o 2 O m V) Ul o o o Tajiti zmoto je dvojna zmota. Hrvaški pregovor Številka 6 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 7. februarja 2003 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Nismo se še spoprijaznili z zaprtjem Radia dva. Široka solidarnost nam daje upanja. Marica Stern-Kušej, urednica Radia 2 Velik odmev v tujini na stavko za Radio 2 -- ■ - ' -strani 2/3 Slovenski kulturni praznik so obhajali i/ Tinjah preteklo nedeljo, 2. februarja. Slavnost, ki stajo priredila Prosvetno društvo Lipa in Katoliški dom prosvete, so pevsko olepšali domača Vokalna skupina Lipa, Kvintet Foltej Hartmann iz Šmihela in Komorni zbor „p. Stanislav Škrabec". Slavnostni govornik je bii akademik France Bernik, bivši predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, recita! pa je pripravi! Anton Schellander. Foto: Vincenc Gotthardt ŠOLSTVO Nova predsednica Pedagoško združenje je za novo predsednico izvolilo mag. Lucijo Ogorevc-Feinig. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Za vidno dvojezičnost V Bekštanju želi EL, da bo slovenščina postala tudi v javnosti vidna. Stran 4 KULTURA Enakopravni z EU Pogovor o jeziku in kulturi z akademikom dr. Francetom Bernikom. Strani 10-11 ŠPORT „Zlati” Mihi Sablatnik Bilčovščan Sablatnik je na državnem prvenstvu osvojil zlato in bronasto kolajno. Stran 14 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar Našega tednika Čemu gladovna stavka? tirje gladujejo za ohranitev Radia 2, za slovenski radio. ^✓Natalja Pinter, Marica Stern-Kušej, Marjan Pipp in Bojan Wakounig so se odločili, da s to obliko protesta podkrepijo in podprejo boj za to, da se bo tudi poslej cula cel dan slovenska beseda po zraku. Gladovna stavka za osnovno človekovo pravico v demokratični pravni državi? Marsikomu se zdi zadeva prenapeta. Prej da bi bilo treba izkoristiti vsa pravna sredstva, ki jih daje na razpolago demokratična država. Šele, ko bi bile popokale vse te vrvi, bi bilo treba iti v gladovno stavko, če sploh. Stališče, ki ga je treba vzeti na znanje. Prav tako pa naj nasprotniki gladovne stavke spoštujejo odločitev štirih, dveh žensk in dveh moških, da so šli na to pot. Niso in nočejo biti mučenci, predvsem ne „martirerji” (skovanka iz ust Lojzeta Wieserja, predsednika Radia Agora), hočejo pa opozoriti na to, kako resna je zadeva zanje in za nas vse, naj bomo koroški Slovenci ali ne, zavedni in politično ozaveščeni ali ne. Svojo zavzetost so dokazali tudi s tem, da tri mesece, do konca marca 2003, z drugimi sotrudniki in so-trudnicami delajo zastonj. Boj za ohranitev celodnevnega slovenskega radijskega sporeda podpira tudi 8.600 podpisov. Dolžnost države Avstrije je, da zagotovi koroškim Slovencem radijske in tudi televizijske oddaje v njihovem jeziku. Od oktobra 1998 dalje se oglašata po zraku Radio Korotan, zdaj Radio dva, in Radio Agora. Seveda je bila čisto in samo politična odločitev, ko je avstrijska radiotelevizijska družba ORF na pritisk vlade z zveznim kanclerjem Wolfgangom Schüs-slom na čelu odpovedala sodelovanje s slovenskim Radiom dva s koncem leta 2002 in s tem vzela potrebna sredstva. Koroški deželni glavar Jörg Haider se je glasno ustil, da je on dosegel ustavitev Radia dva. Vzrok za ustavitev je tudi, da predsednika Bernard Sadovnik (NSKS) in Marjan Sturm (ZSO) na Dunaju nista podpisala papirja, ki jima ga je predložil zvezni kancler. Tak podpis bi bil politični samomor, saj bi bila oba predsednika potrdila, da je člen 7 državne pogodbe iz leta 1955 v celoti uresničen. Nekulturno ravnanje avstrijske vlade in vodstva ORF dokazuje nevarne smeri, ki grozijo naši demokraciji. Poskus cenzuriranja je očiten: če bojo Slovenci lepo pridni in poslušni, se morda le utegne zgoditi, da jim bo ostal kak grižljaj pod mizo gospostva; če ne, to pa doživljamo. Nobenega dvoma ne more in tudi ne sme biti, da je pravica seveda na slovenski strani. To pravico si je treba - če ne gre drugače - izbojevati v Avstriji z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi; če tu ne bo nič ali premalo za preživetje, bo treba iti iskat pravice pred evropske zbore pa na evropska sodišča. Jemanje priložnosti, da bi koroški Slovenci poslušali radijske in gledali televizijske oddaje v svojem jeziku, je kračenje in teptanje temeljnih človekovih pravic. Izgovor oz. utemeljitev, da koroški Slovenci seveda lahko gledamo in poslušamo oddaje Radiotelevizije Slovenija, sta do kraja amoralna in sploh nista sprejemljiva. Ni mogoče, da bi na celotnem slovenskem naselitvenem prostoru v Rožu, Podjuni in pri Zilji sprejemali oddaje RTVS. To bi nam morala Avstrija omogočiti, pa tudi uradna Slovenija se za to briga pretresljivo malo, tako da upravičeni očitki padajo na njeno politiko. Vrhu tega nasprotujeta zapiranje in notranja blokada RTVŠ vsaki zdravi in pametni informacijski politiki. Če vidijo povsod najprej koj denar, ne pa temeljnega naloga o ohranjanju in širjenju lepega slovenskega jezika in seveda slovenske kulture pa zavesti, jim ni več moč pomagati. Upamo, da bo gladovna stavka - zaenkrat je samo svarilna in časovno omejena - .prinesla zaželeni uspeh. Če zvezna vlada ne bi hotela spremeniti svojega stališča, bo sledila časovno neomejena gladovna stavka. Mednarodni odmev Avstriji nikakor ne bo naklonjen, o tem ni nikakršnega dvoma. Ali oblastvo res hoče postaviti državo na zatožno klop, med koroškimi Slovenci pa ustvariti mučence in mučenke? V tujini velik odnv na gladovno stavko za Radio dva Informiranje Sveta Evrope se nadaljuje: prihodnji teden bo obiskalo Straßbourg vodstvo CAN. dločitev uredništva in I 1 poslovodstva Radia 2, da z gladovno stavko, ki traja do današnjega petka, odločno opozorijo na škandalozno postopanje zvezne vlade, se je izkazala kot zelo učinkovita - vsaj, kar zadeva reakcije domače in tuje javnosti. Še posebej močno je odmevala v Sloveniji, kjer mediji obširno in redno poročajo o prizadevanju za ohranitev celodnevnega radijskega sporeda. Angažirano poročanje slovenskih medijev ne ostaja brez pozitivnih posledic pri slovenskih državljanih, ki v presenetljivo velikem številu izkazujejo solidarnost s stavkajočimi. Tudi pripadniki kočevske skupnosti pričakujejo od avstrijske vlade, da se zavzame, enako kakor za Kočevarje, za rešitev slovenskega radia. Podobno velja za južnoti-rolske medije, prav tako pa tudi za Huberta Frasnellija, ki se je ponovno izkazal kot zvest prijatelj koroških Slovencev. Nadalje zelo pozorno spremljajo razvoj glede Radia 2 politični predstavniki in mediji slovenske narodne skupnosti v Italiji. Stavkajoče pa je obiskala tudi ugledna nemška televizijska postaja Zweites deutsches Fernsehen (ZDF). Skratka: avstrijski politiki, in še posebej kanclerju Schiisslu, vsekakor ne bo uspelo, da „reši” vprašanje celodnevnega slovenskega radia, s tem da vztrajno molči ob vseh pozivih, da naj končno ustvari pogoje za preživetje radia. Mednarodna javnost postaja namreč vedno bolj pozorna in ne more razumeti, kako je v demokratični državi Avstriji, za katero naj bi postala Evropa, tako Schüssel, srčna zadeva, mogoče tako škandalozno postopati z osnovnimi pravicami in pridobitvami narodne skupnosti. Kakor znano, je - po zaslugi stalne delegacije Republike Slovenije v evropskem parlamentu (beri prejšnji NT) - z grozečo ukinitvijo Radia 2 seznanjen tudi vrh Sveta Evrope (SE). Že prihodnji teden (11. in 13. februarja) pa bo v Svetu Evrope sledila naslednja intervencija: po zaslugi avstrijskega Evropskega biroja za manj razširjene jezike (EBLUL), ki mu predseduje Karl Hren, bosta predsednik in tajnik dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), Marjan Pipp in Hubert Mikel, obiskala Straßbourg. Srečala se bosta s predstavniki Evropskega parlamenta oz. njegovega odbora za manjšine in s predstavniki sekretariata Sveta Evrope, ki se ukvarja z okvirno konvencijo SE za zaščito manjšin ter s charto SE o manjšinskih in regionalnih jezikih. Pipp NAŠEMU TEDNIKU: „Jasno bova poudarila, da nam zaprtje Radia 2 ne grozi zaradi finančnih težav, na katere se sklicuje vodstvo ORF, temveč iz političnih razlogov, ki izvirajo predvsem iz razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov.” Nenazadnje pa so svojo solidarnost s stavkajočimi izrekli tudi predstavniki slovenskih ustanov na Koroškem, mdr. NSKS, ZSO, EL in SJK. Po besedah predsednika ZSO Marjana Sturma želi narodna skupnost najti politično rešitev, po potrebi pa bo ubrala tudi pravno pot do evropskega sodišča. „Prepričan sem, da bi po pravni poti uspeli, in upam, da se bo zvezna vlada odločila za politično rešitev, če hoče preprečiti blamažo na sodiščih,” poudarja Sturm. Janko Kulmesch CITIRANO NSKS z vso odločnostjo podpira zahtevo stavkajočih po nujni rešitvi v smislu zakona o ORF in evropskih manjšinskopravnih določil. Franc Wedenig, osrednji tajnik NSKS Da moraš kot pripadnik slovenske manjšine gladovati, če hočeš opozoriti na lastne pravice, najbolj nazorno kaže, kakšen je današnji položaj manjšin v A vstriji. Predsednik EL A. Wakounig in zbornični svetnik Štefan Domej (SJK) Izrekamo vam popolno podporo. Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije RADIO ŽA CELODNEVNI SLOVENSKI RADIO Izvedli so odmevno gladovno stavko: (z leve) Bojan Wakounig, Natalja Pinter, Marica Stern-Kušej in Marjan Pipp Lucija Ogorevc-Feinig je postala nova predsednica Strokovnega pedagoškega združenja, stanovskega zastopstva slovenskih učiteljic/učiteljev in vzgojiteljic/vzgojiteljev. |™Noučuje na Zveznem izob-raževalnem zavodu za pe-I dagogiko otroškega varstva (Bundeslehranstalt für Kindergartenpädagogik), sicer pa hoče kot nova predsednica Strokovnega pedagoškega združenja nadaljevati uspešno delo njenih predhodnikov - prvega in sedaj častnega predsednika Franca Kukoviče ter Rezike Iskra. Predvsem velja to tudi za publicistično in za-iožniško dejavnost. Doslej je Strokovno pedagoško združenje založilo 38 publikacij, mdr. na temo didaktične igre, slovenska zgodovina, vrednotenje naroda, najnovejša pa obravnava zgodovino ljudskih šol. Poleg tega se hoče združenje osredotočiti na nadaljnjo izdajanje lista Sova in na oblikovanje domače strani (www. sova. at), za kar skrbi v prvi vrsti podpredsednik Danilo Katz (ostali odborniki: Marica Pinter - tajnica, Rudi Štukelj - blagajnik, Rezika Iskra-odbornica). Z novo predsednico mag. Lucijo Ogorevc-Feinig smo se pogovarjali. Kaj vas je spodbudilo, da ste biti pripravljeni prevzeti predsedniško mesto pri pedagoškem združenju? OGOREVC-FEINIG: Kot koordinatorka za dvojezične vrtce sodelujem v Pedagoškem združenju kot vez med vzgojitelji v otroških vrtcih in učitelji. Gre mi za to, da bi učinkoviteje delali tudi na področju dvojezičnega šolstva. Na področju otroškega varstva je velik korak že uspel, s tem da se je v okviru deželnega zakona o skladu za financiranje zasebnih dvo- in večjezičnih vrtcev sprejel tudi pedagoški koncept za predšolsko vzgojo. Kaj je njegova bistvena vsebina? OGOREVC-FEINIG: Koncept vsebuje obvezno izobraževanje ob delu za slovenščino. To.bi bilo pomembno tudi za učitelje. Poudarjam pa, da pojmujem to kot izziv. V tem smislu želim spodbujati in ne igrati šolmajstra. Kako ocenjujete stanje slovenščine na osnovnih šolah? OGOREVC-FEINIG: Imamo učence, ki so pripravljeni učiti se slovensko, lahko pa položaj slovenščine seveda še izboljšamo. Imamo dobre otroške vrtce, kjer smo na pedagoškem področju zelo napredovali. Kje čevelj najbolj žuli? OGOREVC-FEINIG: Nimamo celovite slike o situaciji posredovanja slovenščine in potrebnih okvirnih pogojev. Zame je izziv, da glede tega vprašanja skupno izdelamo ustrezne koncepte. Kako želite to uresničiti? OGOREVC-FEINIG: Veseli smo, da uspešno sodelujemo s Pedagoškim inštitutom oz. dr. Miho Gutownigom in s celovško univerzo. To sodelovanje hočemo še okrepiti. Seveda pa moramo imeti za sabo tudi šolsko oblast. Hvala za pogovor! Janko Kulmesch Lucija Ogorevc-Feinig OB ROBU Slovenščina v živo r)odpiram projekt Mihe Do-\ linška „Slovenščna v živo”. Nikakor pa ne razumem, da gospod Dolinšek s tem projektom ne začne pri sebi. Na vabilu na letošnji gimnazijski ples je objavljen oglas podjetja „DOLINŠEK Werbung & Film” samo v nemškem jeziku. Ob tem oglasu so še oglasi drugih slovenskih podjetij, ki so objavljeni ravno tako samo v nemškem jeziku. Želel bi si, da se vsak posameznik vpraša, kaj sam naredi za dvojezičnost. Vsak ima doma kak napis (hišna številka, poštni nabiralnik, obvestilna tabla podjetja itd.), ki je samo v redkih primerih res dvojezičen oziroma v slovenskem jeziku. Vsakdo ima kdaj stik z uradi in podjetji, le v redkih primerih pa je uradni oziroma pogovorni jezik slovenski. Imamo slovenske podjetnike, kj na Koroškem sploh ne pokažejo, da so slovenska, v Sloveniji pa jim to le uspe. Če si ne bomo sami pomagali in koristili pravice, ki jih imamo že danes, nas bo v kratkem pobralo. mami ZADNJA VEST RADIO DVA; Sadovnik se bo na Dunaju pogajal s parlamentarnimi strankami Prihodnji teden se bo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik na Dunaju pogajal z zastopniki parlamentarnih strank o prihodnosti Radia dva. Sadovnik je dobil termin kratkoročno in upa, da bo lahko predstavnike strank prepričal o obstoju Radia dva. Sadovnik: „Tudi gladovna stavka je pripomogla, da so na Dunaju postali pozorni na to nerešeno vprašanje.“ Iz naših občin Slovenščina naj postane v Bekštanju tudi vidna Enotna lista Bekštanj želi 9. marca pridobiti več glasov in z novim glavnim kandidatom okrepiti svoje mesto v občinskem svetu. Kratkoročno ste se odtočiti, da greste kot glavni kandidat za EL v občinske volitve čeprav v občinski politiki še niste tako znani. RESSMANN: Drži, precej kratkoročno sem se odločil za to nalogo, ki me pa že dolgo zanima. Mislim pa, da me domačini dobro poznajo, sicer pa sem doma pri Tratniku, sem star 32 let in poučujem na ljudski šoli v Goričah pri Vernberku. EL se je doslej skušala pogajati z vsemi frakcijami v občinski sobi in jih pridobiti za svoje ideje in projekte. Pri tem tudi ni izključevala svobodnjakov. Je to bita pravilna pot? RESSMANN: EL Bekštanj je skupina politično zainteresiranih domačinov, ki ne išče konfrontacije, ampak skuša pridobiti tudi ostale frakcije in ne izključuje nikogar. Da je to pravilna pot, je dokazala na primer soglasna odločitev vseh strank za večjezični zasebni vrtec Ringa raja v Ledincah, kjer je iniciativa staršev skupno z drugimi slovenskimi dejavniki omogočila dolgoletno zahtevo slovenskih občanov. Kakšni so bistveni predlogi in zahteve EL Bekštanj za prihodnjih 6 let? RESSMANN: Z dobro pripravljenimi akcijami želimo doseči, da slovenščina tu in tam postane vidna tudi v javnosti. V nobenem turističnem vodniku naše občine na primer ni omenjeno, da se govori tukaj slovensko in da je živa tudi naša kultura. Nadalje bo treba prijeti za iniciativo na področju alternativnih kurjav, ker se občina premalo zavzema. Seveda se bo EL zavzemala tudi za splošne komunalne potrebe. Kako ocenjujete ozračje v občini na splošno? Se je razmerje med narodnima skupnostima izboljšalo, in če - kdo je za to najboij prispevat? RESSMANN: V zadnjih letih so se pogoji nekoliko spremenili. Mlajša generacija občanov z zanimanjem opaža dejavnosti naših društev, in se tudi poslužuje njihovih ponudb. V večjezičnem vrtcu, v glasbeni šoli, v kulturnih društvih se srečajo otroci in odrasli, ki so enojezični, dvojezični ali večjezični in s tem prispevajo k boljšemu sožitju. Iniciative za taka srečanja pa seveda ponavadi pridejo s strani narodne skupnosti. Zakaj ne kandidirate za mesto župana? RESSMANN: Občina Bekštanj ima nad 6400 volilnih upravičencev in delež slovenskih volilcev je v primerjavi z drugimi občinami Qomembno je, m da je na občinski ravni frakcija, ki neodvisno in samostojno zastopa interese naše narodne skupnosti. MAG. MARKO RESSMANN Občinski svet v Bekštanju: SPÖ 13, FPÖ 7, ÖVP 6, EL 1 Župan je Walter Harnisch (SPÖ). Bekštanj ima 6.400 volilnih upravičencev (8.339 prebivalcev). precej skromen - zato bi bila kandidatura za župana malo obetavna. Želimo ostati na tleh in zasledovati naše cilje v gremiju občinskega sveta. Kakšen je volilni ciij EL ? RESSMANN: Pri nas se je podražil obstoječi mandat, ker imamo precej priseljencev. Dobro ga želimo zagotoviti s tem, da z eno ali drugo „zeleno“ idejo nagovorimo tudi nemško govoreče volilce. Mag. Marko Ressmann je glavni kandidat Enotne liste Bekštanj. Zakaj je samostojna kandidatura Enotne liste v Bekštanju pomembna? RESSMANN: Enotna lista želi samostojno in neodvisno zastopati interese narodne skupnosti. Predvsem v obrobnih krajih dvojezičnega ozemlja je pomembno, da je na občinski ravni prisotna frakcija, ki ni odvisna od strankarskih interesov. Silvo Kumer 15. FEBRUARJA „Snow & fun“ na Braznici na Libiču ■ Pliberk. Mlada EL Pliberk in Športno društvo Pliberk vabita v soboto, 15. februarja, na smučarsko tek-movaje, ki bo na Breznici med Blatom in Pliberkom. Prijave so mogoče do 10. ure, štart bo ob 11. uri. Kategorije: veleslamom, „snow-board big air contest“ in sankanje. Po tekmovanju bo slavje zmagovalcev in velika snežna zabava. Erich Rudolf novi predsednik čebelarjev Pliberški čebelarji želijo nadaljevati tradicijo iz časa Marije Terezije. Pliberk/Nonča vas. 15 let je Richard^ Dobnik iz Doba predsedoval „Čebelarskemu društvu Pliberk“, preteklo nedeljo je to nalogo dal v druge roke. Čebelarji so se mu zahvalili za požrtvovalno delo, stari predsednik je tudi v prihodnje obljubil vso podporo društvu. 40-člansko društvo je na občnem zboru, ki je bil v gostilni Pachoinig v Nonči vasi za novega predsednika izvolilo Ericha Rudolfa iz Vidre vasi. Novi predsednik je že leta član društva in se kot samostojen čebelar predstavlja na Pliberškem jormaku, ki ga želi Rudolf v Novi predsednik Pliberških čebelarjev je Erich Rudolf. prihodnje še bolj koristiti za društvo. Rudolf: „Na Jormak pride nad 100.000 obiskovalcev, kar je odlična priložnost za promoviranje čebelarstva. Naloga društva je, da nadaljuje tradicijo iz časa Ma- rije Terezije, ki je dala nalog, da morajo po vsej državi skrbeti za čebelarstvo. Danes dela čebelarjem največ preglavic varoa, ki uničuje cele populacije čebel. Društvo pa nudi svojim članom potrebne informacije in sredstva, s katerimi čebelarji ščitijo svoje čebele. Vsak ponedeljek v mesecu pa se čebelarji srečajo pri „Erni“ v Nonči vasi. Silvo Kumer Novi odbor: predsednik: Erich Rudolf; podpredsednik: Felix Nachbar; tajnik: Johann Schautzer; blagajnik: Johann Nachbar; zdravstvena služba: Johann Müller in Friedrich Neubersch 5 Iz naših občin ^■jl : -W: w ■ V Dobrli vasi naj večji plakat Podjune ■ Poslovodja Posojilnice glavni kandidat na Djekšah ■ Povpraševanje na Bistrici v R. Hanzi Karner je glavni Volilno skupnost Bistri- Učiteljica mag. Nataša Adolf Blažej je bit 25 let kandidat EL Djekše. ca vodi Villi Moschitz. Part! je na 2. mestu. v občinski politiki. m Največji plakat v Podjuni bo od prihodnje sobote naprej stal pri krožnem križišču v Dobrli vasi in bo menda visok 5 metrov. V soboto opoldne ga bo postavila EL Dobrla vas. Zamisel je imel glavni kandidat mag. Štefan Kramer, ki je trenutno izredno motiviran in angažiran in celo upa, da bo pri volitvah župana postal drugi. Vsebine „mega-pla-kata“ Kramer ni želel izdati in upa na veliki učinek, ki ga naj bi imel. Na volilne sestanke dobrolske EL (ki se odslej imenuje Ebern-dorfer Liste) prihaja po 20 do 30 „aktivistov“ pravi Kramer, ki je pretekli teden skupno z Rudijem Voukom poslal volilcem pismo, v katerem sta obrazložila menjavo na vrhu EL. Vouk gre v volitve s petega mesta in se poteguje za prednostne glasove. Kramer: „To smo naredili iz volilno-taktičnih razlogov, Vouk bo dobil gotovo zelo veliko glasov, s tem pa lahko zvišamo mogoče celo število mandatov. B Na Djekšah je na vrhu Enotne liste zamenjal mag. Filipa Warascha poslovodja podjunske Posojilnice Hanzi Karner. Na drugem mestu kandidira Franc Kassl na tretjem pa poštar Johann Warasch. Dolgoletni vodja frakcije mag. Filip Warasch bo kandidiral na častnem zadnjem mestu. Za kandidaturo potrebuje EL vsaj dva podpisa občinskih mandatarjev, ali 22 podpisov občanov. Karner upa, da bo mogoče motivirati 22 občanov, ki bi podpisali na občinskem uradu. Na Djekšah bo 9. marca imelo volilno pravico 735 občanov, za mandat pa je potrebnih približno 60 glasov. Doslejšnji razporedi: ÖVP 4, SPÖ 4, FPÖ 2, EL 1. ■ 11 kandidatov globaške EL se bo 9. marca potegovalo za prednostne glasove - vsak praktično vodi svoj osebni volilni boj, deloma z lastnimi darili in reklamnim materialom. Tako deli Marko Gregorič mala piva s svojim napisom, šef Unit-Puba Daniel Kor-desch pa „Sharp“ v dozah, na katerih je njegova slika. Nadaljnji kandidati za prednostne glasove so Hubert Kordež, Stefan Bo-schitz, Lukas Kordesch, Štefan Jenschatz, Franc Fera ml., Evelin Stantschar-Želodec in Gabi Mi-cheu. ■ Volilna skupnost Bistrica v Rožu je pred občinskimi volitvami razposlala vsem občanom vprašalno polo, v kateri je želela izvedeti mnenje o doslejšnjem razvoju v občini in oceni za prihodnost. 