V Braslovčah ostro proti hitri cesti str. 2-3 Kamenik in Tekačevo spet na sodišču str. 19 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK St. 25 / Leto 70 / Celje, 24. junij 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn 71 V* ИимИш Na mladih svet stoji. Ali res? Kdo ve, kaj čaka v življenju fantiča, ki je takole razveseljeval občinstvo na nedeljskem Pikniku Katrce v Vojniku. Bo ta država v prihodnje bolj prijazna tudi za mlade, ki se zadnje čase vse pogosteje odpravljajo v tujino, so se med drugim spraševali naši sogovorniki, ki smo jih pred dnevom državnosti povabili k razmišljanju. str. 2, 26-27, 35-37 -AG||H 1 4M« P«*" S tem kuponom 2x pijača Kul 1,5 L ZASTONJ! 2------------ (f Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon od 25.6. do 1.7.2015 v katerikoli trgovini Jager. SLOVENSKE KONJICE Gradnjo doma starejših preiskujejo kriminalisti str. 5 KULTURA Muzejska noč s pobegom v petdeseta str. 31-32 Na vrsti so ceste str. 7 Od prvega turista do vesoljskega centra str. 11 PRILOGA Bistrica ob Sotl Foto: GrupA Do Ljubljane je daleč str. 12 Zastrupitev s THC še vedno odmeva str. 15 Celjski nogometaši pred zahtevno nalogo str. 16 2109900081015 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Pomagaj si sam ... Poletja že nekaj časa niso več takšna kot nekoč. Tole zadnje deževje je še en dokaz vsega skupaj. V soboto smo se zaviti v tople vetrovke podali na obisk muzejev in prava sreča je bila, da smo se lahko malo ogreli v prostorih z razstavami. Zunaj so bile namreč temperature zelo daleč od poletnih. A mnogih to ni zmotilo, da ne bi kljub temu prišli v mesto in se brezplačno sprehodili med razstavnimi eksponati ali se pomudili ob programu na prostem. Muzealci so se na poletno muzejsko noč spet potrudili in ljudje so očitno to dogajanje vzeli za svoje in radi pridejo, saj je vsako leto zastavljeno malo drugače. Petdesetih let prejšnjega stoletja se sicer večina obiskovalcev ni mogla spomniti, ker so bili premladi. Morda je bil tudi zato večer v muzeju v naši soseščini še bolj zanimiv. Očitek, da se v Celju nič ne dogaja, je tako že dolgo le floskula tistih, ki se jim niti programskih knjižic z dogodki ne ljubi prelistati. Je pa res, da so za večino najbolj privlačni tisti dogodki, kjer ni vstopnine. In takšnih bo to poletje na srečo kar precej. Tudi vse tiste proslave, ki obeležujejo junijske dogodke pred 24 leti, so zastonj, če le želimo prisluhniti kateremu od govorcev in se spomniti časov, ko smo bili kot eno prepričani, da nam bodo prihodnji meseci in leta prinesli le še pot navzgor in boljše življenje za vsakogar. Časi so bili takrat pač takšni, da se je zdela osamosvojitev edina logična pot, ki nam bo prinesla le napredek. A se pričakovanja niso povsem uresničila, saj se poti, ki so jo drugi prehodili v dvesto letih, pač ni dalo premagati v dveh desetletjih. Toda eno je naša lastna država, na katero smo lahko ponosni, drugo pa so razmere, v katere so nas pripeljale vladajoče strukture. Čeprav sogovorniki v tokratni Naši temi menijo, da res nismo postali Švica in da nas tudi od zunaj nihče ne bo reševal, hkrati ugotavljajo, da povsem brezupno ni, saj smo še vedno urejena družba, sploh če se primerjamo z mnogimi drugimi po svetu. Smo pa morda še na pomembnejši prelomnici, kot smo bili takrat pred približno dvema desetletjema, saj bomo tudi tokrat morali sami najti svoje majhne zgodbe o uspehu in s tem razbijati malodušje in občutek neperspektivnosti, zlasti pri mladih. Njih bolj kot pridobitve preteklosti zanima, kako bodo živeli jutri, kakšne možnosti se jim ponujajo tukaj in zdaj. Če so bile ekonomske migracije že od nekdaj, pa tokrat odhajajo ne le tisti, ki znajo poprijeti za vsako delo, temveč tudi mladi z veliko znanja in brez pravih možnosti, ki so značilnost tega časa. Zato ne preseneča podatek statističnega urada, da se izseljevanje nadaljuje. V zadnjih mesecih je odšlo iskat boljšo prihodnost več kot 3.600 prebivalcev ali skoraj 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za vse tudi tujina nima odprtih rok in prijaznega nasmeha, saj se mnogi razočarani vrnejo in priznajo, da je zunaj lahko celo težje. Toda poskusiti ni greh. Številnim uspe in ti so za Slovenijo za vselej izgubljeni. Obiskujejo nas v času počitnic, z njimi se srečujemo s pomočjo sodobne tehnologije. Prihajajo pa drugi, od vsepovsod, z enako željo po lepšem življenju. Le kako naj jim pomagamo, če še sebi ne znamo? 10 I 21 13 25 14 I 27 14 I 27 NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA Ostro proti trasi hitre ceste Javna obravnava hitre ceste v Braslovčah postregla z neumestnimi komentarji, a obenem tudi s konstruktivnimi predlogi V Domu kulture Braslovče je bila prejšnjo sredo zadnja od treh javnih obravnav osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. Poleg članov Civilne iniciative Braslovče, ki že ves čas ostro nasprotuje predlagani trasi, so se je udeležili številni drugi občani. Razprava je bila vroča in je na trenutke celo presegla mejo dobrega okusa. Če je na eni strani postregla z neprimernimi komentarji domačinov, ki so si s tem zgolj zmanjševali kredibilnost, so na drugi strani navrgli tudi nekaj konstruktivnih predlogov, o katerih bi morali pripravljavci državnega prostorskega načrta vsaj razmisliti. Na začetku javne obravnave so še enkrat predstavili razloge, zakaj je tovrstna trasa najustreznejša, in obenem podrobneje spregovorili, kako bo izgledala hitra cesta in kje bo natančno potekala. Nekateri domačini so bili, kot kaže, s tem očitno že več kot dovolj dobro seznanjeni, saj so jih med predstavitvijo nevljudno prekinjali in dopolnjevali, namesto da bi počakali do konca in svoja stališča predstavili v času razprave. Po predčasno končani uvodni besedi predstavnikov z ministrstva za okolje, iz Darsa, Urbisa in Razvojnega centra Planiranje Žan Pižorn, podpornik civilne iniciative, je opozoril, da je javna obravnava v Braslovčah sovpadala ravno z dnevom boja proti degradaciji tal. se je začela burna razprava, v kateri so prebivalci občine Braslovče jasno in glasno kot že mnogokrat doslej ponovili, da je trasa hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem neutemeljena in škodljiva z več vidikov. Dražja, neučinkovita ... Celovito in korektno se je predstavitve razlogov proti hitri cesti v tem delu Spodnje Savinjske doline v imenu Civilne iniciative Braslovče lotil Urban Jeriha. S pomočjo računalniške predstavitve je osvetlil vse štiri vidike, zakaj so podporniki iniciative tako trdno prepričani, da tovrstna trasa ni sprejemljiva. Kljub optimizaciji naj bi uničila 119 Urban Jeriha je v imenu Civilne iniciative Braslovče celovito pojasnil njena stališča in pripravljavcem zastavil vprašanja. hektarjev kmetijskih površin, od tega približno 70 odstotkov najboljših. Neskladna naj bi bila s Strategijo prostorskega Kot je imel zapisano na enem od računalniških diapozitivov, naj bi se cena s prvotnih 198 milijonov evrov povečala na 220, pričakovana cena za F2-2 pa naj bi znaša celo 380 oziroma 480 milijonov evrov. Trasa F3b (mimo Podloga), ki je bila veljavna še pred tremi meseci, naj bi bila po izračunih Braslovčanov cenejša vsaj za 57 milijonov evrov in s stroški financiranja celo za 72 milijonov evrov. Ob tem naj bi bila prometno učinkovitejša, tehnično lažje izvedljiva, manj škodljiva za kmetijska zemljišča, v Velenju pa bi se priključila na istem mestu. Preprostih rešitev ni V imenu civilne iniciative je Jeriha pripravljavcem zastavil več vprašanj, med drugim, kaj »Civilna iniciativa Braslovče je dokazala, da je šlo pri izboru trase med Šentrupertom in Velenjem za slabo in zavajajočo vrednotenje. Polno je dokazanih napak, s katerimi so odgovorni želeli to različico prikazati kot najboljšo,« je povedal Žan Pižorn. 15 27 16 I 29 18 I 31-1 I 33 Domačinko Tajo Steblovnik je poleg vseh negativnih posledic, ki bi jih prinesla hitra cesta, zmotil odnos strokovnih služb. »Govorite samo o kmetijskih zemljiščih in o ohranjanju narave, kje pa smo ljudje? Kdaj ste se vprašali, kakšen vpliv bo imela na prebivalce v okolici in za koliko bo zaradi nje bolj onesnaženo okolje?« razvoja Slovenije, ker naj bi neustrezno povezovala regionalni središči Celje in Velenje. Civilna iniciativa naj bi celo ugotovila, da hitra cesta povezave z Zgornjo Savinjsko dolino naj ne bi izboljšala. Vpliva na čas naj ne bi bilo, pot naj bi bila daljša, stroški prevoza naj bi bili višji. Podporniki civilne iniciative so prepričani, da druge različice učinkoviteje povezujejo regionalni poselitveni središči in obenem bolje razbremenjujejo daljinski promet v regiji. Investicijska cena trase F2-2 naj bi bila, kot je še izpostavil Jeriha, dražja od ostalih različic. je storilo ministrstvo za okolje in prostor, ko je izvedelo za utemeljene napake v študiji vrednotenja Urbisa iz leta 2007. Prav tako ga je zanimalo, ali je dopolnilo vrednotenje, kot je določal sklep medresorske komisije leta 2011. Člani civilne iniciative so prav tako želeli odgovora na vprašanji, ali je kdo med letoma 2013 in 2015 izdelal idejno zasnovo za osnutek prostorskega načrta za traso F3b in ali je ministrstvo za okolje in prostor naročilo izdelavo primerjalne študije različic z omenjeno traso. Marca 2015 se je vlada odločila za traso F2-2 med Šentrupertom »Nihče od zunaj ne bo naš rešitelj« Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje: »Ves čas po drugi vojni bi lahko z lupo dolgo iskali politične programe z realno osnovo, ki bi si želeli Slovenijo kot samostojne države. V okviru jugoslovanskih tvorb smo se Slovenci počutili dovolj varno, po drugi strani pa so nam tudi omogočile razvoj slovenske narodne individualnosti. Čas in dogodki so se nam z bliskovito naglico v prehodu v devetdeseta leta 20. stoletja zgostili. Razpad velikih komunističnih državnih tvorb in konec hladne vojne, izrazit porast ekstremnega nacionalizma na Balkanu in doživljanje zahodnih liberalnih kapitalističnih sistemov sosednjih držav, ki smo jih spoznavali predvsem skozi dnevni >šoping< turizem, so nas v devetdesetih pripeljali do točke, ko smo zelo optimistično in samozavestno zrli v prihodnost. Razglasitev države junija 1991 je zagotovo eden od vrhuncev v pogledu na zgodovino skozi očala nacionalnih procesov. Če se spomnimo, tudi pogled posameznika, danes državljana Slovenije, ki v glavi potnega lista še vedno s ponosom pokaže ob zlatih črkah Republika Slovenija tudi napis Evropska unija, je bil v prihodnost zazrt zelo obetavno. Slovenci smo si tedaj želeli, da nam nihče več na naši vožnji ne bi stiskal ročne zavore, a na koncu smo si jo v dobrih dveh desetletjih večkrat stisnili kar sami. Priložnosti nismo izkoristili tako, kot bi jih lahko. Zagotovo smo z novo državo pričakovali tudi več blaginje, slednjo pa vsi državljani najbolj razumevamo kot osebni življenjski standard. Delež revščine se nam je v zadnjih letih povečal, najbolj zaskrbljujoče pa se mi zdi, da predvsem številni mladi ne vidijo v lokalnem ali državnem okviru priložnosti za razvoj. Kot kaže smo danes s temi občutki še na večji prelomnici, kot smo bili leta 1991, in zavedati se bomo morali, da se bomo morali dvigovati spet predvsem sami. Nihče od zunaj ne more postati in biti naš rešitelj, zdi se mi, da še najmanj kapital tujih korpora-cij. Velike razglašene zgodbe o uspehu bomo spet morali zamenjati z manjšimi primeri uspehov posameznikov iz domačega okolja, ki bodo na našo skupnost pustili dober vtis in jih bomo vsi poskušali posnemati. S tem bo rasel optimizem mladih in starej- ših, obenem tudi pripadnost državi Sloveniji kot eno od sidrišč identitete posameznika. Pomen praznovanja dneva državnosti bo s tem zrasel in upravičil namen, da ne bo zgolj priložnost, ki jo Slovenci izkoristimo kot dela prost dan, s katerim si podaljšamo konec tedna za izlet na morje.« Foto: arhiv NT NE PREZRITE Poleg zgodovinarja Boruta Batagelja so pred dnevom državnosti še nekateri znani sogovorniki razmišljali o tem, kaj smo pričakovali in kaj dobili v 24 letih po osamosvojitvi. Bili smo tudi na veteranskem srečanju v Lokrovcu. strani 35-37 AKTUALNO 3 Kako vroča je bila prejšnjo sredo razprava v Bra-slovčah, pove že nekaj opazk nekaterih razjarjenih domačinov. Ob tem moramo poudariti, da jih je bilo veliko tudi vljudnih in povsem utemeljenih. Še posebej je nad odločitvijo vlade razočaran domačin Franci Kralj. Direktorico direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbaro Radovan je prekinil že med uvodno predstavitvijo. Ker ga ni pustila do besede, ker je bil prvi del javne obravnave, kot je pojasnila, namenjen zgolj predstavitvi, je celo zagrozil, da bo povzročil incident. Želel je namreč le odgovora na vprašanji, koliko točk pri ocenjevanju je prejela trasa skozi Braslovče in koliko druge različice. »Kako simbolično in preračunano, da ste nam ravno na dan boja proti degradiranosti tal prišli razgrnit, kako nam boste uničili najboljšo kmetijsko zemljo, ki jo premore Slovenija,« je izpostavil podpornik Civilne iniciative Braslovče Žan Pižorn. in Velenjem. Braslovčane je zanimalo, ali je njena odločitev utemeljena s katero od študij, izdelanih v letih 2014 ali 2015. Predstavniki pripravljavcev državnega prostorskega načrta, ki so bili v nezavidljivem položaju, saj je povsem normalno, da si hitre ceste za sosedo ne želi prav nihče, Braslovčanom zaenkrat večinoma konkretnih odgovorov niso ponudili, temveč zgolj znane ugotovitve. Na vprašanja, pripombe in predloge, ki bodo prispeli v času javne obravnave, ki bo trajala še do 12. julija, bodo odgovorili v zakonitem roku. Generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan je med drugim izpostavila: »Če nas pri umeščanju tretje razvojne osi ne omejujejo kmetijska ze- Hitra cesta med Šentruper-tom in Velenjem Braslovča-nom neposredno, kot so nekateri izpostavili tudi na javni obravnavi, res ne bo prinesla pozitivnih učinkov, temveč bo zgolj razkosala uravnano dno Spodnje Savinjske doline, a bodo zato s tretjo razvojno osjo veliko pridobili njihovi sodržavljani s Koroške. Morda bi morali na prometno sliko Slovenije, kot razmišljajo številni prebivalci Spodje Savinjske doline, pogledati nekoliko širše in se vprašati, kaj so ob gradnji avtoceste povezave Koper-Lju-bljana-Maribor pridobile šte- »Namen tretje razvojne osi je bila povezava Koroške z Belo krajino, na kar se je zdaj kar pozabilo,« je izpostavila Mateja Kričej. mljišča, nas območja ohranjanja narave. Če nismo na njih, smo na območju vodnih virov ali morda preblizu poselitve. »Čistih« rešitev v tem prostoru trenutno ni več.« Negativno mnenje svetnikov v Šmartnem ob Paki Občinski svet Šmartno ob Paki je na ponedeljkovi seji podal negativno mnenje k osnutku državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto od Šentruperta do Velenja, ker niso bile upoštevane smernice in priporočila, ki jih je občina posredovala pristojnemu ministrstvu že leta 2008. Kar zadeva pripombe na osnutek DpN, ki so bile izrečene na javni obravnavi minuli torek, pa občinski svet ugotavlja, da bi predlagana trasa hitre ceste (F2-2) povzročila veliko negativnih vplivov na okolje. Zato, če bo prišlo do umestitve te trase, zahtevajo številne izboljšave in ukrepe, ki bi negativne vplive zmanjšali, je po seji občinskega sveta povedal župan Janko Kopušar. Sami izgradnji hitre ceste kot dela tretje razvojne osi občinski svet sicer ne nasprotuje. RG Letos dva novomašnika Na Celjskem sta letos dva novomašnika. To sta pater Daniel Golavšek iz Galicije, ki pripada minoritske-mu redu, ter Marjan Ristič iz Slovenskih Konjic. Oba sta stara 32 let ter bosta v duhovnika slovesno posvečena ta konec tedna. Ristič bo posvečen v duhovnika v soboto v mariborski stolnici, kjer je le- tošnji edini novomašnik z območja te škofije. Slovenske Konjice namreč spadajo v mariborsko škofijo. Golavškovo posvečenje bo dan kasneje v celjski stolnici. Tudi celjska škofija ima letos le enega novomašnika, v Sloveniji pa je letos 12 novomašnikov. Slavje v Konjicah bo 5. julija, v Galiciji 26. julija. ali Maribor zelo koristi. Morda je le čas, da se začnemo obnašati družbeno odgovorno, prvi med vsemi pa bi morali tovrstnemu načelu začeti slediti politiki. ŠPELA OŽIR, foto: TT »Če mi ne pustite do besede, bom naredil incident.« »To je laž.« »Jaz sem vam pustil govoriti, zdaj pustite vi mene.« »Bejžte nazaj v Ljubljano, ker mi smo svoje povedali že leta 2007.« »Ne želite mi odgovoriti, ker ne veste, saj na ta sestanek niste pripravljeni.« »Če se ne upošteva stroka, zakaj sploh še morajo otroci hoditi v šolo? Edini pravi poklic je kot kaže biti politik.« »Vsak, ki se bo pripeljal iz Zgornje Savinjske doline, bo v Letušu pot nadaljeval proti Šentrupertu in ne proti Šmartnemu ob Paki, saj bi si s tem podaljšal pot,« je župan Branimir Strojanšek navedel enega od primerov, zakaj je hitra cesta med Šentrupertom in Velenjem nesprejemljiva. vilne družine, ki danes živijo v njeni neposredni bližini, a je zaradi bližine večjih regionalnih središč ne uporabljajo vsakodnevno, medtem ko Braslovčanom na poti v Ljubljano Celjska škofija ima le enega Med letošnjimi duhovniki jubilanti je bisernomašnik Viljem Šolinc iz Doma sv. Jožefa v Celju, ki je duhovnik že 60 let. Zlato mašo za 50 let duhovništva bo imel v Novi Cerkvi pater Hugo Delčnjak iz francoske Gvaja-ne, med srebrnomašniki sta duhovnika Peter Marčun iz Laškega in Marko Šraml iz Slivnice. BJ Vsem državljanom Slovenije voščimo ob dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE 4 GOSPODARSTVO Mikrovent tudi na Kitajskem Mik Celje s svojim inovativnim izdelkom osvaja nove tuje trge - Lasten center za raziskave in razvoj Družbeno odgovorni Mik v Sloveniji zaposluje 180 ljudi, od njega je odvisnih tudi 120 rednih zunanjih sodelavcev. Lani je podjetje ustvarilo 18,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in 300 tisoč evrov čistega dobička. Pliberšek napoveduje, da bodo letos prihodke povečali na 20 milijonov evrov, pri čemer posebne rasti dobička ne pričakuje. »V našem podjetju nikoli nismo imeli visokih dobičkov, saj nenehno vlagamo v razvoj, zaposlene in vse tiste dejavnosti, zaradi katerih se uvrščamo med najbolj družbeno odgovorna podjetja v regiji in tudi državi.