, ampak tudi montažne hiše. Izdelke iz Jelovice poznajo po celem svetu. Lesne odpadke shranjujejo v silosu in jih potem pokurijo. Tako ogrevajo tovarno in varčujejo z en en gijo.
Kdor želi biti zaposlen v lesni industriji, se lahko šola v šoli lesne stroke, kije poleg tovarne Jelovica.
Ta ekskurzija mi je bila zelo všeč. Kar smo se v razredu učili, smo videli v tovarni.
Blaž Žarko, 4. a razred
«35®
wmm

■
SBhH