108. štev.
V Ljubljani, v čeirtek 30. septembra 1880.
Letnik VII i.
Intsritl se sprejemajo iu veljn ris-.opna vrsta :
4 kr., če se tiska lkrat,
I 4	4
II II II 1» • II
II II II II 3 ,|
?ri večkratnem tiskanji ce u primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
M .roonino prejema opravni&tvu (-tanunistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 15 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski nni
Po poŠti	prejemar velja :
Za ceio ieto	. . 10 gl. — kr
za poileta	. . o ., — „
za četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 gi. 40 kr za pol leta . . i „ 20 „ za četrt ieta	2 „ 10 „
V Lini/nam na dom pošiljat) voli« 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nHsip it. 48.
Izhaja do trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
Grof Taaffe se giblje.
Naš dopis v zadnjem listu z Dunaja je poročal , kako razburjeni so „ustavoverci" po najnovejših delih ministra Taaffeja, namreč po imenovanji bivšega ministra barona Korba za moravskega deželnega namestnika in odpravi barona Cherteka z Dunaja v Prago. Zdaj so o tem spregovorili že listi vseh barv , a reči se mora, da jasnosti še prav nič ni. Ugiba se mnogo, kako se to vjema s programom Taaffe-jevim; ali hoče ustanoviti neko s r e d n j jo stranko? Ali si ne upa vladati s sedanjo večino državnega zbora? In od kod bo dobil svojo „srednjo stranko", če ne iz desnice? Čehi mislijo, da tako ravnanje z levičarji, ka-koršno je zdaj Taaffe pričel, to gladenje njihovo, ker jih hoče namreč premagati ali pridobiti si jih z dobrotami, ne pa s strogostjo ob tla vreči, je pač lepše in blažneje, a sila dolgotrajno in vselej tudi ne pelje do cilja.
Levičnjaki so namreč pričakovali na mo-ravski namestniški sedež Licega zagrizenega svojih ali pa kacega iz d sne stranke. Prvo bi jim bilo znamenje, da se jim Taaffe zopet bliža in da več trdno ne stoji, v drugem slučaji pa bi bili padli z vso močjo po Taaffeju in zagnali velikansk krik: „nemštvo je v nevarnosti", saj je njih geslo še zmiraj staro, trdovratno, da Avstrija mora biti nemška. Zdaj pa ne morejo ne tega in ne onega in se le prav debelo gledsjo ter morajo slišati od svojih tovarišev, da Avstrija, ktere večina na
rodov ni nemška, ne more imeti nobenega narodnega značaja, ampak mora biti dom vsem narodom. S tisto pravico bi Slovani lahko zahtevali, da naj bo slovanska, pa kaj tacega še ni nikomur na misel prišlo.
Grof Taaffe se toraj giblje in če imata zadnja njegova čina kako večo politično važnost, je to ta, da skuša z Dunaja odpraviti počasi vse, kar bi mu utegnilo pri njegovi politiki na poti biti. Baron Chertek je očiten nasprotnik njegov in zvest privrženec levičnjakov, baron Korb, prejšnji minister trgovstva, je bil v ministerBtvu že na strani Taaffejevih na-protnikov, on je Nemec po rodu in mišljenji, po njem nemštvo toraj ne bo nikdar prišlo v nevarnost, zato so ustavoverc m usta zama-šena; Čehom, kterih je dve tretjini v deželi, pač s takim možem ni vstreženo, ali Taaffe bo morda že kaj druzega vkrenil, s čemer bo tudi njim vstreženo. Nekaj je pa že zopet dosegel namreč levičnjake je zmešal, da zdaj ne vedo, pri čem da so, in si še sami med seboj več prav ne zaupajo, če s takimi dejanji misli „ustavoverce" najlajše popolnoma ob veljavo spraviti, naj bo, drugače a niso nikakor dela, po kterih bi se spoznal minister, ki hoče mir narediti med narodi.
Politični pregled.
V Ljubljani 29. septembra. Avstrijske deielt-Dunajski listi se kaj marljivo pečajo z imenovanjem barona Cherteka in barona
Korba ter obirajo grofa Taaffeja , pravega pa nobeden nič ne v<3. Politični krogi mislijo, da se bo zgodilo še več enakih dogodeb, posebno radovedni so, kdo bo postal deželni predsednik na Koroškem, ki še ni imenovan. — Drugih važnih dogodeb ni nič.
Na Ifloravskcm dobodo v Brnu češko realko. Kdaj bo pa pri nas kaj s kako slovensko srednjo šolo?
Na Goriškem je za državnega poslanca voljen dr. Tonkli s 182 glasovi, dr. Abram jih je dobil le 88. Mi smo že o svojem času rekli, da nam bi bil vsak teh dveh ljub toraj smo veseli, da je volitev pri kraji.
Na Štajarskem je zavoljo volitve, ki bode 8. okt., veliko gibanje. Konservativni kandidat g. Bindlehner , kterega se bodo slovenski volilci poprijeli, ima veliko upanja, da zmaga. Bog daj, da bi!
Hrvatski zbor je končan, nasledki njegovi so posebno važni ti, da so se v njem združili pravi narodnjaki.
Vnanje države.
Vse gleda zdaj le na Ulcinje, ker je
bil včerajšnji dan iztekel zadnji obrok Turčiji in Albancem in bi biii imeli vdariti Črnogorci pa evropsko brodovje. Ali kakor listi poročajo, zopet iz vsega tega nič ni, Turčija se vedno izgovarja, evropski politikarji pa le cincajo in cmcajo, zdaj so se zopet spustili v pogodova-nje in le Angleška in Rusja ste za to, da bi se streljanje nemudoma pričelo, če se Turki in Albanci ne umaknejo z mesta Črnogorcem.
Molek.
(Povest, spisal Resnicoljub.)
(Dalje.)
V kratkem dobi povabilo od svojega strica na Ogerskem k godovanju, kamor je vsako leto redno hodil in z veseljem, kajti ni se mu prijetnišega zdelo, nego sedečemu na lepi kočiji drdrajoči po ravnem polji med Vranskim in Celjem, gledati za mladega jutra pridne poljedelce, ko je solnce priplulo izza gor in zlatilo prelepo planjavo. Zapove toraj v kratkem vse pripraviti za odhod. Razun kočijaža ga je imel spremljevati samo Jože, čigar zvestoba in srčoost ste mu bili dovolj znani. Nameraval je ob enem obiskati prijatelja na Štajarskem in zategadelj je rekel, da bodo popoldan odrinili, ker misli prenočiti pri prijatelju. Družina in vsi posli so svetovali, da naj rajši druzega dne počakajo in zjutraj od-rnejo, ker bi sicer znali v ponočnem času priti do B . . . dolge in zelo zarašene daljne in samote, ktera meji Kranjsko od Štajarskega. Ta kraj je še sedaj v slabem glasu; za ča a Francozov pt>, — ko so namreč Kranjsko posedali in je bila ravno v tej dolini meja njihove oblasti, ter so mnogi hoteli na Štajar6ko
pobegniti zavoljo marsiktere neprijetnosti — je bila B . . . kakor pripravljen brlog za po stopače, kteri so voznike in druge popotne napadali in ropali. Eden izmed grofovih hlapcev je pripovedoval, da so se tudi z Gorenjskega pregnani roparji preselili v B ... in je zategadelj še bolj branil, da ne bi popolu-dan odrinili, ker bi jih znali hudobneži čakati, da bi jih napadli; tem bon, ker jim je znano da hodi vsako leto grof na str.cevo godovanje čez te samotne nevarne kraje. Tudi Joža je podpiral skrbnih poslov nasvet; previdnost, si je mislil, je povsod dobra.
Grof pa ga predrzno in z žgečim posmehom zavrne rekoč: „Ali se tudi ti bojiš, Jože? Saj tebe varuje tvoj molek in taka kopriva, kakor stm jaz, tudi ne pozebe rada I Le od-rin mo, uaprej I'
Jožeta je tako šaljenje žalilo, a vendar je molčal in se vsedel z grofom v kočijo, ktera je h tro drdrala po dunajski cesti proti šta-jarski meji. Grof je gledal po pridnih poljedelcih iu poslušal petje ptičev in veselih v nedolžnosti igrajočih pastirjev po holmcih, ter se je s tem kratkočasil, kajti gozdarje bil nekako molčeč in malo zgovoren.
Proti večeru se je začela spuščati g03ta
megla, v doline ko je poprej pokrivala le vrhe gora ; zategadelj se je tudi kmali zmračilo in naši "popotniki že dve uri ne srečajo žive duše in ne vidijo v temi več človeških bivališč, kajti trda noč jih je obdala. Zdaj so tudi pogovori vtihnili. Vse je tiho, samo konjskih kopit ropot odmeva na okoli in včasih se vtrne kaka iskrica konjem pod nogami ka-zajoča, da so še na cesti; ali naenkrat poči puška — Gašper, kočijaž se zvrne na tla, grof in Jože sta pa v nepopisljivi naglici zvezana in oropana ur in drugih dragocenosti. Šest mož v dolgih halah jih peha pri slabi brleči svetilnici po hosti naprej: ker so bili vsi roparji oboroženi, je bilo vse vstavljanje zastonj.
Grof škriplje z zobmi in Jože sledi molčeč za njim; roparji pa pojo iu žvižgajo veseli bogatega plena, dokler ne pridejo do kraja, kjer so drugi tovarši okoli plapolajočega ognja sede jedli in pili ter vriskaje prihajajoče pozdravljali.
„O gospod grofi — zakriči z divjim glasom in zbodljivim Bmehom širokoplečen in po obrazu ves zaraščen korenjak, kteri je bil glava roparjev — pozdravljeni bodite, dobro došli! pobro! To je lepo, da tudi vi enkrat svoje nekdanje g03te obišete. Znabiti se še
Bomo videli, kako kašo bodo zdaj še skuhali za preljubljenega Turka I
Angleži imajo na Irskem velike nemire , zdaj bo delavci ubili nekega velikega posestnika zavoljo propirov o zemljišnih razmerah, ktere so tam jako nevgodne kmetom.
Izvirni dopisi.
I k Dolenjskega, 25. sept. Po sijajnem izidu zadDjih volitev na Kranjskem za državni zbor bi se smelo soditi, da smo Slo venci v političnih nazorih popolno edini, po britkih skušnjah zadnjih let izmodreni. Najnovejša praska med „Slov. Narodom" in „Slovencem" pa te vere pač ne potrjuje. Nečem misliti, da „Slovenski Narod" gledč narodnih teženj uima poštenega namena; toda po sredstvih, kojih se je začel zdaj poprijemati, moram soditi, da mu pomanjkuje politične spretnosti, previdnosti. Toliko da je poginil zlo glasni ,,Tagblatt", začel je med nami delatj zdražbo — „Si. Narod." Kedor koli z mirnim duhom preč ta „Slovenčev" članek: „Pomagajmo si sami", priobčen v št. 94. t. 1., mora priznati, da je ,,SI. N." priliko za svoj žolčni napad prav iz trte izvil. Kteri poštenjak more šteti „Slovencu" v zlo, da je domačine v omenjenem članku opozoril na nektere pomanjkljivosti v narodnih zadevah, iskreno želeč, d a se od p r a v i j o ? In če kak nemšk nam v principu nasproteu list iz tacih izjav kuje ?a-se kapital, mu li sme naroden list v to še pomagati? Ni li „Slov. N." s svojo prepirlji-vostjo nas pri naših nasprotnikih bolj osmešil, nego povzdignil? In če tudi najde smet v očeh svojega brata, sme li pozabiti na bruno, ki ga je „Slov. N." pred nekoliko leti kazal v svojih očeh? Aii ga marše noBi? Toda nočem delati rekriminacij, bodi pozabljeno, kar je bilo. Svetoval bi vendar „Slov. Narodu", naj ne luča kamenja na hišo svojega soseda, ko on prebiva pod streho stekleno.