« »Kar si je Evropska unija zastavila kot enega od ciljev do leta 2050, pri nas delamo že šest let. S svojimi energetsko varčnimi izdelki ustvarjamo boljše pogoje za bivanje v prostoru,« poudarja Franci Pliberšek, lastnik in direktor podjetja Mik Celje. Gre za inovativen prezračevalni sistem Mikrovent, s katerim osvaja vse več trgov v Evropi in tudi na drugih celinah. Zaščitili so ga že v skoraj 150 državah. Vendar je Mikrovent le eden od »zelenih« izdelkov, s katerimi želi Mik Celje v prihodnje prispevati svoj delež k zelenemu gospodarstvu Evrope. Tudi zato so v podjetju v teh dneh odprli Razvojni center prof. dr. Petra Novaka, v katerem bodo razvijali nove energetsko učinkovite izdelke. Želja Francija Pliberška je, da bi center, ki ga je poimenoval po svojem nekdanjem profesorju in idejnem očetu Mikroventa, prerasel v inštitut za raziskave in razvoj novih izdelkov. »Načrte že imamo, tudi prostor, približno 1.700 kvadratnih metrov, je že pripravljen. Prepričan sem, da je znanje tisto, ki bo ne samo naše podjetje, ampak celoten gospodarski voz naše države potisnilo naprej. Slovenija ima veliko znanja in na to moramo biti ponosni,« pravi Pliberšek. V osmih letih milijon oken Mik Celje velja za enega najbolj uspešnih proizvajalcev stavbnega pohištva in prezračevalnih sistemov v državi. »Če si dober doma, si dober tudi v tujini,« pravi Franci Pliberšek, direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Franci Pliberšek je podjetje ustanovil pred 25 leti. Najprej se je ukvarjal z uvozom in ve-leprodajo letvic za okvirjanje slik, ki ji je po treh letih dodal še prodajo lesnopredelovalnih strojev, leta 1998 pa se je lotil izdelovanja oken in vrat - sprva le plastičnih, nato še lesenih in aluminijastih. Od leta 2007, ko je sedež podjetja in proizvodnjo iz Celja preselil v Vojnik, je Mik prodal že milijon oken. V Sloveniji mu to uspeva tudi zaradi devetih prodajnih salonov in treh pooblaščenih zastopnikov, v tujini pa zaradi podjetij, ki jih je ustanovil v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Vedno več izvoza »Tuji trgi so naša velika priložnost. Če si dober doma, si lahko uspešen tudi na tujem trgu, vendar moraš biti potrpežljiv, saj uspeh ne pride čez noč,« pravi Pliberšek. V zadnjih nekaj letih je Mik, tudi zaradi uspešne prodaje prezračevalnega sistema Mi-krovent, ki odpira vrata tudi uspešni prodaji oken, delež prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, krepko povečal. Za letos v podjetju načrtujejo, da bo izvoz presegel 40 odstotkov celotne prodaje, kar v primerjavi z letom 2014 pomeni 15-odstotno rast. »Z izvozom bomo nadomestili tisto, kar izgubljamo na domačem trgu, ki ga še vedno pesti kriza v gradbeništvu, individualni kupci pa si večjih naložb, kar zamenjava starega stavbnega pohištva z energetsko varčnim vsekakor je, ne morejo privoščiti ali pa denar hranijo za morebitne še hujše čase,« pravi Pliberšek. Zato upa, da bo država res uresničila napovedi o naložbah v energetsko obnovo večine stanovanjskih, javnih in drugih objektov. S tem bo omogočila odpiranje novih delovnih mest ne samo pri proizvajalcih oken, ampak tudi v vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s takšno prenovo. Sposobni za velike serije Prodajni adut Mika je predvsem prezračevalni sistem Mikrovent, s katerim mu je uspelo prodreti že daleč čez slovenske meje. Letos je prvi zabojnik poslal celo na Kitajsko in prav kitajski trg je tisti, na katerega resno računa. Tudi zato so v podjetju že zagotovili pogoje za veli- koserijsko proizvodnjo. Do zdaj so izdelali 12 tisoč kosov Mikroventa, odslej jih bodo na leto lahko izdelali tudi sto tisoč ali več. Poleg Kitajske ima Mik kupce še v Nemčiji, Avstriji, Švici, severni Italiji, državah bivše Sovjetske zveze, predvsem v Azerbajdžanu, pogovarja se tudi z Iranom in s Katarjem. Njegov zelo pomemben tuji trg so tudi ZDA, kjer so začeli sodelovati s podjetjem, ki ima tam na področju prezračevalnih sistemov 50-odstotni tržni delež. »Sodelovali bomo pri obnovi hotelov v Las Vegasu in pri gradnji hotelov v Seattlu in Los Angelesu,« napoveduje Pliberšek. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Končana večletna sanacija Delničarji Pivovarne Laško so upravi pod vodstvom Dušana Zor-ka in nadzornemu svetu družbe za delo v lanskem letu podelili razre-šnico. Seznanili so se tudi s prodajo 51-odstotnega deleža pivovarne nizozemskemu Heinekenu. Po besedah Dušana Zorka pomeni tokratna seja skupščine nekakšen zaključek večletne finančne in poslovne sanacije. Poslovna se je končala s prodajo vseh družb, ki ne sodijo v osnovni posel pivovarne, finančna pa bo končana, ko bo podjetje prevzel Heineken. Lastniki pivovarne so se na seji skupščine seznanili tudi s poročilom o lanskem poslovanju pivovarne in sklenili, da bo družba izgubo, ki znaša 9,8 milijona evrov, pokrila z dobičkom iz preteklih let. JI «ОРШШ? PRODAJALNA LATKOVA VAS GARDENA ШМ VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, SI - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaSuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 V Thermani kmalu tudi uradno nov lastnik Ljubljansko višje sodišče je potrdilo odločitev celjske okrožne sodnice Petre Gia-comelli, ki je aprila letos zavrnila ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave v laški Thermani. Ugovor je vložil upnik Borut Dolar. Dolar je na sodišču poskušal dokazati, da Thermana tistega, kar je zapisala v načrtu finančnega prestrukturiranja, ne bo mogla izvesti, ker je Abanka kot njena največja upnica preklicala pogodbo za skoraj 23 milijonov evrov posojila. Po Dolarjevem mnenju je šele odpoved pogodbe zares povzročila insolventnost zdravilišča, saj so se njegove kratkoročne obveznosti povečale na 35 milijonov evrov. Sodnica Giacomellijeva je v zavrnitvi ugovora poudarila, da bo o prisilni poravnavi pravzaprav odločal samo en upnik, to je Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je Abanka prenesla svoje terjatve do Thermane. Slaba banka pa je načrtu finančnega prestrukturiranja naklonjena. Dolar se je na odločitev celjskega sodišča pritožil, a je višje sodišče pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da odpoklic posojila ne pomeni nezmožnost izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja, ampak le preknjiže-nje obveznosti iz dolgoročnih v kratkoročne. Razsodba ljubljanskega višjega sodišča pomeni, da bo zdaj celjsko sodišče končno lahko izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je bila izglasovana že prejšnji mesec. Hkrati z glasovanjem o prisilni poravnavi so upniki glasovali tudi o pretvorbi svojih terjatev v lastniške deleže. Kot je bilo mogoče pričakovati, bo skoraj 100-odstotni lastniški delež pripadel Družbi za upravljanje terjatev bank. Pravdanje, povezano s prisilno poravnavo v Thermani, s tem še ni končano. Zaradi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo vrhovno državno tožilstvo, mora vrhovno sodišče odločiti o pritožbi zoper sam začetek prisilne poravnave. JI Bo Zupanc moral vrniti milijone? Stečajni upravitelj celjske družbe PSZ Radovan Triplat namerava s tožbo od bivšega večinskega lastnika Darka Zupanca izterjati malo več kot 2,2 milijona evrov. Gre za dolgoročno posojilo, ki ga je Zupancu leta 2013 za obdobje desetih let dala PSZ. Zupanc je posojilo zavaroval z delnicami PSZ, v posojilni pogodbi pa je tudi določeno, da se v primeru predčasne vrnitve vračilo posojila izvede s pobotom zastavljenih delnic. To pomeni, da bi Zupanc namesto dolga izročil zastavljene delnice, ki pa so zdaj zaradi stečaja PSZ ničvredne. S tem bi se rešil obveznosti, kar bi v prvi vrsti pomenilo oškodovanje upnikov. Stečajni upravitelj Radovan Triplat je prepričan, da posojilna pogodba zaradi takšne sporne vsebine ne more biti veljavna, zato je vložil izpodbojni zahtevek. Poleg tega zahteva še ugotavljanje ničnosti posojilne pogodbe po določbah Obligacijskega zakonika in tudi Zakona o gospodarskih družbah. Ta namreč določa, da mora posojilo, kakršnega je dobil Zupanc, odobriti nad- zorni svet družbe. Vendar sklepa o tem ni, ugotavlja upravitelj. Triplat sodišču predlaga, naj bodisi razveljavi posojilno pogodbo ali sprejme ugotovitveni sklep, da je nična. Zupancu pa naj naloži plačilo 2,2 milijona evrov in zamudne obresti od 1. januarja 2013, torej od dneva, ko je bila posojilna pogodba podpisana. JI IZ NAŠIH KRAJEV 5 Zaradi zlorabe položaja ovaden uradnik Razmere v konjiškem domu starejših zadovoljive, potem ko so vendarle odpravili najbolj kritične napake SLOVENSKE KONJICE - Celjski kriminalisti te dni opravljajo obsežno preiskavo suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Dve hišni preiskavi so sredi preteklega tedna izvedli na območju Ljubljane, obvestila pa so zbirali tudi na našem območju in na območju Nove Gorice. Po do zdaj znanih podatkih naj bi preiskovali domnevne nepravilnosti pri projektu gradnje in obnove Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah. Ta je bila v letih 2007 in 2008. Osumljeni, ki so mu odvzeli prostost in naj bi bil zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, naj bi kot skrbnik pogodbe pri organu, ki je financiral izvedbena dela na objektu, na več načinov zlorabil svoj položaj. S tem naj bi neupravičeno omogočil konjiškemu izvajalcu gradbenih del premoženjsko korist v višini približno 280 tisoč evrov. Marsikaj je bilo narobe V najširši javnosti so v preteklih letih odmevale različne napake pri novogradnji Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah, ki je v lasti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z ministrstva so se na opozarjanje odzvali šele, ko so na različne težave v novi stavbi opozorili novinarji. Novo streho doma za starejše občane so zaradi zama-kanja morali sanirati, vendar po ugotovitvi sodnega izvedenca drugače, kot terja stroka. Zaradi neustreznih fitingov, vodovodnih spojk, ki so pokale, je prišlo do tako močnega zamakanja, da je domsko dvigalo ob neki priložnosti pristalo v vodi. V Zavodu za gradbeništvo Ljubljana so celo ugotovili, da bi bilo treba vodovodni sistem v novogradnji nemudoma sanirati. Poleg vsega je v delu novogradnje, kjer so najtežji bolniki, poleti vladala huda vročina. Klimati, prezračevalne naprave, naj ne bi dosegali zadostne količine zraka. Iz družbe Kongrad, ki je stavbo zgradila, so odgovarjali, da v Sloveniji ni novega objekta, Gradnjo in obnovo Lambrechtovega doma preiskujejo kriminalisti. za katerega ne bi bilo reklamacij. Gradnja Lambrechto-vega doma, ki so ga delno gradili s podizvajalci, je stala 4,5 milijona evrov. Takratna direktorica doma Valerija Lesjak je na vse na- pake glasno opozarjala, vendar je na koncu ostala brez funkcije. Ko se je prijavila na razpis za nov mandat, je prejela soglasje sveta zavoda in občinskega sveta, vendar se je ustavilo na ministrstvu. Takratni minister Andrej Viz-jak ji, verjetno na podlagi mnenj njegovih sodelavcev, namreč ni dal soglasja. Les-jakova je zdaj zaposlena v Mestni občini Celje, kjer je državna notranja revizor- ka. Zadnjega dogajanja v povezavi z Lambrechtovim domom ne želi komentirati. Klima in voda končno urejeni Kot pravi sedanja direktorica Irena Vozlič, ki dom vodi zadnji dve leti, so zdaj razmere v domu zadovoljive. Gradbeno sanacijo objekta so v soglasju s stanovalci in njihovimi svojci ter ob sodelovanju zaposlenih izvedli lansko poletje. »Zdaj delujemo optimalno, kar se kaže tako v zadovoljstvu stanovalcev kot tudi zaposlenih in vseh, ki se dnevno srečujejo z našo ustanovo.« Kot pravi, vpletenost v kriminalistično preiskavo na nikogar ne vpliva pozitivno, vendar v domu pač sodelujejo po svojih najboljših močeh. V zadnjih gradbenih posegih so sicer obnovili vodovod in klimatizacijo. Del je sofinanciralo pristojno ministrstvo, ostalo pa je vložek doma. »Glede na zgodovino celotnega dogajanja imamo zdaj pet let časa, da uveljavljamo razne zahtevke,« je še pojasnila Vozličeva. SŠ, BJ, StO Foto: arhiv NT (GrupA) NA KRATKO Tržnica pod streho Zadnjič po starem Nadzorniki pred podražitvijo v komunalo RADEČE - V Radečah se veselijo nove tržnice, imenovane Posavska špajza. Z novo pridobitvijo je rešena prostorska stiska za neposredno prodajo pridelkov in izdelkov kmetij, rokodelcev in nevladnih organizacij. Svoje izdelke lahko na tržnici hkrati ponuja okrog 15 ponudnikov. Občina jim po besedah župana Tomaža Režuna najema prostora na bo zaračunavala. »Tržnico smo uredili zato, da krajanom ponudimo lep prostor, kjer se bodo lahko družili. Prodajalcem bomo zaračunavali le stroške vode in druge komunalne infrastrukture,« je dejal župan. Naložba je rezultat uspešne prijave projekta na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar je radeški občini uspelo skupaj še s petimi posavskimi občinami. Gradnja tržnice je stala 330.000 evrov, od tega je občina polovico denarja prejela od Evropske unije. TS Jubilej vinogradnikov ROGAŠKA SLATINA - Društvo vinogradnikov Rogaška letos obeležuje 30 let delovanja. Jubilej so člani obeležili v kulturnem centru. Letošnje leto si bodo zapomnili tudi po gradnji gospodarskega objekta in kapele. Društvo vinogradnikov Rogaška ogromno pozornosti posveča izobraževanju članov. Več kot 150 jih je doslej opravilo kletarski izpit, več kot sto degustatorske izpite, veliko je sommelierjev, dva člana pa sta uradna degustatorja z licenco Republike Slovenije. Društvo je eno redkih v državi, ki ima v lasti tudi nepremičnine. Pred štirimi leti so člani obnovili zidanico, ki je kulturni spomenik, star približno 200 let. Zdaj gradijo gospodarski objekt, prav tako kapelo, kamor bodo postavili kip sv. Urbana, zaščitnika vinogradnikov in vinarjev. Denar za postavitev kapele je prispevalo več članov društva, namenu pa jo bodo predali v začetku avgusta, na dan svetega Lovrenca, ko bodo v vinogradu društva postavili tudi klopotec. TS VELENJE - »Turistični teden je uspel, odziv udeležencev in obiskovalcev je bil dober. Vseeno bo ta prireditev v prihodnjem letu malo drugačna,« je ob koncu povedal Franc Špegel, predsednik Turistične zveze Velenje. Organizatorji so še posebej zadovoljni z obiskom srečanja turističnih društev podeželja Slovenije, ki se ga je udeležilo 41 društev, obiskalo pa približno dva tisoč ljudi. Tudi sobotna prireditev Slovenska kulinarika, na kateri so prikazali kmečko »ohcet« in jedi ob tem običaju, in s katero so sklenili dogajanje, je naletela na dober odziv in bila prava pika na i Turističnemu tednu. Pripravili so okroglo mizo, na kateri so spregovorili o tem, kakšna naj bo ta prireditev v prihodnosti: »Naš cilj je pripraviti širše prepoznaven in odmeven dogodek, ki bo v Velenje privabil od 5 do 10 tisoč ljudi, in s katerim bi zaključili Turistični teden, ki se bo v prihodnje imenoval drugače,« je še povedal Špegel. Ta cilj naj bi dosegli s prenovljeno prireditvijo Noč ob jezeru, nekdaj zelo priljubljeno, iz katere je tudi nastal Turistični teden. RG MOZIRJE - V občini zaenkrat za vodo ne bodo plačevali višjih zneskov. Občinski svet je namreč prejšnji teden zavrnil predlog podražitev in delno pocenitev šestih postavk, ki sestavljajo cene vode. Komunala Mozirje, ki je izvajalka gospodarske javne službe, je namreč predložila svetnikom obsežna elaborata. Ker je v njiju predvideno več kot 10-odstotno povišanje nekaterih postavk, mora po zakonodaji odločitev sprejeti občinski svet. Po predlogu komunale naj bi tako povprečno gospodinjstvo s povprečno porabo vode po novem prejelo na položnicah za 1,66 evra višji znesek. To velja v primeru, če mu komunala nudi zgolj oskrbo z vodo. V primeru, če mu zagotavlja še druge storitve, bi bil znesek višji za 2,68 evra. Za podražitev je glasovala manjšina svetnikov, večina jo je zavrnila. »Če se v preteklosti ni gledalo - da tako rečem - na vsak cent, je danes drugačno razpoloženje,« komentira odločitev svetnikov mozirski župan Ivo Suhover-šnik. Med svetniškimi pomisleki je bil tudi ta, da je občinski svet marca sprejel že višje cene zbiranja komunalnih odpadkov in bi občane po novem še dodatno obremenili. Še več, pojavili so se pomisleki, da želi komunala s podražitvami odplačati svoje nove poslovne prostore. Komunala Mozirje namreč posluje na sedežu podjetja v preprosti pol stoletja stari leseni baraki in je letos kupila Javno podjetje Komunala Mozirje je izvajalec obveznih gospodarskih javnih služb v petih zgornjesavinj-skih občinah. Ista elaborata je obravnaval občinski svet na Rečici ob Savinji, kjer so se svetniki odločili za nove cene. Obravnavali so ju tudi v Nazarjah in na Ljubnem, vendar so odločitev prestavili na naslednjo sejo občinskega sveta. Med drugim so želeli počakati, kako se bodo odločili svetniki v matični občini komunale, v Mozirju. na dražbi sosednjo stavbo, ki ustreza potrebam časa. Raču-novodkinja komunale Darja Planinšek načrtovane podražitve na račun nakupa stavbe zanika. Odgovarja, da so predloge novih cen pripravili po lanskih podatkih, nove prostore pa so kupili letos. »To ne bo imelo učinka na ceno. Poleg tega je to osnovno sredstvo in ni stroškovni element cene,« dodaja računovodkinja. V luči predlagane podražitve so komunalo iz enega od občinskih odborov pozvali, naj preveri, če je mogoče najti kakšne finančne rezerve še znotraj podjetja. Po tem predlogu odbora so iz občinskega nadzornega odbora že napovedali, da bodo zato septembra poslovanje komunale posebej pregledali. BRANE JERANKO Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. ШШ Nepremičnine 6 IZ NAŠIH KRAJEV Prikaz zavržene količine še uporabnih stvari je nastal v sklopu pobude Skupaj za boljšo družbo, ki jo je podala Zbornica komunalnega gospodarstva. Cilj prikaza je prebivalce spodbuditi k razmisleku o lastnih nakupovalnih navadah, odnosu do stvari in virov ter jih spodbuditi k odgovornejši, bolj kritični ter trajnostno naravnani potrošnji. (Foto: Simbio) Kupi zavrženih uporabnih stvari Vsak Slovenec letno zavrže več kot deset kilogramov še uporabnih stvari - Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane CELJE - Slovenska komunalna podjetja so po vsej državi pripravila prikaz količine še uporabnih stvari, ki jih vsako leto zavrže povprečen Slovenec. Celjski Simbio je stvari na ogled postavil v starem mestnem jedru. Vse, česar ne potrebujemo več, ni nujno odpadek. V Sloveniji pri preprečevanju nastajanja odpadkov v zadnjih letih dosegamo vedno boljše rezultate, a kljub temu vsak slovenski državljan v povprečju letno zavrže deset kilogramov še uporabnih stvari. Najpogosteje se med odpadki znajdejo še uporabna oblačila in čevlji, igrače, otroška oprema, pohištvo in električne na- prave, ki potrebujejo manjša popravila. Slika na Celjskem je enaka vseslovenski. Tudi v celjskem komunalnem podjetju Simbio, ki gospodarsko javno službo opravlja v 12 občinah, v katerih skupno živi 123 tisoč prebivalcev, pri obdelavi odpadkov najdejo ogromno še uporabnih izdelkov. »Če vsak prebivalec letno zavrže vsaj deset kilogramov uporabnih stvari, to pomeni na leto kar 1.230 ton. Kar je ogromno,« poda hiter izračun direktor Simbia Marko Zidanšek. Trudijo se, da čim več predmetov dobi svoj nov namen in pomen, zato jih predajo centru za ponovno uporabo v Rogaški Slatini ali Vojniku. »Ostale predmete razstavimo v objektu za de-montažo kosovnih odpadkov v sklopu regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Odpadno električno in elektronsko opremo predamo prevzemnikom v sklopu shem za to opremo, tekstil pa predelovalcem,« je še pojasnil Zidanšek. Tisto, česar ne potrebujemo več, ni odpadek, temveč priložnost, da predmet v enaki obliki uporabi nekdo drug ali da ta isti predmet z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Ponovna uporaba ni zgolj enkratno dejanje, temveč je odnos do stvari, miselnost in življenjska filozofija. Kam z odvečnimi stvarmi? Načinov, kako se znebiti stvari, ki jih ne potrebujemo več, je veliko. Lahko jih prodamo na bolšjem sejmu, s pomočjo oglasnikov ali spletnih strani. Z veseljem bodo te izdelke sprejele tudi posredovalnice rabljenih predmetov in komisijske trgovine. Rabljena oblačila, obutev, posteljnina, kuhinjska posoda in razna otroška oprema bodo dobrodošla pomoč številnim dobrodelnim organizacijam, materinskim domovom, varnim hišam in zavetiščem za brezdomce. Tisti, ki imate kreativno žilico, lahko stvari predelate in jim spremenite namembnost. Najpomembneje je, kot pravi Helena Koj-nik, predstavnica za odnose z javnostmi pri Simbiu, da se zavedamo, da z vsako stvarjo, ki jo zavržemo, zavržemo tudi vso energijo in vire, ki so jih uporabili, da je ta stvar nastala. LK Otroci in mladina v šentjurskih vrtcih, šolah, mladinskih skupinah in drugih središčih bodo odslej lahko igrali adrenalinsko igro s kartami Šentka, igro spomina Naokrog po občini Šentjur, taktično igro Zemljo krast in čezmejno igro Jurka in Ambrož. Izdelali so tudi sestavljanki za otroke in odrasle s šentjursko motiviko, najmlajše pa bo navdušila tematska lokalna pobarvanka z drobnimi izzivi. V nadaljevanju bodo omenjeni izdelki postali tudi del nabora protokolarnih daril in spominkarske ponudbe. Igrajmo se po šentjursko! ŠENTJUR - Vsak normalen najstnik bo ob vprašanju, kaj se dogaja v njegovem domačem kraju, belo zavil z očmi in zatrdil, da na svetu nič pametnega. Da bi mlade prepričali o nasprotnem, jim domači kraj prikazali v vsem bogastvu naravne in kulturne dediščine ter jim izobraževanje ponudili z roko v roki s prvovrstno zabavo, so v Mladinskem centru Šentjur z mladimi iz Kra-pinsko-zagorske županije zastavili prav poseben projekt z naslovom Naravna in kulturna dediščina skozi igro. Rdeča nit vsega dogajanja je bilo povabilo k igri. Kot so ugotavljali ustvarjalci projekta, je prav slabo poznavanje lastnega okolja in dediščine krivo za slab odnos in pomanjkanje spoštovanja do vsega naštetega. Ob tem klasične brošure, zapisi in zloženke pri mlajši generaciji še zdaleč ne dosežejo svojega namena. V začetnem obdobju projekta so zato temeljito raziskali svoje območje. V sodelovanju z etnologinjo in antropologinjo Janjo Sivec so organizirali tridnevno delavnico in tako izoblikovali idejne zasnutke in pilotne modele, ki so jih v nadaljevanju seveda razvijali in vsebinsko dopolnjevali. Z roko v roki z Jurko in Ambrožem Projekt je vizualno zaživel tudi v podobi maskot - Jurke in Ambroža. Deček in deklica, ki ju je oblikovala dijakinja Nina Šalomon, ponazarjata čezmejno prijateljstvo, na vseh javnih dogodkih pa sta več kot izvrstno opravila svojo promocijsko vlogo. Vse pridobljeno znanje, podatke in zanimivosti so mladi uporabili pri izdelavi družabnih namiznih iger, sestavljank in pobarvank. V času trajanja projekta so s prototipnimi modeli obiskali številne šole po občini, mladinska društva in druge skupine, kjer je igre testiralo in s pripombami sooblikovalo več kot sto mladih. Aprila letos so na zaključni prireditvi v dveh dneh povezali kar 12 šol z obeh strani meje in v dogajanje vključili več kot 200 otrok in mladih. V Šentjurju so jim poleg družabnih iger ponudili še bogat program spoznavanja ljudske glasbe in glasbil, mletja pšenice in peke kruha, izdelovanja košaric iz šibja, rož iz krep papirja in nogavic ter izdelovanja glasbil iz bambusovih palic. StO Projekt je vodila Razvojna agencija Kozjansko skupaj z Mladinskim centrom Šentjur, sodelovali sta Mreža udruga Za-gor in Zagorska razvojna agencija. Začeli so januarja 2014 in končali letos junija. Skupna vrednost projekta je znašala 170 tisoč evrov. Na obeh straneh meje je pri soustvarjanju in oblikovanju 13 didaktičnih izdelkov sodelovalo več kot 30 mladih. Mladi so na inovativen način doživeto predstavili projekt, ki jih je zaposloval kar leto in pol. Svet zavoda napovedal tožbo ŠMARJE PRI JELŠAH - Svet zavoda Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah je odločil, da bo zoper ravnateljico Marto Drofenik na pristojno sodišče vložil tožbo za odgovornost in povzročeno materialno škodo. Svet Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah je zbral zapisnike inšpekcij za delo, za javno upravo, za šolstvo in šport, informacijske pooblaščenke in občinskega nadzornega odbora ter domnevne kršitve povzel v 19 točkah. Ocenil je, da je ravnateljica s svojimi dejanji naredila veliko moralno in materialno škodo javnemu zavodu in zaposlenim ter da gre za hujše kršitve delovnih obveznosti 66. člena kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje. 1. julija bo vodenje šmarskega vrtca sicer prevzela Jelka Čujež. TS PRILOGA Kanalizacija pod streho, na vrsti ceste Župan občine Prebold Vinko Debelak si brez gasilcev ne predstavlja življenja Občino vodi že od ustanovitve leta 1998. Funkcijo vsa leta doslej opravlja neprofesionalno, da bi prestopil v poklicne županske vode, ne razmišlja. Prepričan je, da majhne lokalne skupnosti, kot je občina Prebold, ne potrebujejo poklicnega župana. Z Vinkom Debelakom smo se pogovarjali ob občinskem prazniku, ki ga Preboldčani praznujejo zadnjo soboto v juniju. Na čelu Občine Prebold ste že od njene ustanovitve. Zakaj menite, da se vam je na čelu občine uspelo obdržati toliko časa? Politika je vedno manj privlačna za tiste, ki bi družbi lahko prinesli dodano vrednost. Z njo se imamo čas ukvarjati upokojenci in osebe z lastnimi podjetji, ki lahko delo v njih po potrebi odložimo nekoliko na stran. Služba župana je zanimiva, vendar je hkrati tudi precej tvegana. Če kandidat ne prihaja iz javne uprave, kjer ga po končanem mandatu čaka delovno mesto, je strah pred izgubo zaposlitve po štirih letih prevelik, da bi bilo vredno tvegati. Županska mesta zato zaseda vedno več profesorjev in drugih zaposlenih v javni upravi. Kaj je po vašem mnenju rešitev? Sistem bi morali začeti spreminjati že v temeljih. Prepričan sem, da lahko manjše občine, kot je tudi Prebold, župan vodi neprofesionalno in brez številnih zaposlenih v občinski upravi. Predpogoj bi bil, da bi država ločila, kaj so lahko naloge večjih in manjših občin, ki zagotovo ne morejo opravljati vseh takšnih nalog, kot jih strokovne službe zmorejo v mestnih občinah.^^B Paulini - nikoli končana zgodba, bi lahko rekli. Na kaj najprej pomislite, ko zaslišite njihov priimek? Po vseh teh letih sem se na težave, povezane z njimi, nekoliko navadil. Kljub vsemu najprej, ko zaslišim besedo Paulini, pomislim, kje hodim. Ali stojim slučajno na kakšnem zemljišču, ki bi lahko bilo v njihovi lasti. V tem primeru se je najbolje takoj umakniti, če se čez nekaj časa ne želim srečati z njimi na sodišču. KLJUČAVNIČARSTVO Uroš Herodež s. p. Šešče pri Preboldu 5, 3312 Prebold Tel.: 03 705 30 48 GSM: 041 783 380 FAX: 03 705 30 49 e-pošta: kljucavnicarstvo-herodez@siol.net www.herodez.si PONUDBA jeklene hale v industriji in kmetijstvu nadstreški za avtomobile dvoriščna vrata (drsna, krilna) z električnimi pogoni kovinska izolacijska vrata (drsna, krilna) stopnice ograje jekleni podesti razni kovinski elementi, ki se uporabljajo v gradbeništvu krovska in kleparska dela Naši izdelki so unikati. Izdelek prilagodimo glede na objekt in upoštevamo vaše želje. PEDIKURA LIDIJA Herodež Lidija Rimska cesta 70 3311 Šempeter v Savinjski dolini Tel.: 031 398 499 E-pošta: kljucavnicarstvo-herodez@siol.net STORITVE pedikura manikura prodaja krem in pripomočkov za nego nog GEHWOL Delovni čas: pon: 12.00-19.00 tor-pet: 8.00-15.00 Storitve opravljamo s sodobno pedikersko opremo GERLACH TECHNIK. Kako je s postopki denacionalizacije? Na kateri stopnji so? Na sodišču je trinajst zadev, od tega je bila ena sodba pravkar izdana, dve sta tik pred izdajo. Ker odločitev sodišča ni bila v korist Paulinov, je čisto mogoče pričakovati, da se bodo nanjo pritožili. Šlo je za zemljišče nad tovarno oziroma zahodno od graščine, ki ga je občina, ker je bila njegova lastnica, prodala, na njem pa so zrasle nove stanovanjske hiše. Paulini so prepričani, da jim po denacionalizaciji pripada tudi to zemljišče. Eden večjih projektov letošnjega poletja je energetska obnova šole. Hkrati želite obnoviti streho šole, ki je menda začela puščati, potem ko je Bisol nanjo namestil sončne celice. Kaj je ugotovil izvedenec? Izvedenec, ki smo ga najeli s podjetjem Bisol, je ocenil, da so bila dela na strehi izvedena nestrokovno. Za popravilo so odgovorni Bisol oziroma njegovi podizvajalci. V okviru energetske obnove bomo popravili tudi pomanjkljivosti na strehi. Ali jih bo že takoj poplačal Bisol ali bo denar zaenkrat založila občina in ga nato po pravni poti pridobila nazaj, bo znano kmalu na koordinacijskih sestankih. Preteklo leto je bilo za vašo občino na nek način prelomno. Končali ste vse večje projekte, povezane s kanalizacijo. Kaj vam je na tem področju še ostalo? V večji meri nam je uspelo vsa večja naselja opremiti s kanalizacijskim omrežjem, razen hribovitega dela občine, kjer bo treba zagotoviti male čistilne naprave, katerih nakup bo subvencionirala občina. Kolikor so za komunalno infrastrukturo morali prispevati prebivalci ravninskega dela, toliko bodo morali njihovi sokra-jani v vzpetih delih občine. Gradnja komunalnega omrežja je torej v največji meri za vami. Česa se nameravate lotiti v letu, ki prihaja? Posvetiti se želimo predvsem obnovi cestnega omrežja v hribovitem delu občine, na katerem smo v preteklih letih opravljali le nujna vzdrževalna dela. V mislih imam predvsem ceste v Marija Reki in Matkah. Da »Na deželi si ne predstavljam življenja brez gasilcev. V naših vaseh se v gasilskih organizacijah dogaja vse, od športa, kulture in druženja do medsosedske pomoči,« prvi preboldski župan Vinko Debelak. Župan občine Prebold Vinko Debelak bo občina prijaznejša za občane, nameravamo na določenih mestih postaviti klopi in mesta za otroško igro. Občina Prebold ima lastno gasilsko zvezo, medtem ko je vseh ostalih pet občin Spodnje Savinjske doline združenih v Gasilsko zvezo Žalec. Zakaj ste se pred šestnajstimi leti odločili, da boste ustanovili svojo? Razmišlja sem, da bi vsaka občina ustanovila svojo zvezo, v kateri bi bilo zato financiranje veliko preglednejše in bolj jasno, zveze pa bi se nato povezovale v skupno organizacijo. V vseh teh letih delovanja se jeizkazalo,daodločitev o ustanovitvilastne gasilske zveze morda le ni bila dobra. Smo namreč premajhni za gasilsko zvezo. Gasilstvo je v zadnjih letih postalo tako resna dejavnost, da si manjše lokalne skupnosti gasilske zveze težje privoščijo. Člani namreč delajo prostovoljno, odsotnost z njihovega rednega dela pa si vedno težje privoščijo. Seveda lastna zveza na drugi strani prinaša tudi vrsto prednosti, med njimi je večja preglednost delovanja. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (GrupA) 8 PREBOLD PRAZNUJE Ena vas, dve gasilski društvi V občini s približno pet tisoč prebivalci kar sedem gasilskih društev - Letošnje občinsko praznovanje v znamenju PGD Groblja Gasilski dom PGD Groblja je zrasel na pogorišču zgradbe, ki je popolnoma zgorela v požaru, zaradi katerega so se prebivalci severnega dela Latkove vasi odločili, da bodo ustanovili svoje društvo. Da Preboldčani gasilsko dejavnost jemljejo zelo resno, dokazuje že število prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v tej majhni spo-dnjesavinjski občini. Med njimi je tudi PGD Groblja, ki združuje več kot dvesto članov, kar pomeni, da je drugo največje gasilsko društvo v občini, v kateri sicer deluje kar približno tisoč prostovoljnih gasilcev. PGD Groblja, ki pokriva severni del Latkove vasi, letos praznuje 90 let. Ob tej priložnosti bo na slavnostni seji, ki bo nocoj v Športni dvorani Prebold, prejelo občinsko priznanje. Zametki gasilstva na območju občine Prebold segajo v leto 1873, ko je tekstilna tovarna ustanovila gasilsko četo za svoje potrebe in potrebe kraja ter s tem orala ledino pri ustanavljanju gasilskih društev v Savinjski dolini. Gasilska četa je bila prvo gasilsko društvo v Savinjski dolini in obenem prvo industrijsko društvo tako v Sloveniji kot na Balkanu. Preboldsko gasilstvo se je v naslednjih desetletjih z ustanavljanjem občinskih gasilskih društev le še krepilo. Leta 1999 je občina celo izstopila iz Gasilske zveze Žalec in ustanovila lastno gasilsko zvezo, ki danes združuje vseh sedem društev, ki delujejo prav v vsaki vasi, v Latkovi vasi sta celo dve. S prvo motorno brizgalno PGD Groblja, katerega predsednik je v zadnjih dveh letih Matjaž Debelak, poveljnik pa je Franci Debelak, je nastalo poleti 1925 po velikem požaru v središču Latkove vasi. Vsi vaščani so hiteli gasit požar in zavarovat bližnje zgradbe. Ob vsej vnemi so spregledali požar v severnem delu naselja. Zgradba je popolnoma pogorela. Neprijetno naključje jih je tako pretreslo, da so se odločili ustanoviti še eno gasilsko društvo. Poimenovali so ga Groblja, kot se je imenovalo območje, kjer je izbruhnil požar, na pogorišču zgradbe pa so kasneje zgradili gasilski dom. Ustanovni člani PGD Gro-blja so se dela lotili zelo resno. Že naslednje leto so v Pragi kupili novo motorno Odlična kakovost opravljenih storitev LM projekti, d. o. o., Gotovlje 72 B, 3310 Žalec, telefon: 040/913-868, e-mail: lm.projekti@siol.net Gotovlje 72b 3310 Žalec 041/ 783 - 407 040/ 913 - 868 lm.projekt@siol.net Nudimo vam peskanje materialov vseh vrst in velikosti - ugodno, hitro in strokovno. S peskanjem lahko očistite površine, da bodo kot nove. Odstranjujemo korozijo s kovinskih površin, barve in lake. Ponujamo možnost peskanja zelo občutljivih in najrazličnejših materialov, peskamo tudi na terenu. Oddajamo: lepo urejene troposteljne sobe (za delavce, s skupnimi sanitarijami in kuhinjo, brezplačna wifi-povezava), skladiščne (do 1.200 m2) in prisarniške prostore - lokacija PREBOLD. Nudimo prevoze in izposojo dostavnih vozil. Kriza bar, Ložnica pri Žalcu 47 a - lokal s prijetnim ambientom in letno teraso. Možnost najema za zaključene družbe. LM PROJEKTI d.o.o., telefon 040/913-868 Občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku, vsem našim strankam pa se zahvaljujemo za zaupanje. Gasilci so v Latkovi vasi pomemben člen družabnega življenja ne glede na to, ali gre za organizacije gasilskih veselic ali zgolj za postavljanje mlaja. Gasilci so v zadnjih letih vedno bolj nepogrešljiv člen tudi pri pomoči ob poplavah. Izjema niso niti člani PGD Groblja. PREBOLD PRAZNUJE PGD Groblja bo ob 90-letnici delovanja v soboto v športnem parku v Latkovi vasi pripravilo gasilsko veselico, ki so sovpadala z dnevom gasilca v Gasilski zvezi Prebold. Dogajanje se bo začelo ob 17. uri, ko bo po Latkovi vasi krenila gasilska parada, ki ji bo sledil prevzem nove prikolice. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Andreja Katič. brizgalno v vrednosti takratnih 60 tisoč din. Prevzeli so jo avgusta na železniški postaji v Šempetru v Savinjski dolini. Ker je šlo za prvo motorno črpalko v Savinjski dolini, so septembra v domači vasi pripravili slavnostni prevzem, ki so se ga udeležili številni gasilci iz vse doline. V naslednjih desetletjih so opremo neprestano posodabljali in nadgrajevali. Nove pridobitve so, če se je le dalo, usklajevali z obletnicami društva. In prav tako je tudi v zadnjih letih. Pred desetimi leti so ob 80-letnici prevzelinovo voziloGVM-1, letos pa so ob 90-letnici vozni park obogatili s prikolico, ki so jo prevzeli ravno v teh dneh. Namenu jo bodo predali na eobotnem slavju. Dopolnjevanje in ne tekmovalnost Danes je v PG ID Groblja včlanjenih več kot dvesto članov. V zadnjem desetletju so še posebej aktivne ženske desetine, za njimi pa po nav- dušenju nad gasilstvom prav nič ne zaostajajo pionirčki. Nekoliko manj jih sodeluje v mladinskih vrstah, prav tako so nekoliko previdnejši zaradi tragičnega dogodka, ko je eden od gasilcev umrl na tekmi, postali veterani. A kljub vsemu še vedno vztrajajo pri tradicionalni veteranski gasilski preizkušnji, ki je med letom eden osrednjih dogodkov, ki jih pripravlja društvo. Tradicionalno je tudi marčevsko srečanje, na katerem se s prepevanjem, plesom in z recitiranjem predstavijo najmlajši člani. S tem počastijo prihod pomladi, dan žena, materinski dan in dan mučenikov. Njihovo osnovno poslanstvo, kljub temu da je pokrov dandanes veliko manj fort nekoč, še veano predstavljata zagotavljanje pežarne varnosti na območju Groblje in pomoč pri intervencijah v sosednjih krajih. »»Letno v povprečju ob požaeih na srečo posredujemo le petkrat. Delno je to povezano s statusom društva, ki sodi Podelila bo priznanja Občina Prebold bo slavnostno sejo ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj pripravila nocoj ob 19.30 v Športni dvorani Prebold. V kulturnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester Prebold, Moški pevski zbor Svoboda in Komorni pevski zbor Glas srca. Zlati grb Občine Prebold bo prejel Drago Lobnikar iz Marija Reke, ki je že od nekdaj aktiven udeleženec in pobudnik dejavnosti v organizacijskem, gospodarskem, političnem in družbenem okolju občine Prebold. Kot eden od organizatorjev, neposrednih graditeljev in finančnih ter materialnih podpornikov je bil vključen v izgradnjo električnega omrežja, telefonskih napeljav, gozdnih in lokalnih cest v Mariji Reki in po celotni Savinjski dolini. Njegova vloga je bila še posebno pomembna pri nastanku samostojne države. V času tik pred osamosvojitvijo je z družino skril in sprejel v hrambo orožje pripadnikov Teritorialne obrambe, s katerim je ta kasneje zavarovala našo komaj nastalo državo Slovenijo. Srebrni grb bosta prejela Franci Jeromel iz Matk in Janja Klančnik iz Latkove vasi, bronastega pa bodo prejeli Henrika Gominšek, Branko Skornšek in Ana Rudnik Pavlica. Občina bo podelila tudi priznanja. Prejeli jih bodo Terezija Pavlina Sirše, Ivana Golič, Metka Natek, Katja Huš, Žiga Hriberšek in PGD Groblja. ŠO Občina Prebold v številkah Površina 41 km2 Število prebivalcev 5.019 Število moških 2.518 Število žensk 2.501 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 2.021 Število zaposlenih oseb 1.497 Število samozaposlenih oseb 240 Število registrirano brezposelnih oseb 281 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.276,92 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 854,23 Število podjetij 4431 V PGD Groblja je včlanjenih več kot 200 članov. v prvokategorijo, delno pa z boljšo požarno varnostjo,« pojasnjuje Debelak in dodaja, da imajo za to nekoliko več dela pri zagotavljanju poplavne varnosti. Severni del Latkove vasi, nad katerim bdijo, je namreč zaradi svoje lege večkrat poplavljen. Danes v Latkovi vasi, kjer živi približno 8500 ljudi, da-lujeta dve gasilski društvi. Na vprašanje, ali je med njunimi člani danes mogoče čutiti tekmovalnosti, Matjaž Debelak odgovarja, da ga je glede na zgodbe, ki jih pripovedujejo starejši gasilski kolegi, bistveno manj kot nekoč:. Člani obeh društev namreč no nastopajo v vlogi konkurentov, temvčč se v pr vi vrsti dopolnjujej č in s tem ustearjajo živahen gasilski utrip v kraju. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv PGD Groblja Na nedavnem gasilskem tekmovanju Gasilske zveze Prebold je članom PGD Groblja uspelo osvojiti tri mesta. Slavili so v kategorijah članic A, članic B in članov B. prva MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar,s.p. Kaplja vas 46 • 3312 Prebold ^ 037053186 ^ 037053187 i 031713974 Inovalivne dimniške rešitve - SANACIJSKI DIMNIKI - IZDELAVA ENOSLOJNIH IN TRISLOJNIH DIMNIKOV - OBDELAVA PLOČEVINE - VEZAVA PEČI - OSTALI IZDELKI PO NAROČILU www.merzelj.si ^ merzelj@siol.net (a) Število osebnih avtomobilov 2.649 Podjetje MERZELJ GOJZNIKAR je družinsko podjetje s 38-letno tradicijo izdelovanja kovinskih predmetov. V podjetju si nenehno prizadevamo za kvalitetno in estetsko dovršene izdelke iz nerjavne pločevine. Naša glavna proizvodna panoga je izdelovanje enoslojnih in trislojnih dimnikov, ki jih imamo tudi certificirane pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Poleg glavne proizvodne panoge pa so nam v veliko veselje izdelki, ki jih izdelamo po željah strank. V te izdelke vložimo še posebej veliko truda in energije, predvsem pa znanja, ki smo pridobivali vsa dosedanja leta. Vodilo in motivacijo za te izdelke pridobivamo iz vedno pozitivnih odzivov strank, ki so z našimi izdelki zadovoljne in se k nam rade vračajo. Kolektiv kleparstva Merzelj Gojznikar Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013 žurom<. To pa je stvar odgovornosti in vzgoje, ki nima veliko skupnega s tem, kar poslušaš,« pripoveduje sogovornica. Sicer pa se glasbena in mladinska scena nasploh izjemno hitro spreminjata. Generacijski prepad se ne zgodi med starši in otroki, ampak že vsakih nekaj let. Med današnjimi dvajsetin tridesetletniki je ogromna razlika. »Če smo bili takrat v začetku prisiljeni v iskanje alternativnih rešitev pod okriljem domačega okolja, ker je Častni občan je Jože Pratengrazer Rodil se je leta 1933 na srednje veliki kmetiji v Kunšperku in še preden je resno stopil v šolo, je svet pretresla druga svetovna vojna. Dokazal se je tako v nemški šoli kot kasneje v gimnaziji, a ker doma denarja za internat ni bilo, je bilo konec tudi sanj o boljši izobrazbi. Nesreča, pri kateri je izgubil oko, je križ čez njegovo šolanje leta kasneje naredila še enkrat. Tako je Jože vse življenje živel za knjige in za poslanstvo kmeta, kjer je dokončno spoznal, da je največja šola življenje samo. Pomanjkanje v izgnanstvu ga je naučilo, kako pomembno je pomagati sočloveku, znanje nemškega jezika je prišlo prav pri urejanju tujih dokumentov, vedrost njegovega značaja je bila nepogrešljiva pri vsakem zasebnem in javnem družabnem dogodku. Z imenovanjem za častnega občana so se mu želeli zahvaliti za soorganizacijo pri pomembnih krajevnih akcijah, kot so bile elektrifikacija, napeljava vodovoda, širitev in asfaltiranje ceste. Bil je tudi porotnik, član poravnalnega sveta, odbornik v skupščini občine Šmarje pri Jelšah in predsednik hranilno--kreditnega odbora v tamkajšnji zadrugi. V 70. letih je prevzel tudi številne odgovorne funkcije na republiški ravni. Kot vedo povedati njegovi sopotniki, je veščino svoje tekoče in modre besede ter svoje življenjske izkušnje vedno uporabil za dobrobit ljudi in s tem ga postavljajo za zgled tudi sedanjim in bodočim rodovom. bilo vse drugo predaleč in zaradi tega nedosegljivo, je današnji mladini v tem smislu vse ponujeno na dlani. Zato je tudi za organizacijo kakršnega koli dogodka na pobudo iz vrst mladih članov treba kar veliko motivacije.« Veliki projekti samo z roko v roki Mladinski klub ima od leta 2007 tudi status mladinskega centra in s tem možnost črpanja finančnih sredstev iz virov ministrstva za kulturo, urada za mladino, občine in drugih primernih razpisov. A zahtevni birokraciji, ki jo zahteva prav vsak projekt, so kos le s polovično zaposlitvijo profesionalca. Letos so uspeli pridobiti tudi dva javna delavca. Večino vsega pa tako ali tako opravijo prostovoljno. »Veliki koncerti in festivali so izjemen organizacijski zalogaj in si jih zadnja leta iz povsem finančnih razlogov težko privoščimo.« Tako je sodelovanje z občino, lokalnim gostiščem, s čezmejnim mladinskim društvom ali kom tretjim samo še bolj samoumevno in bolj plodno. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku bo poletni festival Bosorok gostoval na vrtu znane gostilne Šempeter. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Notranje kemično čiščenje kabin tovornjakov ]rn Sebnih vozil Čiščenje opravimo kakovostno in¥ ^ dogovorjeni rokih. POKLIČITE NAS AL 14 KULTURA Spodbuda mojstrom stare Rokodelstvo kot poklicna pot mladega človeka? obrti »Namen rokodelskega centra je ohranjati obrt, da znanje rokodelcev ne bi šlo v pozabo. Vse tehnike so dokaj enostavne, z idejami in domišljijo pa lahko naredimo sodoben izdelek, ki ga potrebuje današnji človek,« je povedala sodelavka Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec Nives Brezovnik. Mojstri obrti v obnovljenih prostorih dvorca Strmol obujajo veščine naših dedov in babic. Po besedah Irene Roškar je to pomembno tudi zato, da rokodelstvu dajejo pozitiven predznak. V Rogatcu so v obnovljenih prostorih vzhodnega in zahodnega dela dvorca Strmol uredili rokodelski center. Tam steklarji, lončarji, tkalci, mojstri pletenja iz šibja, ličja in rogoza ter kamnoseki izvajajo demonstracije obrti za turistične skupine ter učne in doživljajske delavnice za mlade in odrasle. Dvorec Strmol je svoja vrata po osemletni prenovi odprl leta 2003. Medtem ko je bila zunanjost gradu takrat prenovljena v celoti, so nekateri notranji prostori nove vsebine dobili zdaj. Rokodelci tam že pripravljajo delavnice različnih obrti. Nad pletenjem iz ličja bdi Vida Antolinc, nad ročnim tkanjem Nataša Fištrek, nad pletenjem iz rogoza Matija Fištrek. Pri steklarskih delavnicah pomagata Natalija Polajžar in Zinka Kobula Kamenšek, medtem ko za lončarskim vretenom sedi Rok Komel. Čeprav je poslanstvo rokodelskega centra predvsem predajanje in širjenje znanja, se v Rogatcu zavedajo tudi pomena trženja. »S tem, ko Po odprtju rokodelskega centra je bila v dvorcu Str-mol minulo soboto Poletna muzejska noč. Zvrstili so se prikazi in doživljajske delavnice, noč pa je bila tudi v znamenju glasbe, pravljic, razstav in gledališke igre. smo obrtnikom ponudili prostore, kjer lahko imajo delavnice, smo jim na nek način ponudili roko. Hkrati v rokodelski trgovini prodajamo izdelke, ki nastajajo v naših delavnicah in v delavnicah rokodelcev,« je povedala sodelavka Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec Nives Brezovnik. Dediščina na razstavi Ob odprtju centra zavod v dvorcu Strmol ponuja dva nova programa. Prvi, ki vsebuje ogled dvorca in do- življajske rokodelske delavnice, nosi naslov Moj dedek rokodelec. Rezultat triurnega programa je med drugim tudi ta, da obiskovalci sami ustvarijo svoj izdelek. Drugi program Po steklarski poti poleg delavnic in ogleda dvorca ponuja še ogled muzeja na prostem in proizvodnje stekla v Steklarni Rogaška. Ob tkalski delavnici je na ogled razstava, ki prikazuje postopek od pridelave lanu do izdelave platna. V enem od prostorov bo na ogled ka-mnoseško-gozdarska zbirka. Po besedah Nives Brezovnik je v načrtu tudi postavitev razstave na temo pletarstva in steklarstva, ki jo pripravlja Jože Rataj iz Pokrajinskega muzeja Celje. Povezani so močnejši Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec je vključen v Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, prav tako je že desetletje povezan s sekcijo za domače in umetnostne obrti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Vodja enote Muzej na prostem Irena Roškar je pojasnila, da je povezovanje rokodelcev izjemno pomembno pri reševanju njihovih skupnih težav. »Vsi imamo iste težave, da nas ne jemljejo resno, saj rokodelstvo ne omogoča ogromne dodane vrednosti in milijonskih dobičkov.« Kot je še dodala, sive lase rokodelcem povzročajo tudi spremembe zakonodaje. Z uveljavitvijo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno lahko mojstri obrti svoje storitve, kot so prikazi ali promocije v vrtcih, šolah in drugih ustanovah, opravljajo le na podlagi vrednotnic. Prej so jih opravljali v okviru osebnega dopolnilnega dela, kar je bilo zanje precej bolj enostavno. Eden od ciljev konzorcija je tudi spodbujanje izobraževanja. Dolgoročna vizija je po besedah Irene Roškar, da bi določeni rokodelski centri izoblikovali programe, kjer bi lahko zainteresirani pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo. »Naš cilj je, da bi rokodelsko dejavnost promovirali kot razvoj sodobnih izdelkov na podlagi tradicije in izročil v sodelovanju s sodobnim oblikovanjem. Ne da mojster ostane na ravni obrtnika, ampak da lahko ob pridobivanju dodatnega znanja pride do magisterija ali doktorata.« TINA STRMČNIK Foto: ZKTR Rogatec Ob ureditvi vzhodnega in zahodnega dela dvorca Strmol so aprila na grajskem dvorišču uredili novo informacijsko točko, kjer je tudi rokodelska trgovina. Osrednji stolp je dobil dvigalo, tako da je dostop do osrednjih dvoran omogočen gibalno oviranim. Občina Rogatec je za ureditev centra na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila skoraj pol milijona evrov, medtem ko znaša vrednost celotnega projekta malo manj kot 700 tisoč evrov Zakorakali v poletno dogajanje Poletje v Celju, knežjem mestu je na široko odprlo svoja vrata. Številne različne družabno-kulturne prireditve se vrstijo že od začetka junija. Uradno odprtje tega osrednjega poletnega dogajanja v knežjem mestu je bilo v soboto zvečer pri Vodnem stolpu in je sovpadalo s Poletno muzejsko nočjo. Celjane in ostale obiskovalce so z izbranimi melodijami v poletje popeljali člani orkestra Akord pod dirigentskim vodstvom Matjaža Bre-žnika. Glasbeni dogodek je povezoval ves bolj uveljavljeni celjski ustvarjalec Luka Marcen. Že nocoj (sreda) ob 19.30 bo na trgu pred Mestnim kinom Metropol sledil koncert skupine Same babe, ki daje velik poudarek večglasnemu petju, njene nastope pa spremlja velik odmerek humorja in perfo-mansa. V petek zvečer bo- ste pri Vodnem stolpu lahko prisluhnili skupini Tabu in v Hotelu Evropa Adiju Smolar-ju. Konec tedna bo mesto ob Savinji obiskala tudi Klovn-bufova festivalska karavana, ki bo mestne ulice s svojimi vragolijami prvič zasedla v soboto ob 10. uri, v mestu pa bo ostala do ponedeljka, ko se bo ob 18. uri pri Vodnem stolpu poslovila z zaključno festivalsko produkcijo. ŠO, foto: SHERPA Celjane je v poletje popeljal orkester Akord. Koncert je z vodenjem prireditve popestril Luka Marcen. Dan trajnostne mobilnosti Logarska dolina, nedelja, 28. junij 201 5 7(jl irzCc^L, лп-^иГА- 7-1-лЈсл Program aktivnosti si oglejte na: www.logarska-dolina.si o ŽZ -1 03 838 9004 info@logarska.si Poletna avtobusna linija Celje - Logarska dolina, od 4.7. do 30.8.2015 med vikendi in prazniki triglav ШШишШшЖ madl|Bki o.i:;; 1 Zavarovalnica triglav, d.d. mQ) emobilnosteu Шцшш _ gjjjg CI nUCMl TA ^^^^ SLOVENIJA HODI Preplet klasične glasbe in kulturne dediščine Vranski poletni večeri - oživimo kulturno dediščino so tradicionalna kulturna poletna prireditev, ki nastaja v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko. Letošnji sklop koncertov klasične glasbe se je začel v soboto zvečer. Prvi so v cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem nastopili člani Ansambla rogov HoRORn in sopranistka Mojca Bitenc, koncerta pa so se udeležili številni občani. Zgodovina Vranskih poletnih večerov sega v leto 2007, ko so bili zadnji Vranski poletni večeri v obliki veselice Zvestoba se nagrajuje v organizaciji podjetja Brglez. Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je naslednje leto kot protiutež dogajanju za mlade Vransko Summer night organiziral prireditve, s katerimi je želel razbiti kulturno praznino. Nastala je ideja o koncertih klasične glasbe v podružničnih cerkvah in Schwentnerjevi hiši. »Cerkve so v prvi vrsti namenjene cerkvenemu obredju, s koncerti pa v njih povezujemo glasbo, duhovnost in umetnost ter poudarjamo lepoto bivanja. Klasično glasbeno umetnost želimo približati podeželskim ljudem, ki sicer nimajo možnosti obiska večjih glasbenih središč,« pojasnjuje direktorica zavoda Suzana Bra-tož Felicijan. V nadaljevanju poletja se bodo zvrstili še štirje koncerti. V soboto, 11. julija, bo v cerkvi sv. Martina v Podvrhu nastopil kitarist Jure Cerkovnik. Sledili bodo koncerti flavtistke Alenke Bogataj in harmonikarja Blaža Stresa v cerkvi sv. Jeronima na Taboru, sopranistke Saške Kolarič in pianista Andreja Markuna v Schwentnerjevi hiši ter klarinetista Dušana Sodje in Godalnega kvarteta Mars v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 15 Kozolec v Bio parku Nivo, kjer je v zgornjem delu urejena predavalnica, je prizorišče različnih srečanj in prireditev. Tokratna se ni končala po načrtih. »Bilo je kot v filmu« Nedavna zastrupitev še vedno odmeva - Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan: »O pozitivnih lastnostih industrijske konoplje ne dvomim.« ŽALEC - Vseh 15 udeležencev nedavnega predavanja na temo pozitivnih učinkov industrijske konoplje, ki so se zastrupili s pokušanjem prehranskih izdelkov, je do nedelje zvečer že zapustilo celjsko bolnišnico. Opravljeni diagnostični postopki so potrdili, da je šlo pri vseh za zastrupitev s psihoaktivno substanco THC, kar pomeni, da v tem primeru ni šlo za industrijsko, temveč za indijsko konopljo. Preiskava zastrupitve, kot so sporočili s Policijske postaje Celje, še traja. Bio park Nivo pri Žalcu je priljubljeno mesto različnih delavnic in predavanj. V soboto popoldne je bil prizorišče Sobotnega popoldneva z industrijsko konopljo, na katerem je 40 predvsem starejših ljudi z različnih koncev Slovenije prisluhnilo predavanjem na temo različnih pozitivnih učinkov industrijske konoplje. Med predavanjem so nekatere izdelke, ki so jih je s sabo prinesli tako predavatelj kot nekateri udeleženci delavnice, poskusili. Po besedah vodje Bio parka Nivo Janija Štuseja, ki je bil prav tako eden od udeležencev predavanja, ki je končal v celjski bolnišnici, so se po vsej verjetnosti zastrupili z uživanjem čaja in piškotov. Zaradi njihovega slabega zdravstvenega stanja - bruhanja in omotičnosti - so poklicali na pomoč. Žalski gasilci so jih s pomočjo le- stve spravili s kozolca, nato jih je služba nujne medicinske pomoči nemudoma prepeljala v celjsko bolnišnico, kjer so tri bolnike hospita-lizirali. Dva od njih sta bila težje prizadeta, vendar nista bila v življenjski nevarnosti. Do nedelje zvečer so vsi za- je bilo več oseb negibnih in onemoglih. Ležale so po tleh in bruhale. Na naša vprašanja se niso odzivale.