18,5 % občanov je vprašalnik vrnilo - rezultate pa bo VS Bistrica zdaj upoštevala pri svojem programu. Za VS Bistrica kandidira na prvem mestu Villi Moschitz, na drugem mag. Nataša Partl, na tretjem pa Mario Lausegger. Na četrtem in petem mestu sta dr. Tatjana Feinig in Gerald Gabriel. Volilni cilj bistriške Volilne skupnosti je obdržati tri mandate in pridobiti glasove. Trenutni razpored: SPÖ 9, FPÖ 4, VS 3, ÖVP 3. ■ V Škocjanu je na vrhu SPÖ prišlo do zamenjave. Dolgoletni župan Albert Holzer ne bo kandidiral, glavni kandidat SPÖ je Thomas Krainz. Na listi socialdemokratov pa je tudi tokrat spet ravnatelj ljudske šole Šent-primož Alois Lach, ki kandidira na 4. mestu, šefica upokojencev SPÖ Suši Frantar pa je na 13. mestu. Za novi občinski svet za SPÖ ne bo več kandidiral trgovec Adolf Blažej, ki je bil za SPÖ skoraj 25 let v občinski sobi. 19. januarja so se mu škocjanski socialdemokrati na občnem zboru zahvalili za dogoletno delo in zvestobo in mu predali spominsko darilo. 6 Pisma bralca/objave petek 7. februarja 200- Odličen koncert so pripravili mladi glasbeniki iz Ledine, občinstvo pa je bilo navdušeno, foto: mg 40 mladih glasbenikov vadi v Ledincah Od klasike do sodobne glasbe obvladajo mladi celo glasbeno paleto. PISMO BRALCA Ime novega časopisa Teme „novega tednika“ naj izberejo bralci sedanjega tednika. Tu so moji predlogi: 1. „Dvojezični tednik“ z nemško prilogo, utemeljeno s tem, da pomeni dvojezično za levi in desni tabor 2. Skupni tednik 3. Tednik Južnokoroške 4. Slovenski tednik 5. Koroški vestnik 6. Koroški tednik 7. Glasilo Južnokoroške 8. Glas koroških Slovencev 9. Novi tednik 10. Tednik Prej ko slej pa predlagam, da ima naš novi tednik tudi' nemško prilogo s skrajšano vsebino lista. Nadalje predlagam, da oba sedanja tednika objavita vse predloge in naj bralci glasujejo, katero ime jim najbolj ugaja. kom. svetnik Franc Rutar, Dobrla vas Opomba uredništva: doslej je na uredništvo dospela cela vrsta predlogov, ki smo jih seveda v soglasju s Slo-Media pripravljeni tudi objaviti po koncu razpisa. Ledince. Harry Potter, televizor, računalniške igre in šport le niso edina interesna področja današnjih otrok in mladincev. To so prepričljivo po- in dokazali učenke in učenci Glasbene šole - oddelek Loče - Ledince pri koncertu 28. prosinca v ljudski šoli v Ledincah. Nad 40 mladih umetnikov -od predšolskih otrok do mladih odraslih - je korajžno stopilo pred šieviino zorano puoiiKo in ji pred- stavilo sadove kulturnega zanimanja, talenta in doslednega vežbanja. Melodije klasičnih, otroških, ljudskih in modernih pesmi iz celega sveta - od Amerike prek Evrope do Japonske -so nastopajoči predvajali na različnih inštrumentih: kljunasta in prečna flavta, kitara, klavir, trobenta, boben. To pa v solistični, duetni in skupinski zasedbi ali ob spremljavi učiteljev Glasbene šo- le. Zaplesala je tudi zelo mlada baletna skupina. Publika se je z bučnim aplavzom zahvalila mladim umetnikom za trud in vztrajnost, učiteljem Glasbene šole if organizatorju koncerta, SKD Je-pa-Baško jezero, ki možnost učenja v okviru Glasbene šole organizira in podpira. Kot zaključek in poseben „cukrček“ kulturnega večera pa je zaigral kvartet klarinetov Glasbene šole Jesenice. Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu m m w X za ' Isl s cm Višja šola ✓ . obširna splošna izobrazba v dveh jezikih /................prehrana in gospodarstvo /..................tuji jeziki in turizem ✓............prezentacija in komunikacija • Kvalifikacije: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom. Enoletna strokovna gospodarska šola ✓ ..atraktivna alternativa za 9. šolsko leto ✓ .....splošna izobrazba v dveh jezikih ✓ ............gospodarska izobrazba ✓ .......kuhanje, kreativnost in design • Kvalifikacije: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računalništvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava za nadaljnjo izobrazbo. • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje deželnih jezikov. Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob Tel.: 04253/2750 Faks: 04253/2750-15 Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2003. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje! IZ DELAVNICE SLOMEDIA Izbiranje imena za novi časopis je v zaključni fazi Jutri poteče rok za oddajo predlogov za ime novega časopisa. Prispela je že cela vrsta predlogov, do jutri se jih bo nabralo Cie nekaj, in delovna skupina za izbiro imena bo te predloge z vseh strani pretresla, da bi izbrala najbolj ustrezno ime. V šestčlanski skupini sodelujejo pesnica in dramaturginja Maja Haderlap, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije in bivši predsednik NSKS dr. Reginald Vospernik, komunikacijski strokovnjak Miha Dolinšek ter prevajalec, scenarist in knjižni urednik Zdravko Duša iz Ljubljane, po službeni dolžnosti pa sta v skupini Joahim Lesjak in Peter Wieser. Ime časopisa mora v današnjem spletnem času seveda zadostiti celi vrsti kriterijev. Mora biti kar najbolj blagozvočno, nje- gova pomenskost in sporočilnost morata biti jasni, preprečiti je treba nezaželene asociacije in se izogniti neprimernim zgodovinskim paralelam. Med prispelimi imeni so deloma povsem stvarna in prozaična, druga so spet bolj tradicionalna. Tako najdemo kombinacije z oznako glas (Glas Koroške), list (Koroški list), tednik (Slovenski tednik) ali pa izpeljanke (npr. Slovenske vesti). Vidne so regionalne (Korošec) in narodnostne povezave (Slovenec). Nekaj je tudi krajšav (Info-Kor), nekaj pa bolj programatskih (Budnica) in funkcijskih (Kurir, Anali). Delovna skupina bo svoje delo vzela nadvse resno. Rezultat njenega dela pa boste lahko spoznali najpozneje ob izidu prve številke. pw ; SS™ä2oo3-----------------------Iz naših občin Vsi kandidati za župana so v Pliberku večjezični Trije kandidati se v Pliberku potegujejo za mesto župana, nobeden od treh pa ne računa z odločitvijo v prvem krogu. Raimund Grilc - ÖVP St. Visotschnig - SPÖ Jurij Mandl - EL Pliberk. V Pliberku se za mesto župana potegujejo trije kandidati (mag. Raimund Grilc - ÖVP, Stefan Visotschnig - SPÖ in Jurij Mandl -EL), ki se vsi trije priznavajo k slovenski narodni skupnosti in govorijo oba deželna jezika, župan Grilc še dodatno italijanščino. Skupno je vsem trem, da tudi v javnosti uporabljajo slovenščino kot uradni pogovorni jezik, pri pisnih stvareh pa je potem odločujoča spet linija stranke, kjer običajno pri ÖVP in SPÖ za slovenščino ni prostora. V ambivalentnem položaju sta se nekajkrat znašla Visotschnig in Grilc pri glasovanju v zadevah slovenske narodne skupnosti (npr. pri prenamembi igrišča slovenskega društva), ko sta sama glasovala za predlog, njuni frakciji pa sta predlog večinsko preprečili. Doslejšnji župan mag. Raimund Grilc (ÖVP) je že 12 let na krmilu občinskega sveta v Pliberku in je neosporavani šef ÖVP. Leta 1997 je bil v drugem krogu izvoljen, njegova protikandidata sta bila Stefan Visotschnig (SPÖ) in ek. sv. Fric Kumer (EL). Pod njegovim vodstvom je slovenščina dobila v občin- Prognoz o tem, kdo bo novi župan na Bistrici nad Pliberkom, si verjetno niti strankarski „strategi“ ne upajo dati. Po odstopu priznanega župana Janka Pajanka (tudi on je moral 1997 v drugi krog), je praktično vse odprto. SPÖ je na mesto Pajanka imenovala doslej v politiki manj znanega Reinharda Pukla, nastav-Ijenca Zveze-Bank v Celovcu. Frakcijski šef SPÖ Adalbert Britzmann je dejal, da je bistriška EL želela s Puklom postaviti znak tudi v smer slovenske narodne skupnosti. Za Britzmanna je namreč jasno, da mora na Bistrici biti župan dvojezičen. Pukel je osebno prepričan, da bo lahko nagovoril obe narodni skupnosti, saj je bil tudi doslej neosporavan pri obeh narodih. Po odstopu Pajanka vidi veliko priložnost za mesto župana Enot- ski javnosti tisto mesto, ki ji po zakonu in zgodovini v Pliberku pripada, čeprav sicer še tu in tam manjka kakšen dvojezičen napis. V Pliberku pa je postavitev napisov verjetno le vprašanje časa. Podžupan SPÖ Štefan Visotschnig si prav tako šteje v dobro, da se aktivno zavzema za enakopravnost obeh narodnih skupnosti in v smer slovenskih volilcev poudarja, da vsi njegovi družinski člani govorijo oba deželna jezika in sodelujejo tudi v slovenskih kulturnih in športnih društvih. Visotschnig pričakuje odločitev šele v drugem na lista, za katero kandidira bančnik Marjan Pečnik. Ker je Pečnik ves dan na Posojilnici v Šmihelu, je praktično za občane vedno dosegljiv in je že doslej veliko pomagal. Pečnik pravi, da vidi funkcijo v prvi vrsti kot servisno službo za občana, za katerega mora biti župan vedno na voljo, če potrebuje pomoč. krogu volitev in tam upa na „slovenske“ glasove. Mestni svetnik Jurij Mandl (EL) je vsestransko priznan kulturnik v Pliberku in velja v narodni skupnosti za odločnega zastopnika interesov narodne skupnosti. Prav zaradi tega računa v prvem krogu z glasovi „jedra“ narodne skupnosti v občini. Kakor že pri preteklih volitvah pa za kandidata EL ni bilo lahko nagovoriti enojezičnih Pliberča-nov, kar bo - tako Mandl - mogoče prav pri mladini drugače. 9. marca ima prvič volilno pravico nad 400 mladih. Silvo Kumer Tako kot Pukel in Pečnik je tudi kandidat LFA dipl. inž. Fric Flödl dvojezičen in je leta 1997 le tesno podlegel Pajanku. Zdaj seveda upa, da bo njegov naslednik. Flödl se v prvi vrsti vidi kot ljudski kandidat, saj prihaja s kmetije in je kot uradnik pri deželni vladi pristojen za kmetijstvo. Silvo Kumer EL SELE Olip ima za seboj zelo angažirano mlado ekipo m Sele. Enotna lista v Selah je te dni predstavila svojo volilno ekipo, ki jo vodi izkušeni komunalni Alexander Mak politik Nanti Olip. Na drugem mestu kandidira Hanzi Ogris, nato pa sledi cela vrsta mladih: 3. Germana Jug, 4. Ivan Kelih, 5. Alexander Mak, 6. Florijan Dovjak. Povsem spremenjeno in pomlajeno listo zaokrožata na sedmem in osmem mestu Marijan Olip in Hanzi Užnik. Z moderatorjem Radia dva Alexandrom Makom (5. mesto) je EL Sele pridobila kandidata, ki je v Selah vsestransko priznan in priljubljen. Ali je cilj peti mandat? Nanti Olip: „Naš cilj je seveda, do preprečimo absolutno večino socialdemokratov, ker absolutne večine nikoli niso dobre za demokracijo“. Svojih kandidatov pa se Olip posebej veseli, ker so vsi zasidrani v domačih društvih in aktivno sodelujejo v Selah. SADOVNIK Razdelilni center pošte ogroža podeželje ■ Podjuna. Pošta načrtuje v Podjuni urediti en sam razdelilni poštni center, kakor se je slišalo, naj bi to bil za celo Podjuno v Dobrli vasi. Proti tem načrtom je v pismu ministru Reicholdu protestiral globaški podžupan Bernard Sadovnik, ki vidi v takem ukrepu ogroženo podeželsko inf rastru kuro. Sadovnik: „To bi bil prvi korak k centralizaciji, kateremu bi