Pisalec teh vrstic je v principu za to, da bi se .,Slovenec" in „SI. Narod" spojila v en pošten, dobro uredovau dnevnik, uredovan namreč v smislu gesla „Slovenčevega": „Vse za vero, dom in cesarja." Kdor je v resnici vnet za blagor milega nam naroda slovenskega,
spominjate črnega Anže-ta, kterega ste več noči v gradu tako gostoljubno prenočili, nazadnje hoteli preskrbeti iz gole dobrotljivosti za celo življenje v kaznovalnici I"
„In vi gozdnar, ste tudi tukaj I — začne drugi, — pokažite vendar, ako imate še prsni oklep pri sebi, kakor takrat, ko ste m: mojega Petra ustrelili in vam moja dobro po-merjena krogla ni mogla luči življenja izpihniti."
Izgovorivši, zgrabi Jožeta na prsih ter mu telovnik raztrga, da mu molek, kterega je vedno pri sebi nosil, pade na tla.
„Kaj vraga — se zasmeja ropar, — to so ti junaki ! Vi gospod gozdnar Bte pa kaj kmali postali stara baba!" In na ves glas Be začne smejati vsa druhal.
„Jezus, Marija! — zakliče mladeneč, ki je zraven Jožeta stal in svetilnice držal v rokah — to je molek moje matere. O dajte mi ga vendar, prosim vas lepo !"
„Na tukaj ga imaš — reče poglavar — nobeden ti ga ne bo zavidal; ali povem ti — preti dalje — ako le eu sam očenaš na-nj zmoliš, te gotovo ž njim zadavim.'1
Naglo se sklone mladeneč, pobere molek, ter ga varno shrani. Jože ga pogleda bistro in ob enem milo. Mladeneč ni mogel prena
ter hoče javno delovati za prospeh blagostanja njegovega, mora se poprijeti tega gesla. VeB značaj, vsa svojstva naroda slovenskega, vcep-ljcua mu po naravi, in po zunanjih positivnih zakonih, terjajo ta modus procedendi. Le v tem znamenji bomo zmagali. Po najnovejših činih „Narodovih" kolovodij soditi „Naroda" ni volja, prisvojiti si omenjeno geslo. Da mu ni le za osobnost ,,Slovenčevih" glavnih sodelalcev, priča njegovo veselje nad demonstrativnim požigom lista „Slovenca" v čitalnici. S tem „Narod" zaničuje stvar, ki jo „SI." zagovarja, žali in obsojuje njegove somišljenike. S svojim hujskanjem |zoper „Slovenca" kaže „Narod", da bi „Slovenca" rad spodrinil, mesto da bi skušal, ž njim pobratiti se. Pisalec teh vrst ve sicer ločiti osobne napade od stvarnih ter se ne da lahko po osobnih prepirih urednikov tudi slovenskih listov odvrniti od stvarnega smotra, — toda strastno ropotauje „Narodovo", sega predaleč , iu se preblizo dotika ,,Sloven-čeve" stvari. Ker se mi toraj iz teh razlogov program „Narodov" do/deva silno sumlpv , in ker se pri svojem dolgoletnem obstanku iu pri vseh svojih skušnjah ni še toliko spametoval, da bi spoznal, kako škodljivo je za narodno stvar, slogo med domačini razdirati, duhove razburjevati, ogenj prep rljivosti netiti, oklenem se s celim srcem misli, ki jo je sprožil neki dopisnik z Gorenjskega v „Slov." štev. 105. „Slovenec" naj se razširi, naj postane dnevnik, da bi zjedinil in k delu probudil tako izvrstue pisateljske moč, ki zdaj večji del — počivajo. Na ramah dveh, borno nagradovanih delavskih moči sloni do malega vse delo za „Slovenca." In pri tacih razmerah bi hotel kdo tirjati od njega dovršenosti Pomagajmo si sann — z združenimi močmi, gmotnimi in duševuimi, in prospeh bo gotov.
'M* Dolenskega, 26. septembra. — 11. septembra t 1. sem se peljal po južni železnici v Ljubljano v tretjem razredu. Na „Zidanem mostu" se je nenadoma nagnjetlo v isti voz mnogo vojaških odpušencev domačega polka Khunovega, pridših iz Dunaja. Ostal sem med njimi, češ, med domačini fanti se bo že prebilo. Toda, ni trajalo dolgo, kar so začeli „ur-lavbarsko" surovost prodajati v taki meri, da se mi je kar gnjusilo, poslušati jih. Peklensko
šati njegovega pogleda in se hitro ua tihem odstrani prt č.
„E, vendar se vsedite gospod grof k nam; saj smo , kakor vidite, samo pošteni ljudje in plemenitaži", se šali zojiet drugi ropar. Grof se pa zaničljivo obrne od njih ne vedoč, kaj bi počel.
,,0 kako ste ošabni, milostni gospod ! — reče glavar — znabiti zavoljo tega niste radi v naši druščini, ker ste spoteni iu potrebujete počitka. Tega bote kmali imeli.'
„Primož ! — zakliče potem — odpelji oba gospoda gosta v svitlo sobo št. 1., kjer je pripravljena mehka postelja ; ue pozabi jima postreči z belim vinom in namazanim kruhom. Naša g0B»a se ne smeta pritožiti zoper našo gostoljubnost." In zopet se zauičljivo zakro-hota roparska druhal vedoč, kaj pomenijo poglavarjeve besede.