« Bili so zavedeni Ena od hospitaliziranih udeleženk je bila tudi kmetijska Maja Klemen Cokan, ki je o pozitivnih lastnostih industrijske konoplje spregovorila tudi na sobotnem predavanju. »Jezi me, da sem nasedla in slepo verjela v izdelke, za katere sem bila prepričana, da so iz industrijske konoplje. Večina nas je bilo zavedenih,« je »Bilo je kot v filmu. Zastrupljeni smo bili igralci, možje postave pa so opravljali svoje naloge,« je sobotni večer opisala kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan. pustili bolnišnico. Poveljnik gasilcev Miro Lovrek pravi, da je šlo za edinstveno intervencijo, kakršni do zdaj še niso bili priča. »Ko smo prišli v prvo nadstropje kozolca, pojasnila in dodala, da za zastrupitev zagotovo ni bila kriva industrijska konoplja, temveč indijska. Njene domneve, da je zagotovo šlo za indijsko konopljo, je v vabi ... v _ * BLAGOVN Ste vedeli, da vas le nekaj minut vožnje iz Celja ali Šentjurja loči od lokacije za vaš novi dom, kakršnega ste si vedno želeli? svoj košček neokrnjene narave in neposredno bližino udobja mestnih središč ter avtocestne povezave. Oglejte si našo ponudbo na www.sentjur.si. Komunalno urejena zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov so na voljo za 42,50 evra/m2. INFORMACIJE tel.: 03 747 13 34, 03 747 13 33 www.sentjur.si e-pošta: obcina.sentjur@sentjur.si Količina psihoaktivnih substanc (THC) v industrijski konoplji je do 0,2 odstotka. Konoplja, ki vsebuje več kot toliko THC, je pri nas prepovedana. ponedeljek potrdil vodja centra za zastrupitve interne klinike na ljubljanskem kliničnem centru Miran Brvar, ki zatrjuje, da se je 15 ljudi v Bio parku Nivo zastrupilo zaradi indijske konoplje. Pojasnil je, da v primeru, če so se zastrupili s THC, ni mogla biti industrijska konoplja. V Sloveniji doslej še niso zaznali smrtnega primera zaradi zastrupitve s THC, medtem ko je v ZDA zaradi njega že umrl otrok, ki je pojedel preveč kolača. Pri starejših ljudeh so lahko znaki zastrupitve s THC hujši kot pri mlajših, še posebej če imajo predhodne zdravstvene težave. Strah pred nezaupanjem Klemen Cokanovo, ki je znana kot velika zagovornica industrijske konoplje, žalosti, kar se je zgodilo, saj bodo zdaj ljudje imeli še manj zaupanja v industrijsko konopljo zaradi zastrupitve, za katero je bila kriva indijska. Na vprašanje, zakaj je nekdo namesto industrijske pri pripravi prehranskih izdelkov uporabil indijsko, odgovarja, da bi lahko bil razlog v nezadostnem poznavanju obeh rastlin. In prav širjenje znanja o industrijski konoplji je bil osnovni namen njenega sobotnega predavanja. »Gre namreč za rastlino, ki se dobro vključuje v kolobar in ki je vsestransko koristna, vendar tega na žalost mnogi še ne vedo,« še dodaja Klemen Cokanova in upa, da dogodek ne bo zaslepil ljudi. Ali je za zastrupitev res krivo neznanje ali morda kaj drugega, zaenkrat še ni znano. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA (arhiv NT) V virtualnem svetu Sprehod po mestu, njegovih lokalih in trgovinah iz naslanjača CELJE - Pred časom smo radovedno preverjali posnetke z naših ulic, ki so se na spletu znašli po zaslugi Googlove storitve Street View, in preverjali, če niso v kakšni čudni situaciji ujeli tudi nas. Ponudba, ki jo te dni v Sloveniji predstavlja Celjan Igor Knez, je nekakšna nadgradnja tega, le da se bo tokrat v spletni predstavitvi znašel le tisti, ki bo to želel in storitev tudi plačal. Gre za projekt Vi-pano, ki je pred približno letom zaživel v Nemčiji in vključuje približno 20 tamkajšnjih mest, a se hitro širi izven nemških meja. V prihodnjih dneh bo ekipa prišla tudi v Celje. Projekt Vipano, kar je okrajšava za virtualno panoramo, je zasnovan kot mestni vodič s 360-sto-pinjskimi panoramskimi posnetki in predstavitvijo iskalniku. Poleg tega lahko povezavo na stran Vipana uporabi vsak podjetnik tudi na svoji spletni strani in to pomeni še več možnosti ogledov. »Sosedje ali partnerji se lahko pri tej predstavitvi povežejo in to ponuja dodatne možnosti za vse vpletene. V avtosalonu je na primer ob steni kolo, kjer se s klikom nanj znajdemo v trgovini s športno opremo. Poleg tega lahko s pomočjo te strani rezerviramo sobo v hotelu, mizo v restavraciji, najdemo tisto, kar nas zanima,« pojasnjuje Knez. Tudi celjska ponudba Ker je takšna predstavitev na spletu namenjena tako mestu in njegovim prebivalcem, ki iščejo določene izdelke, ponudbo in storitve, kot turistom in naključnim obiskovalcem, Igor Knez se je rodil v Nemčiji, že nekaj let pa spet živi v Celju, od koder so njegovi starši. Tudi zato je najprej izbral Celje, kjer kot zastopnik za Vipano v Sloveniji in na Hrvaškem ponuja predstavitev na spletu. najrazličnejše ponudbe. Na eni strani gre za sprehod skozi mesta in njegove znamenitosti, na drugi strani je mogoče najti cel kup koristnih informacij o ponudbi podjetij in ustanov v mestih, od gostinstva, turizma, rekreacije, možnosti nakupovanja, servisov ... »Vsako podjetje, ki sodeluje v projektu, lahko predstavi vse, kar ponuja,« pravi Knez in pokaže primer av-tohiše, kjer se je s pomočjo virtualnega posnetka mogoče sprehoditi tako po njenih prostorih kot preveriti notranjost avtomobilov, ki jih ponuja salon. Obiskovalec spletne strani se na njej lahko »igra« in se tako dlje zadržuje na tej strani, kar omogoča večjo prepoznavnost podjetja v spletnem se zanjo zanimajo številni. V prihodnjih mesecih naj bi jo dobilo tudi Celje po dogovoru z mestno občino in nekaterimi podjetniki. V mestih, ki imajo tako kot Celje težave z oživljanjem mestnega jedra, je lahko takšna predstavitev dodatna spodbuda. Knez že v teh dneh napoveduje obisk ekipe iz Nemčije, ki bo naredila prve posnetke. Najbolj zamudno delo nato predstavljata obdelava fotografij in vzdrževanje mreže. »Ne gre namreč le za enkratno sliko, ki nima nadgradnje. Ponudbo je namreč mogoče dopolnjevati z novimi posnetki glede na letne čase, novosti, sezo- no ...« TC Foto: SHERPA 16 ŠPORT Pred zahtevno evropsko nalogo Celjski nogometaši so le dočakali trenutek, ko so izvedeli, kdo bo njihov nasprotnik v 1. krogu kvalifikacij za Ligo Europa. Celjsko moštvo se bo pomerilo s Slaskom iz Wroclawa. Gre za zelo zahtevnega nasprotnika, zato so bili v celjskem taboru več kot razočarani nad samim žrebom. Slask je v minuli sezoni osvojil 4. mesto na prvenstveni lestvici in je že nekaj let v vrhu poljskega nogometa, leta 2012 je bil tudi državni prvak. Za Slask je v času osvojitve državnega prvenstva igral Rok Elsner, nato dve leti tudi Dalibor Stevanović. Celjanom bo delo otežilo dejstvo, da bodo prvo tekmo igrali pred domačimi gledalci v Areni Petrol. Prva tekma bo prihodnji četrtek, 2. julija, povratna teden kasneje pred glasnimi poljskimi navijači. Teh naj bi na prvo tekmo v Celje prišlo okrog tisoč! Nič kaj lažje delo celjskih nogometašev ne čaka v primeru napredovanja v drugi krog. Pomerili bi se namreč z enim od nosilcev drugega kroga žreba, Göteborgom, 18-kratnim švedskim državnim prvakom, resda zadnjič leta 2007, in edino skandinavsko ekipo, ki je doslej osvojila kakšno evropsko lovoriko. Termina tekem za 2. krog sta 16. in 23. julij. Celjski nogometaši imajo za sabo le dober teden priprav, ko so odigrali zgolj eno pripravljalno tekmo. Z 0:1 so v Brežicah klonili proti Rabotničkim iz Makedonije. Zato se pojavlja vprašanje, kako dobro pripravljeni bodo rumeno--modri pričakali uvodno tekmo, ki je na sporedu tako hitro. MITJA KNEZ Marko Krajcer: »Dobili smo najtežjega nasprotnika« Poljska »invazija« na Celje V celjskem taboru so bili vsi zelo presenečeni nad kvalifikacijskim žrebom za Ligo Europa. A ne v pozitivnem smislu, temveč v negativnem. Zdaj je jasno, da pri žrebih Celjani zaenkrat še nimajo sreče. Vendar časa za jokanje ni, na hitro bo treba zbrati vse informacije o ekipi Slaska iz Wroclawa. Le nekaj minut po opravljenem žrebu v Nyonu smo se pogovarjali z izkušenim branilcem prvega moštva NK Celje Markom Krajcerjem. Kako ste pospremili žreb, vas je razžalostil? Izmed ekip, ki bi jih lahko dobili za nasprotnika, je Slask zagotovo najtežji nasprotnik, zato seveda to ni nič kaj dobro. A nič zato, z žrebom se zdaj ne smemo obremenjevati. Obe tekmi prvega kroga kvalifikacij je treba odigrati tako kot vse druge. Vanju vstopiti odločno ter iztržiti največ, kar se bo dalo. Še enkrat se je potrdilo, da Marka Krajcerja in soigralce v prihodnjih dveh tednih čakata zahtevni evropski preizkušnji. Celju »evropski« žrebi niso naklonjeni. Zaenkrat je res tako. Ko dobiš za tekmeca najtežjo ekipo, potem si seveda razočaran, a na to hitro pozabiš. Je pa res, da bi lahko bila katera druga ekipa, ki je sicer v javnosti manj znana, še trši in bolj neugoden nasprotnik. Poznate ekipo, ki vam bo stala nasproti 2. in 9. julija? Trenutno še nimamo pravih informacij. Zagotovo nas bo o vseh nevarnih igralcih obvestil in nanje pripravil naš trener. Tudi na njihov sistem igre se bo treba pripraviti. Dobro pa vem, da gre za imensko zelo dobro ekipo. Čez dobra dva tedna vas čaka potovanje na Poljsko. S tem večjih težav ne bi smelo biti, saj ste potovali že precej dlje, mar ne? Se strinjam. V zadnjih letih je bila predvsem pot na sever Norveške zelo utrujajoča. Bila je nekaj posebnega, imela je svoj čar. Takrat so nam še primanjkovale izkušnje, ki pa jih zdaj zagotovo imamo nekoliko več. Smo boljša ekipa. Kaj vam pomeni, da boste prvo tekmo odigrali pred domačimi gledalci? Želimo si, da bi nas na prvi tekmi v Areni Petrol pospre- milo veliko gledalcev, saj jih bomo tokrat na poti do morebitnega presenečenja zelo potrebovali. Pričakuje se izjemno število poljskih navijačev in treba jih bo preglasiti. Je pa res, da se bo tekma začela z 0:0, ko prav nič še ne bo odločeno. Osebno mi je vseeno, ali igramo prvo doma ali pa v gosteh. Na obeh tekmah bo treba odlično odigrati. Časa za pripravo je resnično zelo malo, le en teden. Kako bo? S pripravami smo šele dobro začeli, pa nas že čakata dve izjemno zahtevni tekmi. Priprava bo zagotovo zahtevna, tudi zato, ker moramo nasprotnika v skromnem tednu spoznati in se po najboljših močeh pripraviti nanj. Vodstvo nas bo z video posnetki zagotovo obveščalo o vseh malenkostih, mi pa moramo biti na vse še kako osredoto- čeni. MITJA KNEZ Velenjčani malce lažje dihajo Ob jezeru novo vodstvo kluba V velenjskem nogometnem prvoligašu so izpeljali težko pričakovano volilno skupščino, na kateri je dosedanjega predsednika NK Rudar Dejana Radovanoviča, ki se mu je mandat iztekel, zamenjal Mitja Kamenik. Športni direktor je postal Spasoje Bulajič, dosedanji pomočnik trenerju prve ekipe Jerneju Javorniku. V Velenju so po stresnih in precej negotovih mesecih brez pravega vzdušja in brez financ, dokončno zavihali rokave. Časa ni veliko Ob jezeru so s pripravami članske zasedbe na novo sezono začeli šele v petek, saj se prej ni vedelo, kaj se bo v Velenju sploh zgodilo. Zdi se, da novi ljudje prinašajo nov veter, ki je bil v velenjskem prvoligašu še kako potreben. Nekateri ljudje se v preteklosti na svojih položajih pač niso znašli. »V tem trenutku ne bomo nakupovali, osredotočili se bomo na naše mladince in na tiste igralce, ki jim je potekla pogodba. V roku dveh tednov bomo podpisali pogodbe s tistimi, ki se bodo dokazali, in s tistimi, ki bodo homogeni ekipi dali svoj prispevek,« je v uvodu dejal novi predsednik Mitja Kamenik. Po končani sezoni 2014/15 je kar 14 nogometašem Rudarja potekla pogodba. Ker stanje ni bilo pod nadzorom in se ni vedelo kako naprej, je te razmere izkoristila ljubljanska Olimpija. Ta je v svoje gnezdo zvabila dva bisera Rudarja. Najprej Aljaža Krefla, zatem še Denisa Klinarja. Vratar Matjaž Rozman je okrepil hrvaški Slaven Belupo, Ivan Firer je oblekel dres Celja, Dalibor Radujko pa Kopra. Čez noč so v Velenju ostali brez pomembnih nogometašev, vendar bi situacija lahko postala še slabša, če ne bi novi športni direktor na hitro »stopil na žogo«. Z Leonom Črnčičem in Klemnom Bol- Ali bo Ivan Firer, na sliki še v dresu Rudarja, oblekel rumeno-modri dres, bo zagotovo znano 16. julija. Kaj bo z Ivanom Firerjem? Celjski nogometni prvoligaš je v preteklem tednu na svoji spletni strani objavil novico, da je enoletno pogodbo podpisal z zdaj že nekdanjim napadalcem Rudarja Ivanom Firerjem. Toda lahko se zgodi, da bo Ivan Firer celjsko moštvo zapustil, še preden se bo nova tekmovalna sezona sploh dobro začela. V javnost je namreč pricurljala vest, da se je Firer s celjskim klubom ob podpisu pogodbe dogovoril, da lahko do 15. julija zapusti klub. A le v primeru, da bi dobil ponudbo iz tujine. Ta klavzula je bila vključena v pogodbo, vendar tega klubska služba za odnose z javnostmi medijem ni sporočila. Naj dodamo, da zanimanje iz tujine za Ivana Firerja obstaja. Če bi odšel, bi torej pomenilo, da bodo morali v Celju zanj na hitro najti zamenjavo v času, ko bi morali biti nogometaši že uigrani. Celjsko ekipo so okrepili Mihovil Jeronin Klapan, Matej Mršić in Milan Spremo. MITJA KNEZ, foto: arhiv NT (SHERPA) Novi predsednik NK Rudar Mitja Kamnik (povsem levo), v sredini Leon Črnčič in novi športni direktor Spasoje Bulajič. Vodilna sta z vezistom Rudarja podpisala novo pogodbo. ho je podaljšal sodelovanje. S prvim za dve sezoni in pol, z drugim za štiri. Graditi na mladih »Ne glede na dejstvo, da imajo nekateri igralci ponudbe drugih klubov, upam, da bodo podpisali z nami, saj verjamem, da se bo tudi za nas našla svetla luč na koncu predora in da bomo Rudar spravili na prave tire. Uprav- ni odbor temelji na mladih, sestavljajo ga ljudje v starosti od 33 do 43 let. So ambiciozni, imajo svoje cilje in so tudi vplivni na svojih položajih. Z vsakim posebej sem imel pogovore, tako, da verjamem, da bomo našli pravo pot in rešili Rudar,« je pristavil Kamenik ter zatem odgovoril na vprašanje, kakšna bo usoda Jerneja Javornika, trenerja članske zasedbe, ki se mu je pogodba iztekla: »Z njim se pogovarjamo in mislim, da se bomo dogovorili za sodelovanje tudi v prihodnje, saj sem predan Šaleški dolini in si posledično želim čim več domačih igralcev in strokovnega kadra.« Novi športni direktor Spasoje Bulajič dodaja, da v NK Rudar ne smejo hiteti, treba je premišljeno povleči vsako po- tezo. »Situacija je zelo slaba, kazalo je še kako črno, a če ne bi verjeli, da nam lahko zgodbo uspe obrniti na bolje, se ne bi podali v to. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Zdaj je v prvi vrsti sestavljanje prve ekipe, potem ko časa do začetka nove sezone ni več veliko. Če mi bo čas dopuščal, a tega bo zdaj zagotovo zelo malo, bom pomagal tudi na igrišču. Zdaj moramo stisniti. Okrepitve? Zaenkrat ne bi govoril o tem. Vas bomo obvestili.« V Velenju se torej lahko vsaj malce lažje diha, čeprav se seveda razmere čez noč niso izboljšale. Je pa več kot očitno, da bodo delali v pravi smeri. To smo pogrešali v preteklih sezonah. MITJA KNEZ Foto: TOMAŽ LESJAK ŠPORT 17 Erkićeva iz Celja k italijanskemu podprvaku Kapetanka prve ekipe ŽKK Athlete Celje Maja Erkić bo kariero nadaljevala pri italijanskem podprvaku Ragusi, s katerim je podpisala enoletno pogodbo. Ragusa je bila zadnji dve sezoni finalistka italijanskega državnega prvenstva. V zadnji sezoni je Ragusa v finalni seriji domačega prvenstva s 3:2 izgubila proti evroligašu Schiu. Maja Erkić je v pretekli sezoni celjsko zasedbo popeljala tako do naslova v državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju. V Jadranski ligi do 4. mesta. Pomoč najmlajšim V obdobju 2000-2007 se je Erkićeva v matičnem klubu podpisala pod štiri državne in pokalne lovorike ter trikrat celjsko zasedbo popeljala na zaključni turnir Jadranske lige. Po odhodu iz knežjega mesta je bila članica ekip Celte Vigo, Faenze, Familie Schio. Maja Erkić je od leta 2002 stalna članice slovenske reprezentance, za katero je doslej odigrala 62 uradnih tekem. Je tudi uradna ambasadorka mladinskega evropskega prvenstva, ki ga bo od 30. julija do 9. avgusta gostilo Celje. »Najprej bi se rada zahvalila ŽKK Athlete Celje za odlično sodelovanje v pretekli sezoni. V novi sezoni mu želim na vseh področjih, še posebej na športnem, veliko uspehov. Upam, da bom v prihodnosti z matičnim klubom v takšni ali drugačni vlogi še sodelovala,« je v uvodu z zadovoljstvom dejala Erkićeva, ki je v Celju precej mlajšim košarkaricam dajala pomembne nasvete in jih obenem dodatno spodbujala. »Glede na to, da se trenutno resnično fizično odlično počutim, sem se V Athletu hvaležni za pomoč ob nekaj ponudbah iz tujine odločila za odhod k italijanskemu podprvaku, ki ima tudi za prihodnost zelo visoke cilje. Poleg športnih motivov je pri odločitvi za prestop v novo sredino pomembno vlogo odigralo tudi to, da mi način življenja v Italiji zelo ustreza, saj sem tam prebila že kar nekaj sezon. Kljub odhodu v tujino bom doma ves čas zavzeto navijala za Athlete.