verjetno sledilo zapiranje poštnih uradov“. Zato bo globaški podžupan ustanovil nadstrankarsko platformo, ki bo delovala proti centralizaciji infrastrukture na podeželju. Kdo bo naslednik Janka Pajanka? Vse stranke računajo z drugim krogom - vse je odprto na Bistrici. Marjan Pečnik - EL Reinhard Pukel - SPÖ Fric Flödl - LFA 8 Rož - Podjuna - Žila Na Kočuhi je minulo sredo obhajala rojstni dan Katja Kupper-Wernig. Priljubljeni občinski odbornici in podjetnici iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. mu kmetu in globoko vernemu faranu za osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. ČESTITAM 0 Sredi februarja bo obhajal 76-letnico življenja Franci Miki, po domače Majarč iz Šentlenarta pri Sedmih studencih. Marljive- Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožefi Mišic iz Dobrle vasi, Matildi Gregorič iz Podjune pri Globasnici, Mariji Stern iz Bikarje vasi in Jožetu Uranku iz Encelne vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 80. list življenjske knjige je prelistala Marjeta Boročnik iz Podkraja pri Pliberku. Slavljenki za ta visoki življenjski praznik iskreno čestitamo in želimo vse le- po in dobro tudi v prihodnje, ? zlasti zdravja in osebnega miru. ^ Čestitkam se pridružujejo otroci 1 in drugi sorodniki. z ČESTITKI TEDNA Jubilej zlate Rozine Katz ■■x ili so časi, ko so v narod-1-^ni skupnosti, zlasti pa na LJ njenem kulturnopolitičnem vrhu, Suho, ki leži na vzhodnem robu dvojezičnega ozemlja, v glavnem že odpisali. Bolj ali manj so se spoprijaznili z „usodo", da ima slovenski živelj možnost za preživetje le še v sosednji žvabeški fari, ki je od nekdaj imela samostojno slovensko kulturno, gospodarsko in cerkveno strukturo. Pa je prišlo popolnoma drugače. Zakonca Rozina in Lenart Katz, Rozina iz Mlakarjeve rodbine v Gradičah v suški fari, Lenart iz Ravnikove rodbine v Dolnji vasi v žvabeški fari, sta se na začetku 70-ih let samo- ' zavestno in s polno paro zagnala v delo za preporod slovenskega življa v suški občini. Vsestransko sta zaorala nove ledine, še posebej na kulturnem in političnem področju. Skratka, bila sta pionirja suške-ga čudeža: na začetku je njuno delo bilo občinskim veljakom velik trn v peti in sta bila zaradi njunega udejstvovanja v korist narodni skupnosti izpostavljena pogostokrat nadvse agresivnemu nasprotovanju - danes pa veljajo slovenski suški kulturniki kot najboljši ambasadorji domače občine doma in po svetu in so se slovenski občani razvili v samozavestno skupnost. In zato marsikdo upravičeno meni, da bi njuno delo za poživitev slovenske skupnosti tik ob jezikovni meji zaslužilo Tischlerjevo nagrado. Kakor Lenarta odlikuje tudi Rozino delavnost, vztrajnost, povezanost z ljudstvom in prizadevanje za njegov občeko-ristni blagor. Poleg tega zna Rozina razvijati nepremagljiv šarm, ki ji dodatno pomaga najti pravi pristop do ljudi, ne glede, od kod prihajajo in kakšna je njihova materinščina. Sploh pa je njeno vsestransko delo obrodlilo nadvse bogate sadove - bodisi kot voditeljica Pevsko instrumentalne skupine Žvabek, ki jo je ustanovila pred 25-imi leti, bodisi kot vodilna sodelavka žva-beškega Katoliškega prosvetnega društva „Drava”, bodisi kot dolgoletna vodilna sodelavka Katoliške otroške mladine, še posebej, kar zadeva otroške dneve, bodisi_ kot sopobudnica Srečanja pri Šlibarju, bodisi kot „menedžerka” Okteta Suha, bodisi kot voditeljica zbora Pliberške glavne šole, ki, odkar je prevzela zborovodstvo, dosledno poje dvojezično. Njena ljubezen pa velja tudi časnikarstvu: NAŠEMU TEDNIKU vedno spet rada postreže s koristnimi informacijami, nekaj časa je že prosta sodelavka Kleine Zeitung, prav tako pa oblikuje pli-berški farni list. Nenazadnje pa je Rozina Katz tesno povezana s svojimi domačimi. Čenijo jo kot vez in središče Mlakarjeve družine, kjer se skupno z njo in očetom radi zbirajo brata in sestra ter ostali sorodniki. Prihodnjo nedeljo, 9. februarja, bo Rozina Katz obhajala 50. pomlad, za kar ji veljajo naše najlepše čestitke. Želimo obilo božjega blagoslova, sreče in čim več sonca v družbi njene družine, številnih sorodnikov, znancev in prijateljev. Draga Rozina, ostani naprej takšna, kakršno te poznamo: žensko z velikim smislom za blagor narodne skupnosti -žensko z zlatim srcem. V tem smislu: Bog te živi in še na mnoga zdrava leta! Janko Kulmesch Rozina Katz - s svojim nepremagljivim šarmom in prijaznim pristopom do ljudi zna podreti zidove, ki ločujejo mdr. tudi oba naroda na Koroškem. Praznik dragocene matere |k ■ jeno dekliško ime je bilo l\ I Ražun, doma je bila pri I M Pruglju na Rebru v Mlinčah, njena druga domovina pa je postal Šentvid v Podjuni, kjer si je s pomočjo sorodnikov in staršev, ki so do njihove smrti živeli pri njej, pozidala lastno hišo. Usoda ji na žalost ni bila naklonjena - in tako je morala kot mati sama, le ob pomoči njenih bližnjih sorodnikov, v najtežjih okoliščinah skrbeti za svoj dom in svoje otroke Janka, Marico, Siegfrieda in Pepco. Bila jim je dobra in skrbna mati, ki F. Motschilnig obhaja 80-letnico jim je nudila vso ljubezen in pomoč. Sploh pa je postal njen šentviški dom središče za vse njene najbližje. Temu primerno je bilo tudi slavje ob 80. rojstnem dnevu, ki ga je Finej Motschilnig obhajala pretekli torek, 4. februarja, in za kar ji veljajo naše najlepše čestitke. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Bog Vas živi in še na mnoga srečna leta! -Kuj- n n £ v k t 2 C ' -n m~o go< I .^"5 i Ämrjaaoos__________________Rož - Podjuna - Žila i „ Pri Društvu upokojencev Šentjakob so obhajali osebne praznike naslednji člani: Mihi Einspieler, Pepca in Franci Rehsman ter Franc Wrolich, po domače Doline. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo mnogo božjega varstva, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta. „ Nicole Brezlan in Michaelu Šumniku iz Bukovja oz. Črgo-vič se je rodil drugi otrok, hčerkica Anja. Staršem in Anjinemu bratu iskreno čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. V Kotu pri Miklavčevem je obhajala rojstni dan Mici Müller. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Pred nedavim je obhajal rojstni dan Maks Michor. Kot-mirškemu dušnemu pastirju iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo hvaležni farani. V Mrzli Vodi pri Velikovcu bo v ponedeljek, 10. februarja, obhajala rojstni dan Kati Haimburger. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Trudi Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu, ki je praznovala rojstni dan. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in veselja! V Rutah nad Ločami ob Baškem jezeru je minuli petek, 31. januarja, obhajala rojstni dan Marija Tonda, po domače Irgova mama. Slavljenki prisrčno čestitamo in kličemo na mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu najdražjih. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo domači in drugi sorodniki ter dobri znanci. Na dan svečnice je slavila 40. pomlad Marija Hajnžič-Kežar s Horc. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam in željam uredništva NT se pridružujejo farani, vaščani, pevski prijatelji in dobro znanci. Okrogli jubilej - 60-letnico -je slavila Ana Mačnik iz Pod- krnosa. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo sestre in brat z družinami. Prav danes obhaja rojstni dan Zdravko Smrtnik iz Dvora pri Šmihelu. Odličnemu pevcu priljubljenega kvarteta Smrtnikovih bratov od srca čestitamo in želimo mnogo osebne sreče ter veselja do petja tudi v prihodnje. Čestitkam in željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Pred kratkim je v Podgorjah obhajal rojstni dan Hanzej Scheinig. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v naprej. 65-letnico _ življenja je v Dravljah pri Šentjakobu obhajal Blaž Dovjak. Slavljencu za polokrogli jubilej prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in veselja. V Zgornjih Veščah pri Bilčovsu je praznoval rojstni dan Miha Einspieler, za kar mu od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred kratkim je obhajala rojstni dan in god Marija Robi-nig. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! V petek, 31. januarja, je obhajala rojstni dan Mojcka Le-puschitz. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in znanci. Prav tako pred nedavnim je obhajala rojstni dan Maja Mil-lonig-Kupper iz Svetne vasi. Profesorici na Slovenski gimnaziji v Celovcu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rozini Jop iz Nonče vasi, Janezu Snedecu s Ponikve pri Pliberku, Francu Če-bulu iz Šmihela, Valentinu Božiču iz Podroja pri Globasnici, ' Julki Kac iz Doba ter Jožetu Kertu in Adolfu Krivogradu iz Šmihela. Posebne čestitke pa veljajo Apoloniji Paralevič iz Male vasi pri Globasnici in Mariji Vogl iz Šteb-na pri Globasnici, ki sta prelistali 70. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je obhajala Majda Dovjak iz Šel na Kotu. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako v Selah - na Kobli - je praznovala osebni praznik Martina Oraže. Čestitamo in želimo vse jepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki. Naslednje voščilo je namenjeno Apoloniji Užnik, ki je obhajala 85-letnico življenja in god. Slavljenki za to visoko polokroglo obletnico življenja prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Minulo nedeljo, 2. februarja, je praznoval rojstni dan Joško Scheriau. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo vsi domači ter znanci. Bivša urednica Radia dva in moderatorka oddaje Dober dan Koroška Nadja Žele je z odličnim uspehom končala študij novinarstva na mednarodni univerzi za novinarstvo v Kremsu. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Društvo upokojencev Sele čestita za osebni praznik Meti Mak z Borovnice, ki je prelistala 80. list življenjske knjige, ter Mici Ogris iz Borovelj, ki obhaja 60. življenjski jubilej. Vsi ostali člani slavljenkama za okrogla jubileja od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in božjega varstva. Rojstni dan in god je v Globasnici obhajala Marija Wit-ternig. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo sosedje in prijatelji. Prihodnji torek, 11. februarja, bo praznoval rojstni dan Adolf Krivograd iz Šmihela. Že vnaprej mu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Rojstni dan je pred kratkim obhajal Hannes Koschutnik iz Libuč. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. SLOVENJE__________________ Rana smrt Anzeja Wutteja Zibelka je Anzeju Wutteju, ali kakor so ga klicali domačini: Den-gleju, tekla v Večni vasi, pri Ušinu, kjer je njegova mati vodila gostilno in majhno kmetijo. Rodil se je 21. marca 1936. Kot mladenič je delal doma, poleg tega pa si je služil kruh kot delavec pri raznih podjetjih. Prav tako je nekaj časa delal na žagi v Draščah v Ziljski dolini, ki je bila v lasti Zveze slovenskih zadrug, in ki jo je - poleg blagovne zadruge na Bistrici na Zilji - vodil njegov stric. Prav tako je sodeloval pri godbi na pihala legan-darnih globaških „Črnih klobukov”. Njegova druga domovina so postale Slovenje nad Globasnico v šentlipški fari, kjer si je Anzej Wutte našel življenjsko sopotnico. Njegova žena Margareta, ki mu je rodila sina Anzeja, je pri grofu Or-siniju-Rosenbergu najela majhno kmetijo, kjer ji je pridno pomagal, prav tako pa naprej ostal zvest delavskemu stanu. Rano je Vsemogočni zaprl Anzeju Wutteju življenjsko knjigo: umrl je v petek, 31. januarja, v 66. letu starosti. Pogrebna svečanost je bila preteklo nedeljo, 2. februarja. Vodil jo je župnik Franček Kramberger. Pevsko so jo olepšali cerkveni pevci jn MoPZ Franc Leder-Lesičjak iz Štebna. Anzeja Wutteja bomo ohranili v lepem spominu, vsem žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje. -Kuj- OGLAS Za našo pisarno v Gradcu iščemo sodelavko/sodelavca z znanjem slovenščine/nemščine in event. angleščine/hrvaščine za pisarniško delo - področje je zunanja trgovina. Potrebne izkušnje pri delu z računalnikom (programi MS Word, MS Excel). Podjetje ponuja strokovno izpolnjevanje na področju računalništva in jezikov. Celodnevna zaposlitev, plača po dogovoru. Prijave sprejemamo po telefonu ali pisno na naslov: ACTIV Project Management Gmbh Neufeldweg 146 8041 Graz Tel.: 0316/475315-0 Faks: 0316/47531534 E-mail: office@activ.at 10 Kultura petek petek, 7. februarja 20Qj 7. februarja 2003 Kultura 11 SLOVENŠČINA V ŽIVO Čutim - slišim -govorim - učim -vidim - berem - znam ^^anes, 7. februarja, bodo v J Domu umetnikov v Celovcu S-/ predstavili akcijo Slovenščina v živo. Podpirajo jo vse politične in kulturne ustanove koroških Slovencev. Glavni pobudnik je bil Miha Dolinšek, ki je spomladi 2000 predstavil svojo idejo predstavnikom političnih, kulturnih in gospodarskih ustanov. Toda zatikalo se je zaradi financiranja, saj je oglaševanje dokaj draga zadeva. Okoli 40 oseb sestavlja skupino, ki je v zadnjih dveh letih delala za akcijo in premišljevala o raznih temah. Besedni zaklad je odvisen od uporabe, kolikokrat se zgodi, da komu zmanjka besed in se takoj zateče v nemški jezik. Preteklost naj bo tudi očitek, da je lahko zaradi materinščine kdo zapostavljen. Znanje dveh ali več jezikov širi obzorja, slovenščina pa bo po vstopu v Evropsko unijo tudi enakovreden jezik in s tem tudi koristna. Glavni namen akcije je povezovanje slovenske narodne skupnosti, opozarjanje na pomen slovenščine. Geslo naj bi bilo vidno tudi na prireditvah, v društvih, z letaki, zgibankami, nalepkami, oglasi, zastavami, zvočnimi signali za elektronske tajnice in mobilne telefone, majicami in drugim naj se kaže na povezanost. Na internetu pa bodo od danes naprej na naslovu www.copi.at na voljo informacije o slovenščini na Koroškem. Stran sta pripravila Han-zi in Franci Tomažič. V svetovnem spletu bodo v prvem delu predstavljene informacije, v drugem pa emocionalno in vizualno področje. Nadalje predstavljajo pobude, ki so povezane z akcijo, na strani bodo tudi povezave do kulturnih društev, vodnik za starše, kje se lahko otroci učijo slovenskega jezika, zgodovinski prikaz koroških Slovencev. Stran pa je inovativna v tem pogledu, da obiskovalca spodbuja k sodelovanju. Lahko diskutira, se igra, posluša glasbo in pravljice, pošilja slike s primeri slovenščine v javnosti, predstavljeni pa so tudi zvočni posnetki koroških narečij. Tako spletna stran kot celotna akcija pa bo živela z uporabniki. „Imejmo slovenščino pred očmi, naj nam gre v ušesa, nosimo jo na jeziku. Posvetimo ji najdražje, kar imamo, čas. Slovenščina v živo -iz elektronske mreže naj nastane dejanska mreža medčloveških povezav, razmišljanj, idej, vprašanj in odgovorov - v slovenščini, z njo in zanjo. Spletajmo niti jezika.” Bernik: „Kultura je kot dovna sila potrebna“ Slovenski kulturni praznik so obhajali v Tinjah s pesmijo in besedo - n prireditev sta vabila PD Lipa iz Velikovca in Dom prosvete. e tretjič je Prosvetno ^ društvo Lipa iz Velikovca fa—skupaj s Katoliškim domom prosvete proslavilo slovenski kulturni praznik z geslom Naša pesem - naša domovina. Slavnost so s pesmimi oblikovali domača Vokalna skupina Lipa, Kvintet Foltej Hartmann in vrhunski Komorni zbor „p. Stanislav Škrabec” iz Ribnice. Toni Schellander je za svoj recital pretehtano izbral književnike od Prešerna do sodobnih lirikov. Ob Prešernovi Zdravljici so pesmi slovenskih klasikov Vodnika, Gregorčiča, Župančiča, Kosovela, Valentina Polanska, Gustava Januša, Milke Hartman in Andreja Kokota zaokrožile glasbeni program. Na slavnosti je spregovoril tudi akademik in bivši predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik. V govoru je v razvoju slovenskega jezika ter kulturne in narodne zavesti poudaril tri točke: prva so Brižinski spomeniki, katerih jezik ni pomenil samo versko poslanstvo, temveč pomenijo prvo dejansko priznanje jezika naših prednikov in nastajanje slovenske jezikovne istovetnosti. Drugi mejnik v slovenski kulturi je bil Primož Trubar s slovenskimi protestanti. Sveto pismo so približali vsem, prevedli so ga v nacionalni jezik. Prešeren pa je tretja in najbolj izrazita postaja na poti k moderni slovenski kulturi. Bernik je omenil, da Prešerna sedaj bere- mo drugače, vendar se sprašujemo o stvareh, o katerih je razmišljal pesnik. Vprašal pa se je tudi, ali bosta slovenski jezik iil kultura ohranila svoje neodvisno mesto v procesu evropeizacije in globalizacije. Po Berniku se ob slovenskem kulturnem prazniku zavedamo dveh spoznanj. Kultura je kot duhovna sila potrebna. Kakovost življenja ustvarijo vsestranske duševne in čustvene težnje, za uresničevanje teh pa je poklicana kultura. Drugo spoznanje pa je, da jedro kulture sestavljajo! umetnosti. Besedna umetnost pa pri tem zavzema osrednje mesto, saj literaturi pomeni nacionalni jezik prvo in absolutno zavezujočo vrednoto. gf Tinjski dom so napolnili obiskovalci, ki so prisluhnili recitalu in vrhunskemu petju Foto: Gotthardt ROŽEK____________________________ Kulturno doživetje! Nedavna predstava „Sinjemodri Peter" lutkovne skupine „Navihanci” SPD Celovec je bila za mlade gledalce iz Rožeka in okolice pravo doživetje! Obisk mladih in najmlajših je bil presenetljivo dober - prireditelja, domači „Markovič” in „Rož” iz sosednjega Šentjakoba sta vabila v ljudsko šolo Rožek. Poseben pozdrav je veljal poleg nastopajočim še neumornemu režiserju Tinetu Varlu, ki že od leta 1974 naprej pomaga našim lutkovnim skupinam in je naštudiral že nad 45 različnih iger po vsem Koroškem, od Celovca, Šmihela, Ziljske Bistrice do Rebrce. Rožekarji so mu čestitali z bučnim aplavzom za podelitev letošnje Tischlerjeve nagrade. „Mati” skupine Marica Hartmann, ravnateljica Mohorjeve ljudske šole v Celovcu, je ob začetku podala zbranim vsebino igre v nemščini, tako da so sledili dogajanju na „odru” tudi slovenščine manj vešči gledalci. Vsekakor lepo kulturno doživetje, ki ga bomo ohranili še dolgo v lepem spominu; škoda, da o lutkovnih podvigih le malo vidimo v televizijski oddaji „Dober dan, Koroška”. PF Z EU se bomo uvrstili med enakopravne države in kulture Akademik dr. France Bernik - bivši predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti - je ob kulturnem prazniku podal svoje misli o jeziku in kulturi. Slavnostni govornik nedeljske slovesnosti je bi! akademik dr. France Bernik. lo venski kulturni praznik poimenovan po zgo-devinski osebi. Ali je po vašem umestno, kulturni praznik navezovati na posameznega človeka? FRANCE BERNIK: Slovenski kulturni praznik je vezan na zgodovinsko osebo. 8. februarja je obletnica Prešernove smrti. Primerno in umestno je vezati kulturni praznik na zgodovinsko osebo, če je oseba vrhunska oseba poezije. Prešeren je osrednji, največji pesnik - veljaven za vse čase, za vse generacije. Prešernovo umetniško delo tudi danes ni izčrpano, ni do konca prebrano. Daje nam odgovore na različna temeljna vprašanja naše človeške in nacionalne eksistence. Zato imamo slovenski kulturni praznik na Prešernov dan, na obletnico Prešernove smrti. France Prešeren se ponavadi ocenjuje kot največji slovenski pesnik. AH je danes po več ko 150 letih po njegovi smrti ta tr- ditev še dopustna ? FRANCE BERNIK: France Prešeren je slovenski klasik, pomemben in veljaven tako kot je Goethe za Nemce, Shakespeare za Angleže, Dante za Italijane in Puškin za Ruse. To se pravi, da je brez ironije naša prva in največja pesniška in kulturna avtoriteta. Kakšen je vaš odnos do Prešerna? FRANCE BERNIK: Moj odnos do Prešerna je dvojen. Prešerna berem iz velikega miselnega in estetskega zadovoljstva, kot bralec, ki v pesniku išče vprašanja in odgovore na vprašanja. Berem ga tudi kot strokovni bralec, kot slovenski literarni zgodovinar, o Prešernu sem veliko govoril, predaval in pisal. Prešeren je ustvarjat pred dvema stoletjema. Je zato lahko še aktualen za mlade danes? FRANCE BERNIK: Prešeren se je rodil pred nekaj več ko dvema stoletjema, živel je v prvi polovici 19. stoletja, v času, ki ga zgodovinarji ocenjujejo kot obdobje restavracije, Metternichovega absolutizma, v kulturnem smislu pa je to obdobje bidermajerja. Razumljivo je, da je 150 let v hitrem in nepredvidljivem zgodovinskem razvoju evropskega duha veliko, toda če upoštevamo, da je človeška oz. doživljajska vsebina Prešernovih pesmi splošno človeška, da je Prešeren izražal notranje človeške položaje, ki so bili v njegovem času in v času pred njim in so tudi danes skoraj nespremenjeni, potem nam ta okoliščina lahko pritrdi, da je Prešeren tudi naš sodobnik. Razumljivo je, da vsak pesnik ne more pritegniti vseh bralcev, gotov pa sem, da ima Prešeren tudi danes med mladimi bralci velik odziv. Z odmevom na pesnika je tako, kot beremo v svetem pismu: veliko poklicanih in malo izpolnjenih. Ali pa kot je povedal Levstik: Mi ne štejemo, mi tehtamo. Koroška za nekatere še vedno vetja za zibelko slovenstva. Nekaj časa je bit Celovec celo center slovenstva narodnega preporoda. Kakšen je vaš osebni odnos? FRANCE BERNIK: Nedvomno je bila Koroška dolgo časa v središču slovenskega kulturnega dogajanja. Da navedem samo Antona Janežiča in Slovenski glasnik, ki je izhajal 1851-1868, kar je dokaz za to. S Stritarjevim Zvonom in Ljubljanskim zvonom se težišče kulturnega dogajanja pomakne v Ljubljano. S tem ni rečeno, da