Primož pa odpelje vjeta, ju surovo pe-haje po temnih prehodih in suvaje po pod-zemcijsk h iz prsti narejenih stopnicah pripelje v temno močv.ruo lukujo, iz ktere se je vzdigoval neprenrsljiv smrad. D;i jima vrček vode in plesnjevega kruha rekoč: „Naj vama dobro tekne! tako dobro še nista večerjala." Kazaje ua slamo v kotiču nadaljuje:
preklinjevanje, grdo kvantanje in žaljivo kva-sanje — to jim je vrelo iz umazanih ust, kakor gost dim iz črnega dimnika. Molčal sem, in trpel, češ, saj ta gnjusoba menda ne bo trajala ves čas do Ljubljane. Že smo imeli par postaj za Beboj, kar ž njih pogovorov čujem, da je njih večina z ljubljanske okolice. Dva izmed njih sta bila posebno razuzdana, ter sta svoja dolga jezika stegovala tudi na f . . . e, prav nespodobno o duhovskih opravilih blebetaje. Nisem mogel več prenašati te surove družbe, in pri prvi naslednji postaji sem presedel v drugi razred.
Ne bi te dogoilbe obešal na zvou javnosti, ko ne bi bil prepričan, da si šteje „Slovenec" v dolžnost, pospeševati občno nravnost med slovenskim ljudstvom. Naj bi si slovenski fantje vendar dobro zapomnil', da jim taka surovost nikakor ni v čast, ampak v sramoto. Ohkano obnašanje , spodobno ve-deuje, to je prvo, kar se terja od vsacega, ki ide med Bvet, bodi si kmet, delavec, ali pa „urlavbar.' Kako grd madež ostane vtisnjen ljudem, med kterimi ue more ostati olikan človek I Če že tujca tako obnašanje razneje-volji, mora domačinu zajedno vžaliti srce, da se na domačih tleh nahaja še toliko duševnega gnoja.
Usiluje se mi pri tem premišljevanji še neko drugo vprašanje, od kodi namreč pride, da se naši fantje ravno pri vojaščini takole o popačijo? Tako Burovih vendar ne dobivajo tje, kakor jih pošiljajo nazaj! Ali občna olika-nost nima nič veljave v vojašnicah? Ali je morda surovost, ki jo dosluženi vojaki trosi o po svetu, sad vojaške izgoje? Malo več oiika-nosti pri vojaškem vežbanji menda ne bi ško-doovalo javnim koristim , za ktere ima delovati tudi vojaštva,/ *
41«! Celja, 24. septembra. (Slomšekovi spominki. — Zbrani spisi. — Izreki.*) Danes je dopolujenih 18 let, odkar bo nepozabljivi naš knez in škof Anton Martin Slomšek za-tisnili svoje trudne oči zato minljivo življenje, ali njihov duh, hvala Bogu ! še živi, terunetna Slovence k pridnemu delovanju ua cerkveuem,
*) Se je zadnjič zakasnilo, zato se. tudi v drugem ni mogla spolniti Vaša želja. Hvala lepa!
Vredn.
„Na to posteljo se bodeta pa vlegla. Lahko noč!" Izgovorivši ju zapusti neusmiljeni človek.
Grofu se nehote v pest krčijo prsti; najrajši bi , besen prihajaje vse okoli sebe razdrobil, ali nima se nad kom znositi. Jože pa zre temnega obraza pred se in se ne boji tako zelo za-se kakor za svojega gospoda: po hudobnih in po meščevanji hrepenečih roparjev se je dalo pričakovati najgrozovitneje muč> nje. Ob enem se spomni, kako je danes ■>poznal Janeza, sina stare ženice, po molku, kteri ga je tako presunil, da je kar zakričal. Skuša potem grofa tolažiti, iu moli na prste rožui venec, da bi spolni], kar je obljubil, ko je bil ozdravil, namreč vsaki dan moliti rožni venec v hvaležni spomin za rešitev. Ko zmoli, se čuti nekako pokrepčanega in se vleže z grofom vred na slamo; ali skrb in strah odganjata spanje , da ni moč očesa zatisniti.
Ko v žalosti iu nejevolji premišljujeta, kaj bi sedaj storila, se naenkrat od daleč nekaj zasveti in kmali zapazita, da Be proti njima neka luč pomiče. Bliža se bolj in bo i i, nepopialjivo veselje ju obide ko zagledata samega Janeza. Najrajši bi bila od zgolj veselja jzavriskala; ali Janez, prste na usta držeč v Iznamenje, da naj molčita, jima pomigue, da
političnem, kakor narodnem polju. Kdo da so nam bili Slomšek, oznanovali bodo še prihodnjim rodovom napisi na spomenikih, ktere so hvaležni Slovenci temu prvaku slovenskega naroda postavili na Ponkvi, kjer so Be pred 80 leti (26./11. 800) rodili, in v Mariboru, kjer bo (24 /9. 1862) svoj zemeljski tek končali. Anton Martin Slomšek zjedinili so vse šta-jarske Slovence pod eno višipastirsko palico — bili so Bvojim ovčicam najboljši pastir — bili so vsemu slovenskemu narodu buditelj — najrodovitnejši pisatelj in najbolj priljubljeni pesnik.
Ptujski vikarij, viB. č. g. Miha Lendovšek lotil se je pred 4 leti težavnega, pa vse hva le vrednega dela „zbrati in uredjeno izdati Slomšekovo literarno zapuščino." Zalibože! da mu doslej, ukljub krepke podpore od strani tiskaruice družbe sv. Mohora — samo zavolj pomanjkanja naročnikov — ni bilo mogoče več kakor tri knjige „Slomšekovih zbranih spisov" na svitlo spraviti. Sezimo po teh knjigah, da kmalo nove beli dan zagledajo. Gradiva je še mnoge, mnogo nabranega in že za tisek pri-redjenegii. Ako bomo imeli zbrane vse Slom-šekove spiBe, potem borno še le spoznali, koliki velikan da so bili Slomšek. Sme 8e reči, da nobeno polje literarnega delovanja jim ni bilo neznauo, pa so se odlikovali kot cerkveni govornik, životopisec in pesnik.