« Primanjkljaj bo precejšen Odsotnost Maje Erkić se bo v novi sezoni zagotovo zelo poznala. Ob tem celjski klub zapušča tudi Rebeka Abra-movič, od katere novi delodajalci sicer še ne želijo, da razkrije ime nove sredine, za Marico Gajić in Evo Lisec pa vlada precejšnje zanimanje. »Ob odhodu naše kape-tanke Maje Erkić nas v klubu prevevajo mešani občutki. Po eni strani nam je žal, saj izgubljamo odlično igralko in osebo, ki je bila v lanski sezoni našim mladim košarka-ricam v veliko pomoč, po drugi strani pa smo veseli, da Maja odhaja v vrhunski klub in se s tem vrača na najvišjo raven evropske košarke. To je tudi za naš klub priznanje in dokaz, da so igralke ŽKK Athlete Celje vselej na očeh najboljših klubov iz najmočnejših evropskih lig,« je ob odhodu Erkićeve dejal podpredsednik žKk Athlete Borut Kop. Naj dodamo, da bo jutri v Slavonskem Brodu žreb skupin in obenem parov za novo sezono ženske košarkarske Jadranske lige, kjer naj bi Athlete kljub številnim odhodom, a tudi prihodom igralk spet igral vidno vlogo. MITJA KNEZ foto: GRUPA Maja Erkić se je po uspešnem zdravljenju poškodbe v dresu Athleta vrnila v zelo dobro formo. Na Špici čakajo izboljšanje proge Dušan Konda kljub vsem težavam ne obupuje Dušan Konda verjame, da bo nov center za kajakaše in kanuiste zgrajen do leta 2020. V prejšnji številki smo poročali o uspešno izpeljani tekmi evropskega pokala na Špici, kjer so kajakaši in kanuisti navdušili prisotne. Spektakularno je bilo ob nočnih finalih. V Celju pa že nekaj časa gledajo v prihodnost, ko si želijo, da bi izboljšali progo. Ta je zdaj po besedah prvega moža KKK Nivo Celje Dušana Konde preveč mirna in obenem za tekmovalce prelahka. Če bodo želje uslišane, bi bilo v Celju mogoče izpeljati kakšno izmed večjih tekmovanj. Kakšno je torej stanje proge na Špici? Savinja je trenutno relativno mirna. Po pravici povedano ni najbolj primerna za tako velike tekme. Vselej nam je sicer uspelo pripraviti izvr- stne tekme, nazadnje pravi spektakel, a to ni to. Želimo si izboljšanja. Gremo v borbo za izboljšanje proge na Špici. Že nekaj let govorim, a tudi zdaj vam bom dejal, da enkrat nam bo uspelo. Se pravi, da je bil zadnji spektakel na Špici lahek zalogaj za »spustaše«? Dejansko res. To je bila za njih »šala mala«, saj so »spu-staši« navajeni divjih voda. Kljub temu so gledalci, ki jih je bilo precej več kot na kakšnem rok koncertu, uživali ob predstavah najboljših. Verjamem, da bodo v prihodnje, ko bo prišlo do izboljšanja proge še bolj. Saj veste, da večkrat poudarim, kako je bilo, ko nam je vse zgorelo, pa smo se pobrali. Zdaj si želimo še korak naprej, ki je za nas zelo potreben. Projekt je velik, a za vaše uspešne tekmovalce in podmladek nujen, mar ne? Pri vseh prizadevanjih na Špici potrebujemo podporo. Saj veste, kako močna je želja, da zgradimo pravo kajakaško progo, na kateri bo mogoče v prihodnosti prirediti celo svetovno prvenstvo. Celjski kajakaši bi imeli tako v domačem okolju super progo, posledično se ne bi bilo treba voziti štirikrat na teden na treninge v Tacen in po Evropi. Stroški so precejšni. Se o tem s kom že pogovarjate, ste komu že predstavili vse načrte? Sam lobiram že vrsto let. Na tem zadnjem spektaklu ste lahko videli predsednika olimpijskega komiteja Bogdana Gabrovca, pa našega župana Bojana Šrota, ki nas vedno podpira. Bilo je tudi precej drugih uglednih imen. A za nas to ni dovolj. Država ima zadnjo besedo, ampak vse se da narediti. Le prisluhniti je treba, najti finančna sredstva, se prijaviti še na kakšen razpis in potem se bomo lahko pohvalili, da smo v Celju zgradili pomanjšan Tacen. Kakšna bi bila po vašem mnenju ta trasa proti Petrič-ku? Marsikdo si težko predstavlja, a voda proti Petričku bi bila mirna. Primerna za kopanje in turizem. Zgrajen bi bil triprekatni hidravlični gibljiv jez, ki zagotovo ne bi nikogar poplavno ogrožal. Pod njim bi bila izvrstna kajakaška proga, primerna tudi za rafting. Verjamem, da nam bo to uspelo zgraditi do leta 2020. MITJA KNEZ,foto: SHERPA Celjani v Krško, Velenjčani doma pričakujejo Krko Na Brdu pri Kranju so izžrebali pare za novo tekmovalno sezono nogometnega državnega prvenstva. Tudi v sezoni 2015/2016 bo prva liga sestavljena iz desetih moštev. To so Rudar, Olimpija, Domžale, Maribor, Gorica, Celje, Krka, Koper, Zavrč, novi prvoligaš pa je Krško. Sezona se bo s tekmami 1. kroga začela v sobota, 18. julija, s tekmami zadnjega 36. kroga pa končala ob koncu maja prihodnje leto. Celjski nogometaši bodo prvo tekmo odigrali pri novincu, v Krškem. Velenjčani bodo gostili Krko. Izžrebani so bili tudi pari 1. kroga pokalnega tekmovanja. Celjsko območje bo imelo v uvodnem krogu tri predstavnike - Rogaško, Rudarja in Šampiona. Pari so Šampion - Zavrč, Rogaška - Olimpija in Pesnica - Rudar. MITJA KNEZ »Pivovarji« za Evropo zanimivi, Velenjčani ne Evropska rokometna liga prvakov bo v sezoni 2015/16 doživela korenite spremembe. Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo še naprej člani elitne druščine, medtem ko si njihovi tekmeci iz velenjskega Gorenja niso izborili nastopa v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini. EHF je ovrednotil vse klube, ki so vložili prošnjo za nastop v ligi prvakov. Na podlagi njihovih dosežkov v minulih sezonah in še nekaterih drugih podatkov, kot so na primer obiskanost in velikost dvorane, tržne aktivnosti, televizijske pravice in medijsko delovanje klubov, jim je EHF nato podelil ocene. Celjska ekipa je prejela visoko oceno, izpolnila je zahteve vseh kriterijev, medtem ko jih velenjska ni. Gorenje bo posledično v novi sezoni tekmovalo v precej manj zanimivem rangu nižje, v pokalu EHF. Prihaja Estonec V RK Gorenje pozdravljajo nov obraz, saj se bo to poletje zasedbi trenerja Gregorja Cvijiča pridružil estonski igralec, 18-letni rokometaš Andris Celminš, ki prihaja iz kluba Valga Käval. Gre za 193 centimetrov visokega zunanjega igralca, ki se najbolje znajde na položaju desnega zunanjega. V zadnji sezoni je za klub Valga Käval dosegel 167 zadetkov in bil drugi strelec prvenstva. Andris Celminš, ki je bil v končani sezoni izbran za najboljšega desnega zunanjega v domačem prvenstvu, je z velenjskim klubom podpisal štiriletno pogodbo. Skupina smrti Rokometna reprezentanca Slovenije bo na evropskem prvenstvu 2016 na Poljskem igrala v skupini C, in sicer z reprezentancami Španije, Švedske in Nemčije. Ples kroglic v Krakovu je varovancem Veselina Vujovića namenil, da bodo prvi del prvenstva igrali v Vro-clavu, in sicer v skupini smrti. MITJA KNEZ 18 VSI NASI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRENOVI, »OBRED тЛИ1ТВ1Т ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo Iia, £i privoščite najboljše! Odlične stvari z majhnimi delci Nanotehnologija - inovacija za jutrišnji svet Nanotehnologija je področje, ki se ukvarja z nanomate-riali. Glavna značilnost teh materialov je velikost delcev, ki se giblje od 1 nm do 100 nm (1 nanometer je milijoninka mm; nano - gr. pritlikavec). Na ravni nanodelcev obstajajo nove priložnosti in novi načini uporabe teh delcev, ki pa z materiali »normalne« velikosti niso bile mogoče. Tako nastajajo na-noprodukti, ki ne bodo izboljšali le področij medicine, elektronike, varstva okolja ..., ampak tudi prihodnost domačega vsakdana in prostega časa. Danes že poznamo celo paleto nanopremazov za keramiko, kamen, les, usnje, tekstil, steklo ... Nanopremazi zago-taljajo hidrofobnost, saj »odbijajo« vodo, in oleofobnost, saj »odbijajo« olja, so odpornejši na kemikalije in omogočajo »stay clean« učinek. Tehnološko napredni nanopremazi imajo tudi močne samočistil-ne lastnosti (fotokataliza, op. Hidrofobni učinek, ki ga na premazanem tekstilu ustvari nanopremaz za tekstil in usnje (oblazinjeno pohištvo). FE SAN BORIS. Lopata 47 3000 Celle taUfax: 03 5472-362 GSM: 031 583-257 DŠ.: SI43767303 Pesan Boris s.p. ■ KNAUF SISTEMI - OBNOVA STAVBNEGA POHIŠTVA • DEKORATIVNA NOTRANJA IN ZUNANJA S LI K OPLESK ARS K A DELA • FASADERSKA DELA p.). Nanopremazi ne vsebujejo silikonov, voskov, olj in se ne luščijo. Nanašamo jih lahko na kamen, keramiko, les, plastiko, kovino, usnje, tekstil ... in so uporabni na zelo različnih področjih. Od avtomobila do tuš kabine Nanozaščita za prevozna sredstva - Primerna je za avtomobilska stekla, lake, platišča ter notranjost vozil. Premaz BSTRO]QPLIISTIin PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuumstrGjeplastlka.sl NANO-TEH brisalci je zasnovan tako, da zaščiti steklene površine avtomobila in izboljša vidljivost za 34 odstotkov, saj ustvari površino, ki je do 70 odstotkov odpornejša na umazanijo. Poraba pralne tekočine se zmanjša do 60 odstotkov. NANO-TEH premaz za platišča ščiti platišča tudi pred najbolj trdovratno umazanijo in omogoča lažje čiščenje brez uporabe močnih kislin, ki poškodujejo gumo. Zaščita za kamen, keramiko - NANO-TEH Kamen je linija izdelkov za zaščito kamna, keramike, betona in drugih mineralnih površin. Omogočajo paroprepustnost, premazi ne naredijo lepljive površine in se ne luščijo. Zaščita za kopalnice - Posebej priljubljeni so nanopremazi za kopalnice, na primer premaz za fuge. Impregnacija omogoča vodoodpornost, »stay clean« učinek, zaščito pred umazanijo, vodnim kamnom ... Madeže lahko odstranjujemo skoraj brez uporabe čistil. NANO-TEH set za tuš kabine je namenjen zaščiti steklenih in keramičnih površin s sijajem. Razlika na vetrobranskem steklu je med premazanim in nepremazanim delom stekla več kot očitna. Poleg opisanih premazov je nanozaščita dobrodošla tudi za tekstil (na primer zaščita oblazinjenega pohištva), plastiko (okvirji oken, tla), usnje (čevlji, oblačila), kovine, steklo (okna, steklokeramične plošče, očala, IKT...). Dolgotrajni učinek Z nanopremazom dosežemo, da ostane površina dlje časa zaščitena pred zunanjimi vplivi, pred umazanijo vseh vrst, vodo ... Za vsako površino obstaja natančno določen premaz. Raziskave so pokazale, da uporaba nanopremazov prinaša prihranek pri stroških čistil tudi do 70 odstotkov, pri času čiščenja pa tudi do 80 odstotkov. In ne nazadnje, površina ostaja dlje časa estetska in čista. Promocijsko besedilo ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3325 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET djj.OO-1 ^OO^sobota od 8^00-12.00 10% popust* ob nakupu * RoreRcijskik in sončnih očal CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 P PRI UREDITVI GROBOV, DELO BREZPUIČNO! fMLjflcl EER.V1E РШСА V Сгеиtnbroick 1, vas, W00 Celje, ,......^/.ij^kprvisfeaxom U. M. Qrtvenhvick 1, -r-,/ . /VM OhГ)У)0 Nova vas, WOO Cdje. IU- UP I 6Г? U/J DELOVNI CAT: fon. - fCt:. od i. do- Ture; soj-.: оИЉУ.ихг NSTALACUE VERHOV laofpf i IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC DISniJUillE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Štora, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov vuTkan^T tiOLČl če želite oglaševati v rubriki vsi mšL mojstri, -poteLlčite оз± KRONIKA 19 Ali vedo, kdo je anonimna priča? Kot kaže, Kamenikova obramba obremenilno anonimno pričo pozna - Glavna obravnava za Tekačevo predvidoma konec septembra Pred najodmevnejšim sodnim procesom, ki naj bi bil konec septembra, je bil včeraj na okrožnem sodišču predobravnavni narok. Gre za novo poglavje v zadevi Tekačevo iz leta 1997, ko so bili tam umorjeni štirje ljudje. Naroka se je udeležil obtoženi Kristijan Kamenik, ki krivde tudi včeraj ni priznal. Med predobravnavnim narokom je bil najbolj presenetljiv predlog tožilstva, naj zaslišijo anonimno pričo. Ta naj bi potrdila, da se je Kamenik z žrtvijo, s 75-le-tnim Štefanom Poharcem iz Tekačevega pri Rogaški Slatini, poznal. To poznanstvo Kamenik namreč zanika. Gre za obremenilno anonimno pričo, ki se boji za lastno življenje ter življenje svojih najbližjih. Kot je poudaril okrožni javni tožilec Edvard Ermenc, bi obramba tej priči seveda lahko postavljala vprašanja. Med narokom je presenetil Kamenikov odvetnik Tomaž Kamenikov odvetnik Tomaž Bromše je včerajšnji predobravnavni narok označil kot nezakonit, za nadaljevanje postopka pa zahteval izločitev vseh dokazov, zaseženih med hišno preiskavo leta 1997 v Kamenikovi hiši v Slovenskih Konjicah. Tožilec Edvard Ermenc se z Bromšetovo oceno, da je bil narok nezakonit, ni strinjal, saj v predhodnem sojenju ni bil opravljen narok, ki ga takrat zakonodaja ni predvidevala. Bromše, ki je o tej anonimni priči navedel različne podatke. Od tega, kje vse je prestajala zaporne kazni, do tega, da ima dvojno državljanstvo. »Neverjetno je, da se po 13 letih - ko ni nobenih dokazov - najde anonimna priča. Doslej znani podatki nakazujejo, da nikakor ne gre za verodostojno pričo. Gre za osebo, ki je v povezavi s tem že bila nekje zaslišana ter je podala o sebi kar nekaj podatkov,« je o anonimni priči novinarjem odgovoril Kame-nikov odvetnik. Na novinarsko vprašanje, če točno ve, kdo je ta anonimna priča, ki jo je med narokom precej podrobno opisal, odvetnik kljub vsemu ni odgovoril. Kristijana Kamenika so zaradi umorov, ki naj bi jih zakrivil, na prvem sojenju že obsodili na 20 let zapora, vendar je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Na drugem sojenju so ga morali oprostiti, saj so obveljali pomisleki, ki so povezani z odtisom njegovega copata. Tretjega sojenja niso mogli nadaljevati, ker so Kamenika prijeli na Hrvaškem. V tej državi so mu izrekli tudi dosmrtni izgon iz države po odsluženi kazni. Kamenik je prejšnji mesec odšel iz hrvaškega zapora, kjer je prestajal osemletno kazen zaradi tihotapljenja mamil. Iz zapora so ga izpustili pogojno. »Mislim, da ne vedo, kdo je anonimna priča,« je po naroku povedal višji tožilec ter vodja tožilstva Ivan Žaberl. Odtujitev copata? Tožilstvo med dokazi prav tako predlaga dva posnetka telefonskih pogovorov iz leta 2012, s katerim naj bi dokazali, da je bilo govora o morebitnem poskusu odtujitve »znamenitega« Kamenikove-ga športnega copata iz stavbe sodišča. Ta copat, ki naj bi Kamenika povezoval z umori v Tekačevem, so pregledali tako domači kot tuji izvedenci. Zadnje izvedensko mnenje, ki je bilo opravljeno v tujini, je bilo v Kamenikovo korist. Na glavni obravnavi naj bi tako izvedence soočili. V povezavi s telefonskimi prisluhi je odvetnik predlagal, da bi poslušali vse telefonske prisluhe, saj bi bilo med odlomki po njegovem lahko nekaj »iztrgano iz celotnega konteksta«. V povezavi s Kamenikovim copatom, naj bi na novi obravnavi na predlog tožilstva zaslišali vse dosedanje izvedence, ki so ga pregledovali. Težko pričakovani obtoženec Kristijan Kamenik (desno) je bil včeraj na celjskem sodišču na predobravnav-nem naroku. Na sodišče je prišel v družbi odvetnika Tomaža Bromšeta (v sredini) in njegovega sodelavca Bernarda Tajnška. Tožilstvo je celo predlagalo, naj strokovnjak razišče, kako obtoženi Kamenik dojema trpljenje drugih ljudi. Njegov odvetnik nasprotuje tudi temu, »saj naj bi naša zakonodaja prisilnih psiholoških pregledov« ne dopuščala. Obe strani, tako obramba kot tožilstvo predlagata še različne druge dokaze, med njimi zaslišanje več deset prič. Tožilstvo tako med drugim predlaga ponov- no analizo DNK sledi s prizorišča umorov. Če dokazi ne bodo izločeni, bo glavna obravnava v zadevi Tekačevo predvidoma 25. septembra. BRANE JERANKO Foto: GrupA Zaradi malomarnosti poginil zarod postrvi Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo sum kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. V Malih Braslovčah so namreč neznanci v potok pred bazenom ribogojnice Špegelj nametali večjo količino vejevja. Zaradi takšnega početja je prišlo do zamašitve filtrov, kar je zaprlo dotok vode. V potoku je zato poginilo kar 80 tisoč postrvi. Škode je za 20 tisoč evrov. Ker je storilec vejevje v potok nametal ponoči, ga nihče iz ribogojnice ni opazil. »Zagotovo se je to zgodilo v poznih nočnih urah,« pravi Tadej Špegelj iz ribogojnice. Vsak večer okoli 21. ure namreč lastniki opravijo še čistilna in vzdrževalna dela, a na dan, ko se je to zgodilo, niso opazili nikogar. Ali je vzrok škodoželjnost, je zaenkrat še nemogoče reči. »Domnevamo, da se je nekdo želel le znebiti vej drevesa, ki ga je obrezoval, in je čakal na primeren trenutek, da je to nekam odvrgel. Ne morem verjeti, da bi to nekdo storil namerno. Ljudje bi morali biti bolje ozaveščeni, da tega ne smejo početi, saj je to dokaz, kolikšno škodo lahko povzročijo s takšnim ravnanjem,« pravi Špegelj. Vrednost zaroda postrvi, ki je zaradi tega poginil, je 20 tisočakov, a se bo neposredna škoda najverjetneje pokazala naslednjo spomlad. Do takrat naj bi bil zarod pripravljen za prodajo in se bo takrat pokazala tudi dejanska škoda. SŠol Neznanci so v potok pred bazenom ribogojnice Špegelj nametali večjo količino vejevja, zaradi česar je prišlo do zamašitve filtrov in zaprtja dotoka vode. V potoku je zato poginilo kar 80 tisoč postrvi. »Dinamika« v primeru Škoberne Vrhovno sodišče RS še ni odločilo o zahtevi za izredno pravno sredstvo, ki jo je s svojim odvetnikom vložil nekdanji celjski okrožni sodnik Milko Škoberne. Ta je bil decembra predlani obsojen na pet let in pol zapora zaradi domnevnega jemanja podkupnine in zlorabe položaja. Sodnica je s sodbo odredila tudi, da mora plačati skoraj 20 tisoč evrov denarne kazni in vrniti 12 tisoč evrov prejete podkupnine. Višje sodišče je zaporno kazen potrdilo, a jo je znižalo za šest mesecev. Škoberne, ki je tudi prvi sodnik v zgodovini Slovenije, ki je bil pravnomočno obsojen, že nekaj mesecev prestaja zaporno kazen na Dobu. Naj spomnimo, da so ga obsodili, ker naj bi v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za Esada Čehajića iz Celja, ki je bil pred leti osumljen kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in goljufij. Kot so nam še odgovorili z vrhovnega sodišča, zaenkrat še ni znano, kdaj bodo o zahtevi za izredno pravno sredstvo sploh odločili. Padla med pohodom Na Špičastem vrhu v občini Vojnik se je minulo sredo med pohodom poškodovala planinka. Zaradi hudih poškodb so posredovali celjski gorski reševalci, ki so ženski prvo pomoč nudili na kraju nesreče, nato so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Do danes je bilo na Celjskem že devet nesreč planincev, štiri osebe so se pri tem huje poškodovale. Zagorel motor vlaka Preteklo sredo se je na območju Šmartnega ob Paki sprožila sirena. Šlo je za obvestilo občanom, da je prišlo do požara. Nekaj minut do 19. ure je namreč na progi Celje-Velenje pred Polzelo zagorel motor potniškega vlaka, ki je svojo pot nato nadaljeval do Šmartnega ob Paki. Tam so vlak ustavili na železniški postaji. Strojevodja in prostovoljni gasilci so požar pogasili, višina škode pa še ni znana. Poškodovan ni bil nihče. Vzrok požara še preiskujejo. SŠol 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE 7ТТГТТ77! VOZILA PRODAM FIAT punto 1,9 D, letnik 2001, klima, reg. 1/2016 in kawasaki kl 600, reg. ni možna, prodam. Telefon 041 584-163. 