odtlej Koroška ni imela več vloge v slovenski' kulturi. Vzemimo samo Mohorjevo družbo do konca prve svetovne vojne, ali pesnika Frana Ellerja, Korošca, ki je po vojni živel v Sloveniji, ali pa vzpon koroške mlade literature, vzpon koroškega mladja po 2. svetovni vojni. Koroška je bila in ostaja sestavni del slovenske kulture. Še posebej pri nas na Koroškem kulturni praznik povezujemo z jezikom. Danes je veliko očitkov na račun besed iz tujih jezikov. AH ni ravno prevzemanje novih besed dokaz za dinamičnost jezika ? FRANCE BERNIK: Slovenski kulturni praznik je nedvomno povezan z vprašanjem slovenske kulturne identitete. Osrednje znamenje in najmočnejši izraz kulturne identitete je nacionalni jezik. Zato je nosilna kulturna identiteta ne samo v Sloveniji, najprej književnost. To pa je tista umetnost, ki se za razliko od vseh drugih umetnosti - od slikarstva, kiparstva, arhitekture in glasbe -izraža v nacionalnem jeziku. Seveda v odboju globalizacije, v katerega vstopamo, se bodo vse kulture razvijale v tesnem interaktivnem razmerju z drugimi kulturami, in to bo vplivalo tudi na nacionalne jezike. Meni osebno se ne zdi tragično, če za pojme, ki jih nimamo v slovenščini jemljemo tuje izraze. Sporno je, če za lepe slovenske izraze jemljemo tuje besede brez potrebe. Pred nedavnim sem bral, kako občutljivi za angleške izposojenke so Francozi. Če pa bi se Francozi zavedali, da je v angleščini več ko ena tretjina izrazov romanskega in francoskega izvora, tudi taki izrazi, ki iz angleščine prodirajo v francoščino, bi bilo njihovo vznemirjenje manjše. Slovenski jezik je v zadnjem stoletju in pol pridobival uporabnost na vseh ravneh, od filozofije do računalništva. AH so njegove razvojne stopnje že izčrpane? FRANCE BERNIK: Jezik je živ organizem in čim bolj je živ, čim bolj dinamičen je, tem bolj vero- dostojen izraz narodne skupnosti je, ki ga uporabljamo in se z njim sporazumevamo. Tudi slovenščina, morda slovenščina še posebej, je dovzetna za vplive od zunaj in pri nas imamo močno opozicijo proti tujkam. Zdi se mi, da brez potrebe, kajti take čistosti jezika, kot si jo zamišljajo puristi, nikoli ni bilo v preteklosti in je tudi ne bo moglo biti. Čez leto in po! bo Slovenija članica Evropske unije, ki je predvsem gospodarska in politična zveza. Jezik pa je vezan tudi na kulturo. Slovenski narod bo eden najmanjših v Evropi. Kako vi ocenjujete možnosti za slovenski jezik in kulturo v Evropi? FRANCE BERNIK: Ko bo Slovenija čez leto in pol postala redna članica Evropske unije, bo njen jezik tudi v Bruslju, v središču združenja Evropske unije, priznan in enakovreden jezik z drugimi jeziki. Vsi zakoni in vsi predpisi Evropske unije bodo prevedeni v slovenščino. To je velik izziv za našo državo, saj bo potrebnih nekaj sto kakovostnih, strokovno podkovanih prevajalcev, da bomo lahko zadostili potrebo, in se bomo tudi na ravni uradnih jezikov uvrstili med enakopravne države in enakopravne kulture in jezike v Evropi. Pogovarjala se je Gabi Frank T PETEK, 7. februarja 18.10- 19.00 Utrip kulture A «Pl SOBOTA, 8. februarja 18.00 -19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 9. februarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 -18.30 Glasbena E PONED., 10. februarja N 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 11. februarja 18.00-18.30 V Otroški oddaja SREDA, 12. februarja 18.10- 19.00 Glasbena mavrica O 21.03-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 13. februarja F 18.10- 19.00 Rož - Podjuna - Zilja e>£\Kis cs©[^© NEDELJA, 9. februarja 2003 13.30 PON., 10. februarja 2003 ORF 2, 3.30________________ TV SLOVENIJA I 15.55_______ TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 11.2.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Radio dva: gladovna stavka za ohranitev celodnevnega slovenskega radijskega sporeda • Strokovno pedagoško združenje: z novim vodstvom kljubovati izzivom • Slovenski kulturni praznik: štiri proslave na Koroškem, osrednja svečanost v Ljubljani • Mladi ustvarjalci na ljudski šoli v Šentlenartu pri Sedmih studencih: nagrada natečaja risb o temi „Zima/Winter” Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV) PRIREDITVE Radio dva tel.: 0463/595353 od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00- 8.30 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00- 6.00 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi nedelja, 9. februarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 9. februarja 2003: • gost v studiu: Hanzi Tomažič, glavni urednik Nedelje @a ; 1 sobota. 8. februarja: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 - 15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 -18.00 Farani. Radio Agora oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 2.00 ^7 M Petek, 7. februarja CELOVEC Slovesna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku „Slovenščina v živo” Nastopajo: Nina Popotnig (čutim), Nataša Sienčnik (govorim), Hanzi Tomažič (mislim) ININA GAP (elektronski groove) Cas: ob 20. uri Kraj: v Domu umetnikov (Künstlerhaus) Vabijo: DSPPPA, K KZ, SPZ ŽELEZNA KAPLA Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Sodelujejo: Florentina Uneg (mezzo-sopran), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Peinig (klavir), učenci Glasbene šole, MePZ Danica, mladinski pevski zbor Klika in recitatorska skupina SPD Zarja Slavnostni govornik: T. Varl Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Vabita: SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek ŠENTJAKOB Gledališka predstave „Goreča vas/Das brennende Dorf” (R. W. Fassbinder) Nastopa: TeatrTrotamora Produkcija: SPD „Rož" & Slovenska prosvetna zveza Čas: ob 20. uri Kraj: v farovžu Vabita: SPZ, SPD Rož CELOVEC Philocafe „Med zvonikom in minaretom...” Pogovor vodi: Vinko Ošlak Čas: ob 18. uri Kraj: v kavarni Sever Vabita: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška mladina Sobota, 8. februarja CELOVEC Gimnazijski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Domu glasbe Vabi: Slovenska gimnazija ŽELEZNA KAPLA Čebelarski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v hotelu Obir Igra: Lojze Slak Vabi: Čebelarsko društvo Železna Kapla PLEŠERKA Hodiški ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Svetiju v Plešerki Igra: ansambel „Šibovniki” Kulturni spored: društveni Mešani pevski zbor in Sing-gemeinschaft Kamering Vabi: SPD „Zvezda" LOČE „Tako smo živeli" Večer pripovednikov Pripovedovali bodo: Šimej Triessnig, Erwin Bereinig, Neci Taupe Čas: ob 19. uri Kraj: vTaberni Paco Nastopajo: MoPZ Jepa-Baško jezero in domače pevke Vabi: SKD Jepa-Baško jezero Nedelja, 9. februarja PLIBERK Igra za odrasle „Kaplan Martin Čedermac” Gostuje: Gledališka skupina KPD Planina Sele Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabijo: MePZ Podjuna, SPD Edinost, KKD Vogrče, KPD Drava, Farna skupnost Pliberk, Slovensko društvo upokojencev Pliberk, MoPZ Kralj Matjaž ŠMIHEL Muca copatarica Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel LEPENA Smučarsko tekmovanje (slalom) SPD Zarja Start: ob 11. uri Kraj: pri Kežarju Vabi: SPD Zarja Pon., 10. februarja RADIŠE Predavanje „Elektromagnetični valovi in naše zdravje” Predava: dipl. inž. S. Oraže Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše Sreda, 12. februarja DUNAJ Odprtje razstave „Die Deportation slowenischer Familien aus Kärnten 1942” Čas: ob 17. uri Kraj: „Atelierhaus der Akademie der bildenden Künste Wien” (Lehärgasse 8,2. nadstropje) Vabijo: mdr. Klub mladje, KSŠSD, KKZ, SPZ, SZI, ZSI, ORF-Minderheitenredaktion Sobota, 15. februarja RADIŠE Ples SAK in tombola Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel „Alpe-Adria Band” Ob 23. uri tombola z dragocenimi dobitki (glavna nagrada: dopust za dve osebi v Schladmingu) Vabi: Slovenski atletski klub PLIBERK Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: ansambel „Vitezi Celjski" . Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov, Enotna lista Pliberk SLOVENJI PLAJBERK Dia-predavanje „Guatemala: čudežna dežela večne pomladi -dežela polna nasprotij” Predava: Mihi Miškulnik Čas: po večerni sv. maši (maša je ob 18. uri) Kraj: v gostilni pri Foltu _ Vabi: fara Slovenji Plajberk ŠENTJANŽ F Otroški program (! Zabava na luni Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana Čas: ob 17. uri Kraj: v k&k centru i Vabi: k&k - CELOVEC Dan odprtih vrat Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu Čas: med 8.00 in 9.30 Vabi: ljudska šola Mohorjeve PLIBERK Dia-predavanje „Guatemala: čudežna dežela večne pomladi -dežela polna nasprotij” Predava: Mihi Miškulnik Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: fara Pliberk ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec TEL. 0463 / 33353 FAKS 0463 / 33353 - 20 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1 • Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 10. 2. 2003, in traja do srede, 26. 2. 2003. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 13. ure, ob petkih od 7.30 do 12.30. 2- Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3- V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 2. 7. 2003. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. 5- Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2003/2004 vodenje naslednjih razredov: • Kugyjev razred s štirimi jeziki (slov., nem., ital. in angl.) • trijezični razred (slov., nem., angl.) s poglobljenim poukom angleščine • trijezični razred (slov., nem., angl.) s poglobljenim poukom informatike Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec Tel. 0463/382400 Faks: 0463/382400-33 OBJAVA Naša ponudba - tvoja šansa za prihodnost Prijavni rok: do konca februarja 2003. V izjemnih primerih je mogoča še poznejša prijava. Prijavnice so na voljo v tajništvu Dvojezične TAK, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Platz 1 Za nadaljnje informacije pokličite: 0463/382400 (iz tujine 0043463/382400) e-mail: direktion@hak-tak.at domača stran: www.hak-tak.at Ponudba Dvojezične zvezne trgovske akademije: • Splošna izobrazba • Trgovska izobrazba - učenci dobijo sposobnosti za takojšen vstop v poklic. Predmeti so npr. gospodarsko poslovanje, računalništvo, pravo itd. • Informacijska tehnologija nudi absolventom dobre poklicne možnosti • Jezikovna izobrazba: dvojezičen pouk (nemščina in slovenščina), tuji jeziki italijanščina in angleščina ter prosti predmet hrvaščina • Učna firma in projektni menedžment nudita praktično učenje ter izdelovanje projektov v sodelovanju z gospodarstvom. Infrastruktura • Kompetenčni center z najnovejšo tehniko • Gospodarsko poslovalni center za učno firmo • 4 funkcijski prostori z računalniki • Vsak razred ima priključek za omrežje in internet • Drugi funkcijski prostori Zaključek • Zaključek z maturo in z diplomskim izpitom • Kvalifikacija za višje poklice (menedžment) v gospodarstvu in upravi • Pravica do študija na univerzah in visokih šolah • Obrtne upravičenosti • Enakovrednost z diplomo EU I Šentjanž | Razstava in diapredavanje Planine v sliki Predava: Franci Rasinger (planinske rože) Cas: ob 19. uri Kfaj: v k&k centru vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec EüSEEaa | EUberk Predavanje in diskusija večjezičnost v prihodnost. Kako otroci ravnajo z jeziki (videoposnetki iz otroškega vrtca) Predava: dr. Georg Gom-bos, asistenčni profesor na oddelku za interkulturno izob- raževanje (UNI Celovec). Po predavanju sledi diskusija Čas: ob 19.30 Kraj: v hotelu Breznik Moderacija: mestni svetnik Jurij Mandl in mag. Eva Ver-hnjak-Pikalo Vabi: EL Pliberk ŠENTJAKOB Gledališka predstave „Goreča vas/Das brennende Dorf” (R. W. Fassbinder) Nastopa: Teatr Trotamora Produkcija: SPD „Rož” & Slovenska prosvetna zveza Čas: ob 20. uri Kraj: v farovžu Vabita: Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo Rož slomedia Slovenski medijski center-Slowenisches Medienzentrum GmbH Pripravljamo novi medijski center, ki bo izdajal skupni slovenski tedenski časopis za Koroško in urejal dnevnoaktualni spletni nastop koroških Slovencev. K sodelovanju vabimo urednice in urednike Vaša naloga bo uredniško oz. novinarsko spremljanje bodisi narodnopolitičnega življenja ali lokalnega dogajanja bodisi kulturnega in prosvetnega ustvarjanja ali športnega in gospodarskega snovanja predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem tako za časopisno izdajo kot za internet. Pogoj je obvladanje slovenske in nemške novinarske govorice. Pričakujemo razumevanje novinarskega poklica, po možnosti tudi ustrezno prakso, pripravljenost za teamsko delo in obvladanje ustreznega računalniškega orodja Pisne prijave z ustreznimi dokazili, kratko osebno predstavitvijo in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite do 14. februarja na naslov: Slomedia GmbH, 9020 Celovec/Klagenfurt, Villacher Straße 127 (1AS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: varstvu človekovih pravic in pravic narodnih orustvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga ' skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z ästopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce- dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in °vec- Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik interese koroških Slovencev, organizacij in posa- Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje meznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič- avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, ”6, gospodarske in kulturne pravice in interese koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upra- alovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega vnih organov, v odnosu do Republike Slovenije “stavnega in pravnega reda, zlasti društvenega ter mednarodnih organizacij, ustanov in'organov. Pfava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod- Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni P'n skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med- urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Przavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 ‘ 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. V -/JjjJAU Ö 04239/26 42 od pon., 10. februarja, od 9. ure, do sob., 15. februarja, do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in napredujoče Voditeljica: mag. Silva Božinova-Deskoska od pon., 10. februarja, od 9. ure, do sob., 15. februarja, do 15. ure Dnevi slovenščine za začetnike in napredujoče Voditeljica: Simona Dečko in Ksenija Vidic od pon., 10. februarja, od 9. ure, do čet., 13. februarja, do 14. ure Duhovne vaje za može in žene (seminar za notranje ozdravljenje) Spremljevalec: p. James Mariaku-mar in žpk. Toni Opetnik od petka, 14. februarja, od 18. ure, do sob., 15. februarja, do 17. ure Duhovna obnova za cerkvene pevke in pevce „Slavite Boga z vsem srcem” Voditelj: žpk. Peter Olip od petka 14. februarja, od 18. ure, do ned., 16. februarja, do 15. ure Seminar celostne pedagogike Voditeljici: Christa Horta-Curbelo in Barbara-Maria Angerer v pon., 17. februarja, ob 19.30 Uvodno predavanje: Supervizija za učiteljice in učitelje Predavateljica: mag. Nataša Partl v sredo, 19. febr., od 9. do 16. ure Obrezovanje sadnega drevja Voditelj: Franz Josef Quendler v sredo, 19. februarja, od 18.30 do 21.30 Seminar v dveh delih: „Če nam otroci delajo težave” Predavatelja: mag. Gerhild Tiefen-bacher-Wutscher in mag. Christian Lierzer od petka, 21. febr., od 18. ure, do nedelje, 23. februarja, do 13. ure Seminar: Pravilno dihati-se pomiriti - črpati moči Voditeljica: Barbara Ersehen IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE 2003 od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander od ponedeljka, 19. maja, do sobote, 24. maja Potovanje v Rim Spremljevalec: dr. Siegfried Muhrer 14 Sport PRVENSTVO DSG Lidija Oraže in Alexander Mak deželna prvaka Člani smučarske sekcije DSG Sele/Zeli so na deželnem prvenstvu koroškega škofijskega športnega združenja (DSG-Kärnten) v kraju Birnbaum-Nostra na Zgornjem Koroškem nastopili izredno uspešno. Osvojili so kar osem naslovov deželnega prvaka ter dosegli nadaljnje odlične uvrstitve. Predvsem Lidija Oraže in Aleksander Mak sta presenetila, saj nista bila le najhitrejša v svojih starostnih skupinah, temveč tudi v celoti, in s tem postala t.i. letošnja deželna prvaka DSG. Njima in tudi ostalim zmagovalcem je mdr. čestital tudi škof Schwarz, ki sam sicer ni tekmoval, vendar ob progi z velikim zanimanjem opazoval posamezne nastope. Naslov deželnega prvaka/ prvakinje DSG so v svojih starostnih skupinah osvojili Silke Užnik pri šolarkah I, Christian Ogris pri šolarjih II, Nadine Dovjak pri mladinkah I, Mario Mak v starostni skupini I, Helmut Umschaden v starostni skupini III ter Johann Oraže v starostni skupini IV. Uvrstitve na stopničkah so za DSG Sele nadalje dosegli: Sarah Užnik (2. mesto/otroci I), Rafael Dovjak (2. mesto/ otroci II), Bernhard Roblek (2. mesto/mladinci I), Sarah Dovjak (2. mesto/mladinke I), Marko Roblek (3. mesto/ mladinci II), Igor Roblek (3. mesto/splošni razred). DSG Podgorje. Tudi zastopniki DSG Podgorje so se odlično odrezali, predvsem Thomas Janeschitz (mladinci I) in David Otto-witz (mladinci II), ki sta si prismučala 1. mesto v svoji starostni skupini. Tudi nastop starejših predstavnikov DSG Podgorje je bil močan: Jožko Ottowitz (2. mesto/splošni razred), Martina Ottowitz (2. mesto/starostna skupina), Janko Ottowitz (2. mesto/starostna skupina II), Karl Schüller (3. mesto/starostna skupina II), Franc Janežič (4. mesto/ starostna skupina II). F. S. DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV Zlato in bron za Mihija Sablatnika Mladi smučar ŠD Šentjanž neustavljivo hiti od uspeha do uspeha. Na državnem prvenstvu mladincev je bil prvi v veleslalomu, tretji v SG. |™^o osvojitvi zlatih kolajn na 1-^20. Zimskih igrah Alpe Adria 2003 na Koroškem v veleslalomu in na 6. Zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine v paralelnem slalomu v Sloveniji, je član ŠD Šentjanž in dijak športne gimnazije v Stamsu na Tirolskem Michi Sablatnik tudi na avstrijskem prvenstvu mladincev na Hochrindlu dokazal svojo izvrstno formo: v svoji starostni skupini (letnik 1986 in mlajši) je v ponedeljek postal avstrijski prvak v veleslalomu. Pa ne le to: v skupnem dnevnem seštevku kvalifikacijskega točkovanja za Avstrijsko smučarsko zvezo (ÖSV) ga je premagal edinole Kurt Engl (letnik 1984), tako da je perspektiven Bilčovščan osvojil tudi še odlične OSV-točke. Ta rezultat je še toliko bolj pomemben, ker je Engl že nastopil na tekmah za svetovni pokal. Odličen je bil nastop Mihija tudi v veleslalomu (v Innerkremsu), kjer je zabeležil tretje mesto in s SANKANJE________________ Posebna smola Hanzija Smrtnika Smola posebne vrste se je na sankaškem tekmovanju za „Tauerncup” v Rangersdorfu pripetila zastopniku SŠK Obir Hanziju Smrtniku. Medtem ko je po prvem teku še prepričljivo vodil v svoji starostni skupini, je v drugem teku takoj po štartu izpadel. Vzrok izstopa so bile sanke, ki so se očitno že med vožnjo v prvem teku rahlo pokvarile, v drugem teku pa - prav tako med vožnjo - razpadle kar na dva dela. Jasno, da je bil Hanzi po tej nezgodi takorekoč brez besed, saj se mu kaj takega na njegovi dolgi športni poti še nikoli ni pripetilo. Manj smole so imeli drugi predstavniki SŠK Obir, saj so se večinoma odlično odrezali. Predvsem Anja Smrtnik, ki je osvojila 1. mesto v skupini šolark. Prihodnjo nedeljo bodo „Obirčani” tekmovali v Frantschachu (koroško prvenstvo). F. S. Uvrstitve sankašev SŠK Obir v Rangersdorfu: šolarji: 3. Matija Smrtnik, 4. Štefan Miklau; mladinci: 8. Toni Smrtnik, 9. Flori Miklau, 10. Matej Smrtnik, 11. Bernard Smrtnik; šolarke: 1. Anja Smrtnik; splošna skupina moški: 2. Pavli Ošina, 4. Walter Žura; splošna skupina ženske: 4. Regina Smrtnik, 5. Marica Smrtnik ODBOJKA____________ Dunaj grozi Dobljanom Srečanje med SK Zadruga Aich/Dob in hotVolleys (minulo soboto) je bilo po eni strani zaznamovano z 130 minutami skrajne športne napetosti, po drugi strani pa z živčnostjo -tako na strani navijačev kot tudi igralcev in odgovornih. Že med tekmo so Dunajčani provocirali domačo publiko, ko so po tekmi zapustili igrišče, pa je prišlo do nekaj zelo vročih situacij. V ospredju je bil menedžer hotVolleys in hkrati predsednik Avstrijske odbojkarske zveze Kleinmann, ki je mdr. izjavil tudi Slovencem sovražne besede. Grozil pa je Dobljanom tudi s posledicami v zadevi navijačev in celo s prepovedjo tekmovanja v dvorani Kulturnega doma. Jasno, da je sedaj razburjenje v vrstah menedžerja Micheua veliko, saj je ta dogodek zopet pokazal, da so Dobljani Dunajčanom trn v peti. „Zadeva se bo vsekakor obravnavala na ravni odbojkarske zveze,” je dejal Micheu. F. S. ZADNJI NASTOP DOBLJANOV V OSNOVNEM KROGU: Dob - Sokol (v sredo, 12. 