Naš učiteljski list „Popotnik", si s hvale vredno marljivostjo prizadeva Slovencem dokazati, da bo Slomšek bili tudi velik pedagog ali učenik prave izreje otrok. „Slovenec" gotovo ni mislil mkogar žaliti, ko je izrekel skromno željo, naj bi „Popotnik" pri „Slomšekovih izrekih" navedel tudi vire, iz kterih da jih za jemlje 1 Ta misel se je menda tudi g. zbira telju Slomšekovih izrekov prikupila, ker pri „drugi zbirki Slomšekovih izrekov" nahajamo citirane knjige, iz kterih jih je posnel. Zdelo se mu je še pa tudi nekaj drugega potrebnega.
Kot uvod k tej „drugi zbirki" izrazil je svojo nevoljo nad „Slov." dopisnikom, ki se je predrznil dvomiti, so li vsi v 1. zbirki navedeni .,S'omšekovi" izreki „nepopačeni"— („apo-krfne" jih nihče ni imenovaue, ker doslej še ne poznamo slovenskega pedagoga, ki bi bil znal o poduku in odgoji tako jedernato pisati
ali govoriti, kakor Slomšek) — pa pri tem se mu je zgodila mala nesreča. Iz „Drobtinic" I. 1846 str. 181 navedel je dva stavka, kterih pa — slučajno — nobeden ni „nepopačen." „Kedar so otroci prave starosti, dajte jih v šolo. — Do štirnajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk". Tako „Popotnik". V „Drob." pa se ta stavka glasita tako-le: „So otroci v pravi starosti okoli sedmega leta, dajte jih v šolo; ali saj h kršanskemu nauku skrbno pošiljajte jih, ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delalnikih. Od sedmega do štirnajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk." — „Sedmo leto" je gosp. zbiratelj „Slomšekovih izrekov" pri obeh stavkih izpustil, menda zato, ker drugače bi iz njih tudi ua videz ne bi bil mogel dokazati, da so bili Slomšek za to preljubo osemletno šolsko dobo. Tako svojevoljno se pa izreki ne smejo striči, da se komu ne zgodi kakor onemu protestan-tovskemu pastorju, kteremu je katoliški župnik dokazal iz sv. pisma , da se mora — obesiti! Zgodba je menda znana? V neki vasi, kakor se na Nemškem pogosto nahaja, bila sta katoliški župnik in protest, pastor soseda. Pastor je v svojih pridigah iz sv. pisma najčudnejše reči dokazoval. Katol. župnik mu nekega dne reče: „Gospod sosed, tako se izreki sv. pisma ne navajajo!" „Mar nisem po sv. pismu pridigoval ?•' zavrue pastor, „če se sme sv. pismo tako citirati, kakor vi delate," odgovori katol. župnik, „hočem vam iz sv. pisma dokazati, da se morate obesiti!" , No! to bi pa rad slišal1', pravi pastor. „Le poslušajte I" reče katol. župnik. „Znano vam je, kar sv. evangelij pripo veduje o Iškarjotu , da je, vrgši srebrnike v v tempelj odišel in se obesil". „To je res", odostavi pastor, „tako pripoveduje evangelist Matevž 27, poglavje 5. v." „Pri sv. evangelistu Lukežu pa beremo v 10. poglavji 37. vrsti naročilo Kristusovo: Pojdi in stori enako!" — oddovori katol. župnik pastorju, ki ga sedaj ves osupujen gleda. Da bi se bil potem obesil, mi ni znano!
Kadar mi g. zbiratelj „Slomšekovih iz rekov" iz zgoraj navedenih dveh stavkov, ka kor so v „Drobt.", dokaže, da so bili Slomšek za novošegno šolsko dobo, mu bodem iz Slomšekovih nepopačeuih izrekov dopričal, da
naj mu hitro sledita. Samo veselje nese vse tri, da so molčč in po prstih skakljaje leteli iz podzemeljske luknje. Janez hiti naprej pot kazaje po drugi strani, kjer so notri prišli ; potem so morali le kobacati po vsih štirih, da naposled pridejo do skalnate stene, pri kteri je bila pristavljena lestva. Po tej se še le splazijo skozi s hosto in grmovjem zadelano jamo na prosto. Janez potegne še lestvo za seboj ter jo Bkrbno skrije. Nemudoma hite še nekoliko časa čez grm in strm, da prispo na kolovozuo pot v drugi dolini. In zdaj še le spregovori Janez po dolgem molčanji, ko so si bili življenja svesti.
Grof strastno objame Janeza in ga imenuje svojega rešitelja.
„Ne jaz, ampak ta-le je vaš rešitelj!" ga zavrne Janez kazaje na molek, kterega je pe-tegnil iz žepa in rožljaje ž njim dejal v grofovo dlan. Ali grof je še dobro vedel in se spomnil, kako je še zjutraj Jožeta zasmehoval zarad molka in zavoljo tega si ui upal druge besedice ziniti kakor: „odpusti naj mi preusaiiljeni Bog! kaj ne Jože, da mi ti odpustiš!"
„Ko je vas, gospod gozdnar — nadaljuje Janez — širokopleči Oražem za telovnik zgrabil in iz njega molek stresel, sem ga koj spo-
znal, da je moje matere. In v tistem trenutku me je hujši zbodlo , kakor da bi mi bil kdo oster meč v srce porinil. Bilo mi je, kakor da bi videl mater pred seboj stati, kteri so mi kmali jokaje in zdihovaje, kmali proseče iu preteče kazali na molek, na kterega Bem v mladosti tako goreče molil. Kakor sta videla, sem kar planil po njem. Ko sem ga pa dobil v roke, sem se v neizrekljivih bolečinah srca po grmovji plazeč odstranjaval od hudobne druhali. Jokal sem in se ihtil kakor majhno dete, kajti misel: „ako bi te videli tvoja mati, v kaki druščini si zdaj, bi žalosti umrli" mi je vzbudila nepopisljive občutke in uotranjo voj sko. Prihodnjo noč bi bil postal pravi ud tolovajske druhali, ako bi se bil predrzno obnašal pri ropanji nekega tri ure oddaljenega mlina, kterega smo nameravali popolnem sprazniti. Molek v roki držeč Bem se boril v notranjem ter Boga prosil jiomoč', da rešim samega sebe in vaju, uaj me že stane kolikor hoče, če tudi življenje. Vrnem se uazaj tako blizo vas, da sem slišal, ko je bilo Pr.mažu naročeno, naj vaju odpelje v luknjo, iz ktere bi ne bila nikdar več prišla živa. Kar sem jaz sklenil, je Bog spolnil; hvala mu bodi, da nas je vse tri tako
čudno rešil!