1505 OSEBNI avto BMW 2500 diesel, letnik 1995, nevozen in strešni kovček prodam. Telefon 041 209-768. 1514 STROJI PRODAM ROBOTSKO kosilnico Wiper lizard M 485, še novo, zapakirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 891-715.1423 ТТ7Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. KUPIM VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si TRAKTOR Imt, Zetor, Ursus, Deutz, Store, Univerzal ali podobno, s priključki, kupim. Telefon 031 851-485. p POSEST PRODAM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Store, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vatorter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p NAvrhuŽusma ob vznožju stolpa ljubezni je za smešno ceno na prodaj prazen gostinsko stanovanjski objekt, nekdaj predviden za planinsko kočo. Številka energetske izkaznice 2015-70-1048030. Telefon 041 987-864. š 73 BIVALNI vikend blizu Mozirja, asfalt, elektrika, voda, prodam. Telefon 070 777-281. _ 1398 PARCELE za vikende, relacija Štore-Sve-tina, prodam. Telefon 051 359-169. 1471 VIKEND, voda, elektrika, centralna in gradbeno parcelo prodam zaradi bolezni. Telefon 031786-173. 1477 NEDOKONČAN vikend prodam ali menjam za stanovanje. Telefon 051 619-093. 1495 ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Telefon 041 708-198. p CEUE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 4.900 EUR. Telefon 041 708-198. p DOBRNA, Klane. Prodam mešani gozd, 26.464 m2, za 9.500 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198. LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. SAMOSTOJNO stanovanjsko hišo, 143 m2, parcela 374 m2, na Ljubečni, zgrajeno 1998, vseljivo takoj, cena 119.000 EUR. V račun vzamemo manjšo nepremičnino za bivanje. Energetsa izkaznica št. 3809. Telefon 041 474-923. 1513 ODDAM PRODAM 1421 ODDAM POPOLNOMA opremljeno in obnovljeno garsonjero v mirni okolici v bližini centra Celja, vseljivo 1.7.2015, oddamo v najem. Telefon 031 354-344, Irena. 1348 STANOVANJE v času počitnic ugodno oddamo v Piranu. Telefon 041 360-787. 1494 V PIRANU oddajamo za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1494 APARTMA na otoku Murter, 40 m oddaljen od morja, cena 50 EUR/dan, oddam. Telefon 031 655-373. 1497 APARTMA za šest oseb, na otoku Vir pri Za-dru, oddam, 45 EUR/nočitev. Telefon 031 312-070. 1500 NAJAMEM TRAVNIK v velikosti 80 arov, v Doblatini pri Laškem, dam v brezplačno košnjo. Možnost strojne obdelave. Telefon (03) 5774-023. 14 8 7 V BLIŽINI Nazarij vZgornje Savinjski dolini oddam v najem hišo z garažo in vrtom. Informacije po telefonu 041 315-718 ali 041 783-696. P STANOVANJE Zaposlitveni oglas Zaradi povečanega obsega dela vabimo v naš kolektiv sodelavca na delovno mesto: IJT^lO grafično podjetje d.o.o. Celje EN0S0BN0 stanovanje, 42 m2, letnik 2002, popolnoma opremljeno, prodam za 55.000 EUR. Celje, telefon 040 229743. SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244. P TISKAR Opis dela: -tisk na zahtevnih grafičnih strojih Pogoji: -srednja ali poklicna šola tiskarske aLi druge tehnične smeri -vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju tiska Ponujamo: -delo za nedoločen čas s 6-mesečnim poizkusnim delovnim rokom OPERATER NA DODELAVNIH STROJIH Opis dela: -delo na strojni dodelavi fleksibilne embalaže Pogoji: -srednja ali poklicna šola tiskarske ali druge tehnične smeri Ponujamo: -delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delovnim rokom -možnost priučitve Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepisom pričakujemo v 15-ih dneh na naslov: INO d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Tmovlje 7,3000 CELJE ali po e-pošti na naslov: ino@ino.si GARAŽA KUPIM VRSTNO garažo kupim ob železnici ob Vrunčevi ulici v Celju. Telefon 041 763-254. 1463 DV0- ali trisobno stanovanje, hišo, širša okolica Celje, najamem. Možnost tudi odkupa. Telefon 064 199-040. 1310 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^» 041 420 111 AIDA d.o.o., Prekopa 3, Vransko AKUSTIKA PRODAM DIAT0NIČNI harmoniki, otroško in veliko, skoraj novi, C, F, B, prodam. Telefon 070 726-758. 1496 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 582-119,070 270438, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. P KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, bele, črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 1 1 i 1 L l 1 Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 10O % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosiio.si vT Prodajno mesto: ^ f Celje - Danstudio Celje,Teharska cesta 4. novi tednik / LET I www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1 -krat vstop v Deželo savn Va-rinia Neomejen vstop v fitnes center in še in še Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Nakup parcele v strateško umeščeni Industrijski coni Šentjur — jug 2 z vso pripadajočo infrastrukturo je investicija v vašo poslovno prihodnost. - oprema: fekalna in meteorna kanalizacija, vodovodno omrežje, javna razsvetljava ter kabelska kanalizacija za elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje, - novozgrajeno cestno omrežje v skupni dolžini 1.200 metrov, - dobre prometne povezave z lego ob regionalni cesti Celje-Rogaška Slatina, neposredno ob železniški progi in blizu izvoza na avtocesto. Izkoristite priložnost in si že danes ugodno zagotovite optimalne pogoje za razvoj, širitev in uspešno opravljanje vaše dejavnosti! V Industrijski coni Šentjur se prodajajo deli komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za izhodiščno ceno 44,20 EUR/m2 brez DDV. Več informacij: Konrad Pušnik, tet. št.: 03 7471 334, konrad.pusnik@sentjur.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, možnost dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 655-528. 1411 TELICO, čb, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 397-583. 1470 BIKCA in teličko, stara 10 in 14 dni, simen-talca, prodam. Telefon 031 840-282. 1479 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašna, zelo mirna, prodam za 1.150 EUR. Telefon 041 257-664. 1480 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, pašno, prodam. Telefon 041 941-168. 1489 OSLICO, staro 6 let in osla, starega 8 let, prodam ali menjam za govedo. Telefon 031 725-672. 1498 TELICO limuzin, težko 400 kg, staro 8 mesecev ali kravo simentalko, z mlekom, prodam. Telefon 031 683-810.š 104 BELE piščance, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 753-595. 1501 TRI ovne, eden ima okoli oči lepe črne lise, prodam v okolici Vojnika. Cena po dogovoru. Telefon 041 932-160.1502 KRAVO simentalko, brejo ali prazno, po izbiri, prodam ali menjam za klavno govedo. Telefon 041 794-301. p Utihnila je pesem, zamrl nasmeh, ostal je mir in spomini, spomini... V SPOMIN V mesecu juniju mineva pet let, odkar je za vedno zaprl oči naš dragi oče, dedi in pra-dedek, ter dva meseca, odkar z njim počiva v miru naša draga mama, babi in prababica in MARKO LJUDMILA (27. 10. 1930 - 21. 6. 2010) (14. 9. 1930 - 30. 4. 2015) JEZOVŠEK iz Popovičeve ulice v Celju Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, jima prižigate svečke. Vsi njuni ШШШ DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 66 astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE DVA bika simentalca, po 440 kg, za 750 EUR/eden, prodam. Telefon 041 288921. 1503 DVE telici simentalki, težki po 410 kg, po 650 EUR/ena, prodam. Telefon 041 288-921. 1503 MLADEGA nemškega ovčarja, starega deset tednov, ugodno prodam za 100 EUR. Telefon 041 234-216. 1508 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, velika pasma in samca ovnača za pleme prodam. Telefon 031 217-481. 1515 PRODAM SENO v kockah ugodno prodam. Informacije po telefonu (03) 542-1162, do 9. ure. 1440 DOMAČI kis prodam. Telefon 041 245894. 1486 NOV in star krompir, jabolčni kis, rdeče vino prodam. Menjam seno za drva. Telefon 031 318-430. 1493 ODDAM ЈИШИШ i astrologinja 0906430 is pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja SENO, košnjo, oddam. Telefon 041 315771. 1499 OSTALO PRODAM KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 itm SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 Z vami v živo tudi na vaši najljubši1 televiziji vedeževanje in astrologija 090 77 77 V.' Ir^fflptr d.0 a., y POKLIČITE ZDAJ IN I2VEJTE Шс ШЈ0 pniH0DH0ST i "dQön, j Zakupite minute in se \ J 1 vedeževalka™ pogovafjajte ceneje d.d.d., 2,19 (Jiflirt. 070444422 Oči zapremo in v spominu te uzremo. Nikjer te ni in to boli... Toliko lepega vsem nam si dala, v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre ANTONIJE PETROVČIČ iz Povčenega 5 nad Rimskimi Toplicami (7. 1. 1935 - 15. 6. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu Me-tličarju za opravljen cerkveni obred, Mojci Grušovnik za ganljive besede slovesa, sosedi Minki Požin, Malčki Tovornik in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni LEPO ohranjeno otroško kolo, hojico in stolček za hranjenje prodam. Telefon (03 ) 5774-707. 147 8 VRTNI plinski gorilec s plinsko jeklenko in citre, stare 100 let, ugodno prodam. Telefon 070 477-884. 1474 KLETKO za 12 kokoši, komplet s krmilnikom in napajalnikom, prodam za 100 EUR. Telefon 070 370-985. 1482 PLOČEVINASTO cisterno za kurilno olje, 1.000 l, cisterna je dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 362-029. 1492 TOMO Vinkovič, 18 KS, lepo ohranjen in jabolčnik, prodam. Telefon 070 726758. 1496 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p ŠIVALNI stroj, v omarici, dva lepa lestenca in moško kolo na prestave, prodam za skupaj 120 EUR. Telefon 031 682-684, Šentjur. 1504 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n NUDIM pomoč starejšim osebam, pomoč v gospodinjstvu in pri čiščenju. Dodatne informacije po telefonu 031 548-776. Mihela Jazbinšek, Hrenova 32 a, Nova Cerkev. p STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. V SPOMIN SILVI TOVORNIK iz Trške Gorce (31. 12. 1936 - 25. 6. 2014) 25. junija 2015 mineva leto dni, kar nas je zapustila mama, tašča in stara mama Silva. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, posto-jite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Sin Darko z ženo Olgo ter vnukinji Sergeja in Lavra Tam nekje na širnem nebu tvoja duša mirno spi, angelčki so jo objeli, da bi jo večno čuvali. Spi, le mirno spi, dokler k tebi ne pridemo še mi. Na tebe nas vežejo najlepši spomini, v srcu in mislih si v naši bližini. V SPOMIN 23. junija je minilo leto dni, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji NEJC BUČER iz Zagaja pri Ponikvi 7 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi mislimi. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, brat, svak, tast in stari ata IVAN SKAMEN iz Ulice Cirila Debeljaka 16 v Celju (22. 6. 1930 - 4. 6. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, patronažni sestri Barbari za dolgoletno zdravljenje, sosedi Anici za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Duha za odpete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred, za darovane sveče in cvetje, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. Žalujoči vsi njegovi PODJETNIK iz okolice Domžal, 45 let, 175, nekadilec, vaditelj rekreacije želi spoznati simpatično žensko za lepe trenutke v dvoje in prijateljstvo. Telefon 031 595-834. p 79 ri tednik radiocelje 60 Poroke Žalec Poročili so se: Katja BU-KOVŠEK iz Šentjurja in Peter JANIČ iz Žalca, Mojca BOŽIČ iz Petrovč in Miloš SIRŠE iz Grajske vasi. Mozirje Poročili so se: Tamara HUMSKI iz Maribora in Se-bastijan ŠKRABL iz Dogoš, Petra PLESEC iz Juvanja in Andrej BUKOVEC iz Vele- nja, Edita VRŠNAK in Mitja VODLAN oba iz Nazarij. Smrti Šmarje pri Jelšah Umrla sta: Alojz ARTIČ iz Šmarja pri Jelšah, 85 let, Leopoldina ČOKL iz Vršne vasi, 83 let. Žalec Umrla je: Jožefa Ana KRIVEC iz Kasaz, 84 let. Mozirje Umrla je: Ivana TRATNIK iz Nove Štifte, 75 let. 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 25. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 26. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 27. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 28. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Mitja Ma-stnak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 29. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Mitja Mastnak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 30. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 1. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CHEERLEADER - OMI (6) 2. WANT TO WANT ME - JASON DERULO (2) 3. STRONGER - CLEAN BANDIT (5) 4. BILLS - LUNCHMONEY LEWIS (3) 5. HEY MAMA - DAVIDGUETTA FEAT. NICKI MINAJ & AFROJACK (1) 6. INSTANT CRUSH - NATALIE IMBRUGLIA (2) 7. A MILLION VOICES - POLINA GAGARINA (4) 8. POISON - RITA ORA (3) 9. HEROES - MANS ZELMERLOW (4) 10. ROADS - LAWSON (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEDENA - SIDDHARTA (3) 2. SIJAJ SONCE - SWEETSOLOGY(4) 3. CUKRPOP - I.C.E. (5) 4. VSE BO KUL - CLEMENS (2) 5. MOJ LJUBI MIR - PANDA (2) 6. V SRCE - COVERLOVER (6) 7. TATU - ALEX VOLASKO (4) 8. ŠKRATOVE SENCE - NATASHA (3) 9. AHA - MUFF (1) 10. TIVOLI - MAGNIFICO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: OUTSIDE - CALVIN HARRIS FEAT. ELLIE GOULDING SOMEONE NEW - HOZIER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: BREZ POTI - TIM KORES FEAT. TRKAJ GREM NAPREJ - ELI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Franca Miheliča Glasba je moj čarobni svet 2. Unikat: Kar je moje, je tvoje 3. Veseli svatje: Se ti kaj kolca 4. Modrijani: Noro ljubim 5. Lunca: Pozabila te bom Spored od 24. 6. do 1. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jurski svet - akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 16.00, 18.30, 21.00 nedelja, sreda: 16.00, 18.25, 21.00 Jurski svet - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.10, 20.00 petek: 16.40, 19.10, 20.00, 21.40, 22.25 sobota: 14.10, 16.40, 19.10, 20.00, 21.40, 22.25 nedelja: 14.10, 16.40, 19.10, 20.00 Pobesneli Max: Cesta besa - pustolovski, akcijski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 20.30 nedelja, sreda: 21.10 Prava nota 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10 sobota, nedelja: 14.30, 18.10 Prelomnica Svetega Andreja -akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 21.10 Spuži na suhem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.00, 16.50 Ted 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 16.45, 18.00, 19.00, 20.15, 21.15 petek: 15.45, 16.45, 18.00, 19.00, 20.15, 21.15, 22.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 16.45, 18.00, 19.00, 20.15, 21.15, 22.30 Terminator - akcijski nedelja: 20.00 Terminator: Genisys - akcijski sreda: 20.00 Vohunka - komedija od četrtka do srede: 15.50, 18.50, 20.40 Vrvež v moji glavi - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.25, 18.25 sobota: 14.20, 16.25, 18.25 nedelja: 14.40, 17.00 sreda: 17.00 Vrvež v moji glavi - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50 sobota, nedelja: 13.35, 15.40, 17.50 Zvončica in legenda o Nikoli- zveri - animirani, pustolovski sobota, nedelja: 13.50, 15.00 IllCiropol ČETRTEK 20.00 Poštarjeve bele noči - drama PETEK in NEDELJA 19.00 Poštarjeve bele noči - drama 21.00 Zgodbe o konjih in ljudeh - komična drama SOBOTA 19.00 Zgodbe o konjih in ljudeh - komična drama 21.00 Poštarjeve bele noči - drama SREDA 20.00 Macondo - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Kapitan Sabljezobi in zaklad Lame Rame - družinska komična pustolov. 18.30 Zgodbe o konjih in ljudeh - romantična komična drama 20.00 Ted 2 - komedija SOBOTA 18.00 Joker - kriminalka, triler 18.30 Kapitan Sabljezobi in zaklad Lame Rame - družinska komična pustolov. 20.00 Ted 2 - komedija NEDELJA 16.00 Kapitan Sabljezobi in zaklad Lame Rame - družinska komična pustolov. OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV M E D 2 5 . J U NIJ E M IN 9. JULIJEM SREDA, LAPIDARIJ 1. julij, Literarni večer ob 20. 30 Gledališka predstava iz cikla bratov Vajevec SOBOTA, LAFIBÜ^H 4. julij, Likovna šola z Dolores Ponoš ob 10. uri Prijave na dolores.ponos@knjiznica-celje.si PONEDELJEK, HlMq od 6. do lO.llgrajm^Se angleško julija. J^ücovne delavnice Abrl ob 10. uif PONEDELJE od 6. do fl ob l^H LAPID^ : kulture in jezika s Han Qinxuan :ian.kozelj@knjiz^HPcelje.si ČETRTEK, 2. NADSTROP 9. julij, Odprtje razstave Pivo in cvetje 50 let ob 18. uri Razstava bo na ogled do 31. avgusta NE ČELJEHI15 SPREGLEJTE Fotografska razstävc^^P^ga fötografa Francija Horvata je na ogled v 1. nadstropju do 31. avgusta 18.00 Ted 2 - komedija 19.00 Zgodbe o konjih in ljudeh - romantična komična drama 20.15 Joker - kriminalka, triler PONEDELJEK 17.30 Jurski svet - akcija ZF pustolovščina 20.00 Cena slave - komična drama PRIREDITVE SREDA, 24. 6. 17.00 TamKoUčiri Celje_ Latino summer night ob 20.00 koncert skupine Orion 17.00, 21.00 Dom sv. Jožefa Celje Kresovanje ob dnevu državnosti s srečelovom in veselico 12.00 dalje Celjski mladinski center ZaREGGAEaj s frendi ob zaključku šole 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.00 Vinska Gora_ Proslava ob dnevu državnosti z nočnim blagoslovom konj 20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Kino pod zvezdami: Bog, le kaj smo zagrešili francoska komedija 21.00 Pred Domom kulture Velenje Odprtje 31. Poletnih kulturnih prireditev glasbeno-plesni koncert skupine Šukar s plesalkami KUD Balerima 21.00 Max klub_ Žur ob koncu šole 20.30 Mestni trg Šentjur Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti pod slovenskimi zvezdami poletne noči - poklon Mojmirju Sepetu ČETRTEK, 25. 