2., ob 19. uri v Kulturnem domuj ŠD Šentjanž Mihi Sablatnik je Pri zopet dokazal, da v svoji starosti 2a[ sodi med najboljše. tem bronasto kolajno. Visoko | uvrstitev, če ne celo zmago v Me kombinaciji, pa je Sablatnik za- Ra pravil v slalomu. Po daleč najbolj- gr; šem času v prvem teku je v dru-ev gern zaradi napake tik pred ciljem e, žal izstopil. Franc Sadjak q ■ KOŠARKA Zmaga KOŠ v zadnji sekundi Članska ekipa KOŠ je v četrtem krogu play off-tek-movanja za naslov prvaka v koroški deželni ligi v gosteh premagala „Pirate” z Vrbskega jezera z 72:71. Odločitev o zmagovalcu dvoboja je - kot v kriminalki - padla prav v zadnji sekundi tekme: pri rezultatu 71:71 je sodnik po prekršku domačinov dosodil „Koševcem” še dva prosta meta. Prvega je kapetan Štefan Hribar zgrešil, z drugim pa je le uspel ter svoji ekipi zagotovil pomembno zmago. KOŠ si je z zmago proti „Piratom” utrdil drugo mesto na lestvici in ima zdaj dobre možnosti, da - tako kot v lanski sezoni - spet osvoji naslov koroškega viceprvaka. Toda pot do drugega mesta bo še kamnita, saj je do konca prvenstva na sporedu še nekaj težkih tekem. Naslednja bo, po se-mestralnih počitnicah, 19. februarja, v Mladinskem domu proti BBC Wolfsberg, 26. februarja pa gostijo varovanci trenerja Bojana Grzetiča vodečo ekipo na lestvici Pasut ALV I iz Beljaka. eki 15 ■ 13 ( ot di le m di 1' zl n n d z d k c z c t t v t ( tek,ietek, 003'- februarja 2003 Sport 15 100 sakovcev v Medulin, nato pa na ples na Radiše -po soboto in nedeljo se odpelje skupno 100 sakovcev * na priprave v Medulin na ^Hrvaško. Mlajši bodo na pripra-od sobote do srede, člani in ■'uniorji pa od nedelje do petka. H Pri članih so trenutno skoraj vsi ■pralci zdravi, tudi libero Simon ®Sadjak je že pričel s treningom. Tudi vsi trije legionarji, Vidovič, Jožef in Pate so s polnim elanom i Pri treningih. Jani Pate, ki je jeseni rti faradi poškodb le malo igral, se 2elo trudi je je na tekmi proti Tr-gu/Fledkirchen dal zmagavoti gol. <0 Ples in nagrade. Po vrnitivi iz v Medulina čaka sakovce ples na a- Hadišah, kjer bodo izžrebali na-lj-grade v vrednosti nad 10.000 u- evrov (glej desno). ^ ■ SAK - Trg/Feldrichen 1:0 (0:0) Gol: Pate; tekma je bila v Vidmu/lta Pokal v dvorani. SAK je z dvema pkipama U 12 dosegel polfinale, ki bo r5. februarja. ® Termini: SAK - Treibach (sobota, 13.00/Vidra vas) Bogate nagrade na plesu SAK (srečke prodajajo na vseh Posojilnicah-Bank) 1. teden dopusta za dve osebi v Schladmingu (hotel Pichl-mayrgut) 2. dva dneva v Velenju (hotel Paka, 2 osebi) 3. trije dnevi v Portorožu (hotel Marita, 1 oseba) 4. home-trainer (Zadruga Pliberk) 5. dobropis za 150 evrov (Zveza Bank) 6. vikend paket na Bledu (hotel Kompas, 2 osebi) 7. dopust v Šibeniku (hotel Solaris) 8. dopust v Poreču (hotel, 2 osebi) 9. moška ura (Uhren & Schmuck Engelhardt) 10. ženska ura (Uhren & Schmuck Engelhardt) 11. skiro 12. skiro 13. mobilni telefon (Post Shop Celovec) 14. smuči Kneissl (Sport Wre-schnig) 15. CD-player 16. dobropis za 200 evrov (Mohorjeva) 17. snežna deska (Elan) 18. dobropis za 200 evrov (Errea Sport Christian Sore) 19. dobropis za 300 evrov (Zavarovalništvo Koreimann) 20. dobropis za 88 evrov (Nagel-studio Sonja) 21. dobropis za 4 osebe (grška restavracija, Possidi) 22. dobropis za 100 evrov (črpalka Agip na Božanski cesti) 23. dobropis za 100 evrov (Zveza bank) 24. dobropisi (plesna šola Krištof) 25. dobropis (Mohorjeva) ŠPORTNI TERMINI ZAHOMC Tekmovanje za avstrijski pokal (Recheis Austria Cup) v smučarskih skokih za šolarje, mladince, juniorje in splošni razred ter v kombinaciji Čas/kraj: v soboto, 8., in nedeljo, 9. februarja, ob 9. uri v nordijskem centru v Zahom-cu. Prireditelj: ÖSV; organizator: ŠD Zahomc LEPENA Slalom SPD Zarja Čas/kraj: v nedeljo, 9. februarja, ob 11. uri pri Kežarju (štartne številke do 10.30) SELE/BOROVNICA 4. tek za pokal Košute in društveno prvenstvo DSG Sele Čas/kraj: v soboto, 15. februarja, ob 13. uri na tekaški progi v Selah na Borovnici SELE Smučarski tečaj DSG Sele Čas/kraj: 11. februarja od 10. do 13. ure, 12. februarja od 13. do 16. ure, 13. februarja od 10. do 13. ure - v Pušelčevi jami Občni zbor v znamenju uspehov in novih izzivov DSG Sele-Zell bo tudi v prihodnji dobi vodil na čelu predsednik Igor Roblek. edni občni zbor SD DSG r-< Sele-Zell je tokrat potekal v * 1 znamenju lepih športnih in organizacijskih uspehov, zbrani društveniki pa so za nadaljnjo dve-letno dobo soglasno potrdili skoraj nespremenjeni odbor na čelu z dosedanjim predsednikom dr. Igorjem Roblekom. V sklopu občnega 2bora je bilo na sporedu tudi poučno predavanje dr. Wernerja Ka-novskega, zdravnika v celovški deželni bolnišnici. Pred občnim zborom pa je bila sv. maša, ki jo je daroval Miha Golavčnik. Ponovno izvoljeni predsednik 9or Roblek je v svojem poročilu omenil dobro in načrtno delovanje znotraj odbora v pretekli mandatni dobi in dodal, da bo takšno posebno tudi v prihodnji dobi, saj bo Teba do konca izpeljati zahte-Ven projekt generalne sanacije nogometnega igrišča. S pomočjo občine je odbor že vodil razgovore z odgovornimi na deželni ravni. V odboru pa se tudi zavedajo, da bo ,a Projekt treba pripraviti solidno in 8 Pomočjo vseh, ki so vključeni Vani- Športno pa so, tako Roblek, naibolj izstopali nogometaši in te- kači na smučeh, toda tudi pri smučarjih in v namiznem tenisu je zaznati napredovanje. Nogometaši pod vodstvom trenerja Mihe Kreutza so na najboljši poti, da jim po desetih letih spet uspe podvig. Razveseljiv pa je vsekakor razvoj v nordijski sekciji. S konsekvent-nim in načrtnim delom je sekcijski vodja dr. Maks Zdouc za ta šport pridobil številne talente, poleg njih pa navdušil tudi nekaj starejših. Poleg športnih uspehov je DSG Sele v preteklem letu izvedlo tudi nekaj uspešnih prireditev, mdr. tradicionalno selsko žegnanje, prvo tekmovanje 3. Zveza Bank-Posojilnica Supertrima južno-koroških vasi, športno srečanje s Tolminom^ v Selah (skupno s SŠZ) ter Štefanov ples kot višek družabnih prireditev. Še posebej je Roblek v sredi športnega društva pozdravil kaplana Miho Golavčnika, s katerim ima športno društvo zopet zavzetega in za šport navdušenega duhovnega asistenta. „Športno društvo DSG Sele/Zeli smo velika družina, v kateri nas združuje želja po športnem udejstvovanju in skupnosti. Da smo dejansko skupnost se vidi ob naših številnih prireditvah, pri katerih pomaga tudi do 80 ljudi,” je svoje poročilo zaključil predsednik. Podrobna poročila o delovanju štirih športnih in kulturne sekcije so nato podali Roman Roblek (smučarska sekcija), Mirko Oraže (namizni tenis), Maks Zdouc (nordijska sekcija), Mario Mak (nogomet) ter Marko Oraže (kulturna sekcija), poročilo o finančnem poslovanju pa je podal dolgoletni blagajnik Nandi Pristovnik. Po soglasno izvedenih volitvah sta novemu odboru na čelu z Igorjem Roblekom čestitala v imenu občine Sele župan Engelbert Wassner in za Slovensko športno zvezo tajnik Ivan Lukan. Wassner je pohvalil široko paleto delovanje športnega društva DSG Sele-Zell in društvenikom zagotovil pomoč pri realizaciji zahtevnega projekta sanacije nogometnega igrišča, Lukan pa je izpostavil tesno in plodno sodelovanje Selanov s krovno športno organizacijo koroških Slovencev. „Smo velika družina, v kateri nas združuje želja po športnem udejstvovanju in skupnosti, "je dejal predsednik DSG Sele-Zell Igor Roblek. Odbor DSG Sele/Zeli za dobo 2003 - 2005 Predsednik: dr. Igor Roblek: podpredsednika: Ivan Kelih, inž. Stefan Gregorič: blagajnik: Nandi Pristovnik; tajnica: Marija Olip; namestnica tajnice: Silvana Roblek; smučarska sekcija: Roman Roblek; namiznoteniška sekcija: Mirko Oraže; nordijska sekcija: dr. Maks Zdouc; nogometna sekcija: Marko Mak; kulturni odsek: Marko Oraže; medijski referent: Sandi Mak. duhovni asistent: mag. Miha Golavčnik; ostali odborniki: Verena Olip, Claudia Ogris, Johann Roblek, Thomas Roblek, Johann Oraže, Mathias Dovjak, Nanti Olip, Stanko Kelih; pregledniki računov: Damijan Oraže, Fortunat Dovjak, Franc Roblek i> ROZ - PODJUNA Koledar SOBOTA. 8. FEBRUARJA - 20.00 Gimnazijski ples ■ V Domu glasbe v Celovcu M Po-loneza in polnočni vložek S Igrajo „Vitezi Celjski" SOBOTA. 8. FEBRUARJA - 20.00 Čebelarski ples ■ V hotelu Obir Ži Igra ansambel „Lojzeta Slaka" SOBOTA, 15. FEBRUARJA-20.00 Kmečki ples ■ V Domu v Pliberku • Za ples igrajo „Vitezi Celjski" $ Srečelov s kmečkimi dobitki SOBOTA. 15. FEBRUARJA-20.00 Ples SAK & tombola E V Kulturnem domu na Radišah • Za ples igra ansambel Alpe Ad-ria-Band ü Velika tombola: 1. nagrada: dopust za 2 osebi v Schlad-mingu; 2. nagrada: dopust za 2 osebi na Bledu itd. SOBOTA, 23. FEBRUARJA - 20.00 Šentjanški norci - pre miera E V k&k centru v Šentjanžu • Nastopajo domačini iz Šentjanža Ponedeljek. 3. marca - 20.00 Seja pliberških, suških in šmihelskih norcev E V Kulturnem domu v Pliberku • Nastopajo posamezne skupine društev iz občin Pliberk, Suha in Bistrica & DOGODKI n PLES DANICE Šentprimož. Ples Danice je tradicionalno eden izmed plesnih viškov v Podjuni. Preteklo soboto so spet vabili šentprimški društveniki, obiskovalci pa so prišli iz vseh koncev južne Koroške, celo številni Radišani so se odzvali povabilu. Ples je po pozdravu predsednika Kristijana Sadnikarja s pesmijo odprl Mešani pevski zbor Danica. Za odlično ozračje je skrbel domači ansambel „Alpe-Adria Band“, v „društveni koči“ pa so plesalci lahko pogasili svojo žejo K zelo šarmantni družbi dveh lepotic, Alenke Orasche in Mal jete Maraž se je Rado Marko za baval na letošnjem plesu Danice- Na ples Danice je prišel tudi korespondent OR F v ZDA Eugen Freund, na stiki v družbi Veronike Zeichen, Mirka Piceja in mag. Lidije Grilc-Vouk (z leve) TERMINI + JUBILEJI + DOGODKI + TERMINI + JUBILEJI + V Vogrčah ohranjajo običaj petja svečnice ■ Zborovodja v novi funkciji Vogrče. Stari običaji po vaseh navadno izumirajo, toda ne v Vogrčah, kjer domače kulturno društvo skrbi za ohranjevanje kulturne dediščine. Tako v Vogrčah gojijo še običaj petja ob svečnici, ko domači pevci hodijo od hiše do hiše in zapojejo posebno pesem za svečnico. Preteklo soboto in nedeljo so vo-grški pevci hodili po Vogrčah in po Rep-Ijah, kjer so jih povsod toplo sprejeli in jim po starem običaju ponudili tudi okrepčilo. Pri Kajžniku v Repljah pa so bili ob zaključku povabljeni na večerjo. Vogrške pevce sprejmejo po hišah z okrepčilom, nato pa zapojejo posebno pesem za svečnico. Na sliki pojejo pri Paulu Schmautzerju (levo). Škocjan. Krška škofija je s 1. septembrom imenovala Boža Hart-manna za direktorja Versko-pedagoškega inštituta v Celovcu. Hartmann je vero-učitelj na celovški Trgovski akademiji 1 in je bil že doslej sodelavec tega inštituta. Hartmann, ki je star 49 let in je študiral v Salzburgu in v Ljubljani, stanuje v Škocjanu. Dolga leta je že zborovodja MoPZ Valentin Polanšek na Obirskem, je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze in predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji. mag. Božo Hartmann