(Konec prih.)
so oni o ljudskih šolah celo drugače mislili, kakor nova šolska postava o njej govori. To-iko v obrambo „Slov." kakor Slomšekovega imenu, čegar duh naj vedno Slovence vodi 1
Resnicoljub mlajši. Iz Štajarskcga, 26. septembra. — Dijaki — vojšaki; „šulverein"; „ubogi Ga-špar.") Male kakor srednje šole so se pri nas zopet začele. Kakor na kljub ministru nauka n bogočastja, ki je naročil stariše svariti, naj ne bi toliko otrok v latinske šole pošiljali, se je letos na neki tukajšnji gimnaziji skoraj dvakrat toliko učencev za I. razred oglasilo, kakor so jih druga leta imeli. Ali ne bi bilo dobro, ako bi se zopet vpeljala prepoved , da se nobeden učenec po dovršenem 12. letu brei posebnega dovoljenja v latinske šole ne sprejme? Naši kmetje bi saj ne imeli toliko stroškov za vojake. Koliko dijakov pride že v peti in šesti, da celo že v četrti latinski šoli na odbiranje ! Ako ga za vojšaka potrdijo, mu malo koristijo z odpustom, kterega mu dovolijo za izšolanje. Takšen mladenič ni ne dijak ne vojak, ampak nezeupno gleda v bodočnost, ter premišljuje, ali bi se še učil, ali bi vse na strani pustil ? — Znan mi je prav vrli mladenič, ki je z velikim trudom dovršil osmo latinsko šolo. — Srčno rad bi stopil v duhovš-nico — ali vojaški stau , v kterega so ga že kot šestošolca odbrali, stoji mu na potu! Ne gotovo je, ali mu bodo svitli cesar odpust podaljšali, ker ima vsled posebne nezgode izpit zrelosti popravljati. — Ali je pri Vas nemški „šulverein" že ktero učilnico v pribežališče cartani nemški mladini odprl ? Pri nas še doslej o njem ni bilo drugega slišati, kakor da pri liberalnih mestnih iu okrajnih zastopih prav pridno stotake v dar pobera. Ali ne bi bili Vaši mestni očetje zamogli Vaše protestantov-ske šole onemu ,,šulvereinu" prepustiti? Pa kam bi Ljubljančani šli potem z denarjem, kterega bodo za „Laibacher-Lose" skupili? — „Šulverein" naj le stavi svoje pouemčevalnice — kakoršne smo že imeli, se pa vendar niso mogle v tolikih letih narodne čuti zatreti. Ustanovitelji tth uemškutarskih šol uaj si pa tudi poiščejo kateketov, ki j m bodo pomagali njih nemoraličen princip izvrševati. Krepko upiranje prečast. krškega knezoškofijstva proti ponemčevanju ljudskih šol nam je porok , da nobena cerkvena oblast na naši slovenski zemlji ue bode silila kateketov v takšnih nem-škutarskih šolah slovenskim otrokom nemški krščanski nauk razlagati! Ali se mar povrnejo časi, kteri so bili takrat, ko ,.Fošnerjev ubogi Gašpar" še ni v šole hodili? Od g. kaplaua na Prihovi se je bil naučil slovenski brati. Naprosi toraj očeta, naj bi mu kupili sv. evan-geljske bukve. Oče grejo v Celje k bukvarju, ter kupijo za Gašparja „sv. evangelije." Kako se Gašpar oveseli, ko od daltč nove bukve zagleda — ali kako se mu pri srcu milo stori, ko bukve odpre — pa jih ne zna brati, ker bile bo — nemške. Oče nesejo drugi dau brez odloga 5 ur daleč nemški evangelij nazaj v Celje, ter prosijo bukvarja, uaj jim da slovenskega. Ali bukvar — Bog mu grehe odpustil — zareži nad očetom : ,,niks bindiš", — fant naj se uči nemški — ker cesar so zapo-vedali, da mora vse nemški biti!'- — Da, da, res hudo se je nemškutarilo po šolah in drugodi — da bi pa oni časi se v uaši i dneh zamogli povrniti, tega ne verjamem — ampak rajši plcčam en groš!
0t. Cclovua 27. sept. (Uradniške spremembe; mir in pokoj!) — Pred durmi so nam imenitne premembe. C. kr. poglavar gosp. grof Lodron se poda v pokoj; — njegov namestnik
gosp. Novak gre v Bosno, — okrajni glavar gosp. Eizinger je že stopil v pokoj, in dva okrajna glavarja se menda tudi že napravljata za počitek. Na mesto Eizingerjevo je prišel spet trd Nemec gosp. Weindorfer , ako ravno šteje Beljaška glavarija 29 500 Nemcev, pa tudi 24.734 Slovencev. Kaj pravi k temu §. 19 naših temeljnih državnih postav? — Govori se da mesto Novakovo prevzame gosp. Kronik in da na tega mesto pride trd Nemec, namreč gospod Štanfel, tako da dobi Celovška glavarija trdega Nemca za glavarja. Ta okrajna glavarija šteje 28.143 Slovencev, a vsega skup le 23 187 Nemcev (tudi ponemčenih). Ako se ta govorica potrdi in vresniči, bodemo Slovenci spet prašali: Kaj pravi k temu §. 19 naš.h temeljnih državnih postav? — Tudi cela Koroška dežela dobi novega c. kr. namestnika; koga neki? Številke kažejo, da bi imeli dobiti gospoda, naj si je Nemec, Slovenec ali Talijan ali kake druge narodnosti, gospoda, ki z n a slovenski. Nemcev je na Koroškem 201 029, Slovencev pa 110.414; treba je pa še pristaviti, da je 13 far ali župnij, v kterih prebiva 20.950 Nemcev in Slovencev. Dalje gre še vedeti , da je šteto mesto Celovec, kjer je pri slovenski pridigi cerkev natlačena, dalje Beljak, Potabljo, Naborjet, Trbiž, Blatnigrad in še drugi mejni kraji med čisto nemške kraje. Ni toraj prenapeto, da za gotovo pričakujemo c. kr. namestnika, ki kode zmožen slovenskega jezika. Dajte nam ravnopravnosti, kakor nam gre po §. 19. —
Kakor Mariborčane je tudi nas v Celovcu, in mislim vse rodoljube po Koroškem, hudo zabolelo, da 1 celo razžalilo to, kar počenja „Slov. Narod." Brali smo Haderlapov sostavek, pa ni se nam sanjalo, da bode zavoljo njega tako grda in strastna pravda. Še le zdaj se nam Nemci prav smejejo in nam oponašajo. Kar nas je vernih Slovencev, stojimo na strani Vaši, ker nam narodnost sama Bič ne velja, temveč vera in narodnost. Nismo in ne bomo pozabili, kako se je „SI. Narod" zastran vere in duhovščine obnašal; zdaj je sicer miren, pa bojimo se, kaj bode, če bi spet stari li beralni veter potegnil. Zatorej „SlovenecI" stoj moško in le to glej, da bodeš „dnevnik!" K temu božja pomoči
Domače novice.
V Ljubljani, 30. septembra.
(„Slovenski Narod' ) je v torek nadaljeval svoje napade na „Slovenca", J. Alešovca in F. Haderlapa. Mi na ta spis ne odgovarjamo nič, ker je po Jurčičevo zavit in nimamo časa pre pirati se še dalje s tako zagrizenimi in prevzetnimi ljudmi, kakor je pisalec onega sestavka. Namestu nas naj govorč glasovi z ust častitljivih gospodov z unanjih krajev, kakor-šnih je danes že nekaj v listu — mirnih in reči se držečih, ne pa divjih, osebe napada-jočih.
(Vabilo.) Podpisani odbor naznanja, da se prične s 1. oktobrom v čitalnici poduk v petji za gospode in gospodične. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, za gospodične vsak četrtek ob 7. uri. Pevske vaje za možki zbor so kakor dosedaj ob torkih in petkih točno od 8. do 9. ure. Kdor se hoče v pevsko šolo oglasiti ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori o omenjenih dneh in urah v čitalnični pevski sobi. 1. nadstropje. K obilni udeležbi vabi	čitalnični odbor.
(Javna Tombola) na trgu v „zvezdi" bo, kakor lansko leto, v nedeljo popoldne na korist občnega društva za podporo bolnikov in
požarne brambe ljubljanske. Vsi dobitki zna šajo 275 gld.; prva tombola 100 gld. druga 50 gld. Listki se prodajajo po 20 kr.
(Iz seje deželnega odbora 24. dne t. m. Deželni odbor je osuoval v sirotnici za dečke, ki se bode že letos provizorično otvorila, 29 novih ustanov iz sirotinskega zaklada, ter do ločil, da se poleg 20 deklic, ki že zdaj bivajo v Lichtenturnovi sirotnici, doda še 23 deklic Vrhu tega je deželni odbor oddal tudi še nektere sirotinske ustanove, ktere se, kakor doslej, izplačevale bodo na roko. V sirotnico za dečke so b li sprejeti: 1) Delost M hael iz Ko-ritnice, okraj postojnski, 2) Droljec Mihael iz Srednjevasi, okraj kamniški, 3) Fajdiga Karol iz Kamnika, 4) Fridigi Franc iz Pugleda, okraj kamniški, 5. Jaklič Franc iz Podgorice , okraj kočevski, 6) Jančar Jernej iz Vnajnarjev, okra) ljubljanske okolice, 7) Klančar Anto iz Št. Marjete, okraj krški, 8) Maslo Jakob iz Ostrož-negabrda, okraj postonjski, 9) Mazovnik Alojzij iz Ljubljane, 10) Nastran Valentin iz Š ške, 11) Per Janez iz Mengša, 12) Strekelj Janez iz Pungerta, okraj ljubljanske okolice, 13) Lavrič Anton iz Hudega Vrha, okraj kočevski,
14)	Hotujec Matija iz Bedna, okraj črnomaljski, 15) Bogataj Peregriu iz Brezovice, okraj ljubljanske okolice, 16) Kralj Franc iz Ljubljane, 17) Lavrič Peter iz Loke, okraj kamniški; 18) Fajfar Franc iz Primskovega, okraj kranjski, 19) Poljanec Janez iz Škofjeloke, 20) Rus Jožef iz Kompolj , okraj kočevski, 21) Špehar Peter iz Zapudij , okraj črnomaljski, 22) Zaman Janez iz Kostrelnice, okraj litijski, 23) Gregorič Franc iz Novomesta, 24) Jeriha Janez iz Šmartna, okraj litijski, 25) Urbas Anton iz Mojstrane, okraj radoljški, 26) Basak Franc iz Gradiš, okraj kamniški, 27) Kmet Janez iz Kostanjevice, 28) Bratkovič Karol iz Šent-Jerneja, 29) Škamperie Janez iz Dolenje vasi, okraj postonjski.
V Lichtenturnovo Birotnico za deklice so bile sprejete: 1) Butala Ana iz Tanče gore, okraj črnomaljski , 2) Noč Barbara iz Javor-nika, okraj radoljški, 3) Gerlovič Ana iz sv. Križa, okraj krški, 4) Jančar Neža iz Vnanjar-jev, okraj litijski, 5) Kovačič Jerica izSlavine, okraj postojnski, 6) Krašovic Jahana iz Vrhnike , 7) Poženel Frančiška iz Idrije, 8) Za-plotnik Katarina iz Kranja, 9) Potočnik Marija iz Virloga , okraj kranjski, 10) Bogataj Frančiška iz Brezovice, okraj ljubljanske okolice, 11) Kos Alojzija iz Kamnika, 12) Lavti-žar Marija iz Ljubljane, 13) Pavlin Emilija iz Senožeč, 14) Bratkovič Doroteja iz Ljubljane,
15)	Meglič Frančiška iz Studenca, okraj ljubljanske okolice, 16) Košir Albina iz Smlednika, 17) Barantin Ana iz Šent Mihela, okraj novomeški, 18) Judnič Marija iz Čudnegasela, okraj črnomaljski, 19) Lavrič Albin iz Trzina,
20)	Sidar Antonija iz Kostla, okraj [kočevski,
21)	Novak Johana iz Knežaka, okraj postojnski, 22) Žele Marija iz Petelin, okraj postojnski, 23) Jenko Mariana iz Reteč, okraj kranjski.
Sirotinske ustanove na roko izplačane bodo dobili: Dular Valentin iz Dvora, okraj novomeški, Košmerl Jakob iz Travnika, okraj kočevski, Rupnk Franc iz Gorenje vasi, okraj logaški , Pire Franc iz Irčjevasi, okraj novomeški, Plut Matija iz Jelševnika, okraj črnomaljski, Vardjan Leopold iz Črnomlja, Stroj Alojzij iz Lipence, okraj radoljški, Jan-kovič Anton iz Spodnje KoŠ8ne, okraj postojn-k', Ahlin Rudolf iz Novomesta, Jerak Valentin iz Podgore, okraj kamniški, Omerza Janez iz Vodic, okraj kamniški, Zupančič Jakob iz Vač okraj litijski, Jereb Sofija iz Novomesta, Smerdel Marija iz Senožeč, Šlegelj Rozalija iz
Fužin poleg Šturije, okraj postonjski, Lercher Justina iz Ljubljane, Hegler Frančiška iz Rap-lovega, okraj kočevski, Lenasi Josefa iz Cir-kovske vasi, okraj logaški, Baumgartner Antonija iz Mekin, okraj kamniški, Lakovec Neža iz Cegelnice, okraj kranjski, Kanduč Marija iz Tenetiš, okraj litijski, Benkovič Johana iz Škofje Loke, Janežič Antonija iz Pristave, okraj kamniški, Bizjan Marijana iz Ježice, okraj ljubljanske okolibe, Vogelnik Flora iz Ljubljane.
(Seja dne 2 8. t. m.) Deželna UBtanova na posebni obrtnijski šoli na Dunaji za rezljanje lesa podelila se je Juriju Trampošu iz Reichenaua v kočevskem okraji. — Za prisilno delalnico je deželni odbor imenoval Franca Kunaverja za paznika 1. razreda, Antona Osterca za paznika 2. razreda. „Nov."
(Umrl) je sinoči po daljem bolehanji g, A. Gnjezda , kavarnar in lastnik gostilne pri „Slonu."
Razne reči.
—	Vabilo k slovesnemu blagoslovljenju nove zastave narodne č.talnicev Šent-Vidi nad Ljubljano v nedeljo dne 3 oktobra 1880. Program: 1. Pozdrav došlih gostov. 3. Blogoslav zastave. 3. „Slavnostni govor." 4. Slovesni obhod z zastavami po vasi. Vmes igra ljubljanska mestna godba. 5. Tombola s primernimi dobitki, (se začne ob 6. uri zvečer.) 6. „Berite Noviceveseloigra v 1 dejanji. 7. „Skrivna soba", veseloigra v 2 spremenih. Vmes petje slovenskih, narodnih pesem v sestavnem in razstavnem soglasji. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoludnč.	Odbor.
—	Iz Podgraj na istrsko-kranjski meji se nam piše : Dvojna nesreča Be je pripetila letos Kastavskim ljudem, ki iščejo bornega zaslužka na znožji gore Snežniške. Pred nekoliko časa je oglarja hrast ravno posekan tako hudo vdaril, da je revež čez malo dni nepreviden umrl. Ranjci je zapustil siromašne otroke in tužno vdovo. — Včeraj je 24letnega mladenča, tudi Kastavca, delajočega vožno pot od tod v gojzd Snežniški in Čubrauski nima tako strašno zadela v seuce in rebra, da je nesrečni hipoma preminul. — Lani ni bila pri nas dobra letina, a letos je popolnoma slaba. Meseca julija je toča potolkla pridelke, da bo ljudje to malo kar imajo, pokozili, ker požeti ni bilo mogoče prazne polomljene Blame. Sedaj črni krompir, poglavitni pridelek bornega ljudstva I
Nagrobni križi
h pravim zlatom pozlačeni In najlepšimi napisi Be dobivajo pri meni na izbero. Tudi uaj'zvrstnejše koroško železo, jeklo, plužne lemeže, sploh vse železne gospodarske orodje z najboljšega blaga izdelano prodajam po najnižjih cenah
Sp. IVssiak,
(3)	gledaliSke ulice St. 8 blizo
frančiškanske cerkve.
TcleKratlčne omamr cene 29. septembra.
Papirna rent» 71.05 — Sreberna renta 72.15 — Zlata renta 87.15 — 18B01etno državno oosojilo 131 20
Bankine akcije 826 — Kreditne akcije 888 --London
118.20--Ce«. kr. oekini 6.60. — 20-frankov 9.43,
Itdajatelj in odgovorni urednik Filip dlap.
J. laznikovi nasledniki v Ljubljani.