6. 19.00 Amfiteater na promenadi Velenje Katrinas koncert 20.00 Celjski mladinski center Gambija razstava slik Helene Rožencvet PETEK, 26. 6. 16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Praznik KS Trnovlje Celje osrednja prireditev; kulturni program, podelitev priznanj in srečanje starejših 19.00 do 23.00 Amfiteater na promenadi Velenje Ritem Velenja slovenska glasba z lokalnimi izvajalci 20.00 Slomškova soba, Slomškov trg Celje Pot od osebe do človeka učenje o zanju z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem SOBOTA, 27. 6. 10.00 Branibor club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 19.00 Ribnik Vrbje_ Poletni večer s Fake orchestra 20.00 Pri Gasilskem domu Trnovlje Celje Praznik KS Trnovlje družabno srečanje gasilcev in krajanov; igra ansambel Zreška pomlad 20.00 Plesni Forum Celje N. A. G. premiera avtorskega plesnega projekta 20.00 Osnovna šola Kostrivnica Zabava z Ivano Kovač in ansamblom Katrca NEDELJA, 28. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 15.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Mednarodna kulturna prireditev upokojencev 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Večer dalmatinske glasbe z MoPz Gotovlje in Perovimi tamburaši PONEDELJEK, 29. 6. 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej VODNIK 23 TOREK, 30. 6. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Andrejem 19.00 Dom kulture Velenje Mali princ prva ponovitev predstave Lutkovnega gledališča Velenje SREDA, 1. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Se prideš igrat? zabavna sreda za otroke Poletje v Celju SREDA, 24. 6. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo 18.00 Kavarna Miško Knjižko Španski večer flamenko, bruhalci ognja, degustacije španskih prigrizkov... 19.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Skupina Same babe koncert 22.00 Branibor club Celje Nina Pušlar koncert ČETRTEK, 25. 6. 19.00 Mestna plaža Glasbeni večer PETEK, 26. 6. 17.30 in 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Potovanje skozi zgodovino roka otroške delavnice in animacija; koncert rok uspešnic v akustični izvedbi 20.00 Hotel Evropa Celje Adi Smolar koncert 21.00 Vodni stolp_ Tabu koncert SOBOTA, 27. 6. 10.00 Hotel Evropa Celje_ Evropa raja z najmlajšimi 10.00 do 19.00 Mestni trg Šentjur Festival Žene me kreativnost ustvarjalne delavnice, iskanje skritega zaklada, zabavne dijaške igre . 11.00 Galerija Volk Celje_ Celjske poletne vedute 2015 odprtje in ogled razstave likovnih del XVII. poletnega slikarskega extempora 11.20 Krčma TamKoučiri Celjske poletne vedute 2015 podelitev priznanj in razglasitev prvih mest XVII. poletnega slikarskega ex-tempora 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina 20.00 Hotel Evropa_ Alex Volasko koncert 20.00 Ramna plaža ob Slivniškem jezeru Epik večer na Ramni koncert skupine Blackmonk 21.00 Mestna kavarna Metropol Celje_ Cafe Mezclado koncert NEDELJA, 28. 6. 10.00 Velenjski grad_ Srednjeveški dan 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina 20.30 Vodni stolp_ Trio con spirito & Vokalni band Kreativo koncert PONEDELJEK, 29. 6. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo TOREK, 30. 6. 18.00 Mestna plaža Celje Postanimo kraljične in vitezi ustvarjalne delavnice; izvaja Bojana Komplet, Otroške sanje 20.30 Vodni stolp Celje Svet v mestu: Večer smeha gostje: Klemen Mauhler, Janez Trontelj in Štefan Šumanc Šumi SREDA, 1. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Vzajemkova ustvarjalna delavnica 20.30 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Literarni večer igrata: Irena Zagajšek, Janez Valjavec Setveni koledar Čas za presajanje je do 30. junija. 24. SR korenina do 16. ure 25. ČE korenina 26. PE korenina 27. SO korenina do 14. ure, od 15. ure cvet 28. NE vet 29. PO list 30. TO l ist 1. SR plod do 16. ure, od 17. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 20.30 Vodni stolp Celje_ Petdeset odtenkov njive, Boštjan Gorenc Pižama Festival Klovnbuf SOBOTA, 27. 6. 10.00 Mestne ulice Celja Klovnbufova festivalska karavana interaktivne ulične akcije 11.00 Vodni stolp_ Klovnbufova festivalska karavana otvoritev festivala; nastopi, interaktivne cirkuško-klovnovske delavnice 19.00 Središče mesta na Zvezdi Klovnbufova festivalska karavana šah, gledališče na ulici, žanr - gledališče klovnov NEDELJA, 28. 6. 10.00 Mestne ulice Celja Klovnbufova festivalska karavana ineraktivne ulične akcije 11.00 Vodni stolp_ Klovnbufova festivalska karavana interaktivne cirkuško-klovnovske delavnice 19.30 Pred Mestnim kinom Metropol Klovnbufova festivalska karavana Žirafa Royal, gledališče na ulici PONEDELJEK, 29. 6. 10.00 Mestne ulice Celja Klovnbufova festivalska karavana interaktivne ulične akcije 11.00 Vodni stolp_ Klovnbufova festivalska karavana interaktivne cirkuško-klovnovske delavnice 17.00 Mestne ulice Celja Klovnbufova festivalska karavana interaktivne ulične akcije 18.00 Vodni stolp_ Klovnbufova festivalska karavana zaključna festivalska produkcija Društva vabijo SOBOTA, 27. 6. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.30 Dvorana Centra Nova Velenje Kje je nosek predstava gledališča Ku-Kuc iz Lendave za najmlajše NEDELJA, 28. 6. 7.00 Bistrica ob Sotli, pred občinsko stavbo Petrov sejem raznolika sejemska ponudba in obsejemsko dogajanje PONEDELJEK, 29. 6. 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 do 14.00 Ustvarjalni pristan Celje Počitniški ustvarjalni dopoldnevi od ponedeljka do petka 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre . TOREK, 30. 6. 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M-kot muzej poletne počitniške vragolije v muzeju; petdnevni ustvarjalno-zabavni program Dobrodelne prireditve SOBOTA, 27. 6. 19.00 Pušn šank Pr Tini_ Dobrodelni cocktail party 2015 Rotaract kluba Celje Razstave Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letni-ca slovenskega kmečkega upora; do preklica Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Stojan Špegel: RazGLEDNICE&jaški, do 30. 6. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Znameniti G 0*0 Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Nedelja, 28. junij 2015, ob 8. uri, start in cilj pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Koloin" " 1 i Prijavnina 10 EUR (majica, okrcpčila ob poli in na cilju) ОДЕЈЈЗЗШ 50 km dolga pot: Žalec, Vrbjc, Prebold. Kaplja vas. Grajska vas. Tabor. Vransko. Podvrh. Braslovče. Polzele, Zg. Gmšovljc, Go to vije. Predviden čas 3 ure. Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34 ZKŠT ŽALEC, Aškerieva 9 a, 3310 Žalec, www.zksl-zalec.si Teharčani avtorja Mateja Ocvirka, do 30. 6. Likovni salon Celje: razstava Bojana Mrđenovića, do 16. 8. Stari grad Celje: razstava slik Utrinki življenja v Celju danes in skozi čas, članov KUD Svoboda Celje, do preklica Galerija AQ Celje: razstava Dušana Čatra Totemas, do 3. 7. Galerija Plevnik-Kron-kowska Celje: Interrogations / Donald Weber, zatvoritev razstave, Celje Fokus - festival avtorske fotografije, do 13. 7. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Omejena razsežnost Polone Kitak, do 4. 7. Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do 30. 9.; razstava zloženke Kipi v Celju, do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 26. 6. Mercator center Celje: razstava Plakat miru, Linos kluba Celje Mozaik, do 25. 6. Celjska Kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do 31. 8. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava slikarja Milana Pavlovića, do 5. 7. Velenjski grad: razstava Tomaža Gorjupa, do 1. 8. ZA MEDKULTURNI DIALOG STA KUUČNA SPREJEMANJE IN SPOŠTOVANJE Kaj je medkulturni dialog? Kaj so stereotipi? Na takšna in podobna vprašanja smo odgovarjali v projektu VKLOPI SE - programu spodbujanja medkulturnega dialoga z državljani tretjih držav* v Celju, ki ga od 5.1. 2015 do 30. 6. 2015 izvaja UPI - ljudska univerza Žalec. Zaključna prireditev pri Osrednji knjižnici Celje (3. 6. 2015) Namen projekta je spodbujanje sodelovanja med različnimi kulturami, promovira-nje etnične raznolikosti in osveščanje javnosti o pomenu medkulturnega dialoga. Izvedli smo S kulinaričnih delavnic, kjer smo spoznavali bosansko, rusko, makedonsko, kitajsko in filipinsko kuhinjo. Tako kot mnogi sodelujoči tudi Irina Babicheva, izvajalka delavnice o ruski ku- Projekt flflAmndn Evropska unija kz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih driav hinji, meni, da potrebujemo še več podobnih projektov, saj ti pomagajo tujcem pri lažji vključitvi v okolje, domače prebivalstvo pa preko kulina-rike spoznava tradicionalne jedi, s tem pa tudi zgodovino in kulturo drugih držav. V ciklu petih radijskih oddaj smo predstavili zgodbe migrantov, ki živijo v Celju in njegovi okolici, se o ste- reotipih pogovarjali z dijaki Gimnazije Celje-Center in med drugim raziskovali, kako medkulturni dialog poteka na II. OŠ Celje in v Vrtcu Zarja. 3. junija so migranti na stojnicah pred Osrednjo knjižnico Celje predstavljali 6 držav, in sicer Rusijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Kosovo, Paragvaj in Kitajsko. Med državljani tretjih držav smo izvedli tudi anketo o njihovem vključevanju v slovensko družbo in o pomenu medkulturnega dialoga. In kaj je po mnenju anketirancev najpomembnejša stvar za razumevanje med pripadniki različnih narodov in kultur? Sprejemanje, tolerantnost, spoštovanje in potrpežljivost - odgovor, ki je v luči dnevnih poročil o beguncih še kako aktualen. * vse države, razen države članice EGP, kamor sodijo države članice Evropske unije, Norveška, Islandija in Lihtenštajn Ö REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Že prvo noč skupaj v postelji NAJINA POROKA Bilo je na zabavi najpomembnejšega rojstnega dne. 18-letka predstavlja svobodo, samostojnost, slovo od otroštva, vozniški izpit in kar je še takih velepo-membnih reči. Zelo načelno rečeno bi Valerij Strmčnik od tega dne lahko počel karkoli bi si zamislil, želel pa si je samo eno - objeti deklico, ki jo je spoznal taisti večer. Tudi Tina ni mogla kar tako pozabiti fanta, s katerim sta v globoki debati vso noč reševala svet. In ko je prihodnji dan dobila sms, je tudi njo spreletelo nekaj metuljčkom podobnega. Ko jo je dolgolasi fant v bulerjih na prvem zmenku prvič zares stisnil v objem, je začutila, da bi to lahko bilo to. Valerij je ob tej priložnosti brez pomisleka »šprical« pouk, Tina pa je slučajno tudi imela »prosto« uro športne vzgoje. V tako podarjenem si času sta se namenila v Vrtnico. In se zaletela v znanca, ki jima je od samega veselja, ker ju vidi, kar celo uro delal družbo. Ko sta končno ostala sama, sta drug drugega nepričakovano obdarila z zgoščenko z najljubšo glasbo. Valerij je za Tino izbral zasedbe Led Zeppelin, Pink Floyd in Deep Purple, Tina pa zanj The Smashing Pumpkins. Če smo pikolovski, sta v isti postelji pristala že na večer, ko sta se spoznala. A brez grešnih misli; spodobno oblečena sta padla v dremež po Valerijevi zabavi in ko se je fant ravno poskušal kar najbolj udobno ugnezditi na stol, mu je Tina prijazno ponudila pol rjuhe, pol odeje in pol vzglavnika. Ponudba, ki se je ne zavrne. Nekaj let kasneje se je Valerij iz Rogaške Slatine preselil k njej v Šentjur. Načrtovanje in urejanje skupnega doma ju je sladko zaposlovalo zadnja leta. Užitek, ko se pozno popoldne oba vrneta v svoje malo kraljestvo, pa je danes nekaj, česar ne bi zamenjala za pol sveta. Flapjacks bodo igrali z berglami Valerij je sicer kot ekonomist zaposlen v marketingu Cinkarne Celje, Tina pa se je donedavne-ga kot Vengust podpisovala pod številne članke Novega tednika in oddaje Radia Celje. Kadar si utrga kak prosti trenutek, igra flavo, klavir, poje, slika, ustvarja, Valerij pa je navdušen numizmatik, ljubitelj starin in vrtičkar. Ker pa je Tina tudi izvrstna kuharica, je njun dom pogosto in priljubljeno srečališče prijateljev in družinskih članov. Lep večer brez posebnega razloga pa si znata itak pričarati kadarkoli. Tako se je nekoč ob buteljki odličnega vina v prijetni debati utrnila tudi misel o poroki. »Po nepozabnih skupnih 11 letih je Vasko v trenutku šibkosti rekel ja, jaz pa sem še isti večer naredila seznam povabljenih in naslednje jutro rezervirala datum na upravni enoti, preden bi si lahko premislil,« je nasmejano razložila Tina. A poroka je izpadla tako pravljično, tako pisana na njuno kožo, da bi jo mladoporočeni mož najraje že kar naslednji dan ponovil. Na prvo junijsko soboto sta jima na Ipavčevem vrtu ob strani stali priči Maja Ptičar in Rok Jančar, zapele so jima članice vokalne skupine Glasovir, kjer poje tudi Tina, najlepšemu poljubu pa so zaploskali vsi, ki jih imata rada. Kako bosta pripravila slovesnost ob zlati poroki, sicer še ne vesta, vendar je eno gotovo. »Tudi če bomo imeli bergle in slušne aparate, bodo igrali Flapjacks. Z izbranim dobrim, starim rokenro-lom so poskrbeli, da je migala vsa dvorana - tudi oldtimerji.« Mlada zakonca Strmčnik imata zdaj čas, da v miru uredita vtise ob 1500 čudovitih fotografijah in upoštevata vse lepe želje in nasvete, ki sta jih na poročni dan dobila od svatov. Če verjamete ali ne, je za harmonično zakonsko življenje pomembno tudi to, da je hladilnik vedno poln piva. StO Uši, srbeča nadloga otroških glav stran 38 Zgodbe s Celjskega -Št. 25 0*24. 6. 2015 - Namig za izlet: borovničevi dnevi stran 33 PORTRET Odpisani iz »bunkerja« po naključju spet mm ^т 1«ц V muzeju premogovništva v Velenju ## I I ** razstavlja Enver Kaljanac Naključje je hotelo, da je Stojan Špegel, vodja muzeja premogovništva v Velenju, v ateljeju pri slikarju Enverju Kaljancu, ki že nekaj let živi in ustvarja v mestu ob jezeru, opazil zanimive slike. Po pogovoru z avtorjem je ugotovil, da so bile na razstavi nazadnje na ogled pred 40 leti. Slike iz »bunkerja« oziroma iz avtorjevega depoja so si lahko ogledali le redki izbranci, njegovi prijatelji, če so ga obiskali v ateljeju. Slikarjeva selitev iz ateljeja, pri kateri je Stojan Špegel odkril »zanimivo robo«, je bila tako nadvse dobrodošla in ciklus likovnih del s socialno tematiko, portretov ljudi z roba družbe iz let 1965-1975, je zdaj na ogled v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. »Veseli nas, da smo lahko po dolgih desetletjih v naših razstavnih prostorih znova postavili na ogled dela avtorja, ki je nekoč kot član znamenite skupine Junij razstavljal po vsem svetu,« je odkritje pospremil Stojan Špe-gel, sicer tudi sam slikar, zato dobro ve, o kakšnem »skritem materialu« govori. »In zakaj so te slike tako dolgo tičale v >bunkerjutežko< dediščino in problematične vsebine, ampak se ob tem prazniku poskušamo lotiti nečesa, kar spodbudi naše spomine in se poigra z njimi,« pravi direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar. Boštjana Tacola. Njegove fotografije, ki so na ogled v prostorih muzeja novejše zgodovine, prikazujejo čisto prava pin-up dekleta, zaradi statične osvetlitve, ki jo je pri tem uporabil, pa se prav nič ne razlikujejo od originalnih pin-up sličic iz 50. let. Direktorica muzeja novejše zgodovine Tanja Rožen-begar, ki je tudi predsednica slovenske organizacije Mednarodnega muzejskega sveta, pravi, da s tovrstnimi dogodki želijo dokazati, da muzeji niso ustanove, kjer je vse tiho, kjer se ne smemo ničesar dotakniti in kjer se je ustavil čas, temveč ravno nasprotno. »Sodobni muzeji so izjemo atraktivni, angažirani in dinamični prostori socialnega spreminjanja. Tej usmeritvi sledimo tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje.« ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Osrednja pozornost večera je bila namenjena odprtju fotografske razstave pin-up deklet avtorja Boštjana Tacola, Celjana, ki živi v Ljubljani. Umetnostni zgodovinar in profesionalni fotograf obuja estetiko ameriških 50. let. Navdihujejo ga predvsem ilustracije velikih ameriških mojstrov s sredine prejšnjega stoletja, kot so bili Gil Elvgren, George Petty in Peter Driben, in barve zgodnjih barvnih hollywoodskih filmov. Dela s statično osvetlitvijo, torej z lučjo brez bliskavic. Njegov prepoznaven fotografski slog so močne nasičene barve in skrbna osvetlitev fotografij. Za glasbo 50. let sta poskrbela didžeja. Didžej Martin13 je znan sicer tudi kot Rockin' Martin13. V rockabilly glasbo se je zaljubil že kot najstnik. Je velik ljubitelj gramofonskih plošč, zato jih je nekaj zavrtel tudi v soboto. Glasba, ki jo ima rad, je raznolika, ob njej se lahko poskakuje, nori in kriči, naj bo to rokenrol, rhythm'n' blues, rockabilly, doo-wop ali garage rok. Vzdušje v Pokrajinskem muzeju Celje je bilo nekoliko bolj umirjeno. Na dvorišču Knežjega dvorca so zaigrali člani Celjskega godalnega orkestra z dirigentom Nenadom Firštom. > -V, Ji:- J ' ^ i rA • * V* 'M ш \* I jfcet «3 * 32 REKREACIJA Zbirno mesto udeležencev brezplačnih tekaških treningov v Celju je na Špici, kjer se dobivajo vsak torek Savinjsko nabrežje je že od nekdaj priljubljen tekaški poligon, kjer večino treningov opravijo tudi udeleženci in četrtek ob 18. uri. Tako bo vse do 2. julija. Želja organizatorjev in trenerke Urške Klemen je, da bi večina brezplačnih tekaških vadb v okviru projekta Pospeši ritem. udeležencev redno tekla še naprej. Zdrava zasvojenost Celjanke in Celjani navdušeni nad brezplačnimi tekaškimi treningi - Tekaški ritem in srčni utrip je s celjskimi rekreativci pospeševal tudi Jure Košir Od sredine maja so v Celju in še nekaterih drugih krajih po Sloveniji v okviru projekta Pospeši ritem dvakrat tedensko brezplačni tekaški treningi. Namenjeni so popolnim začetnikom, rekreativnim tekačem in vsem tekaškim navdušencem. Ljubitelji rekreacije na prostem, predvsem teka, se lahko vsak torek in četrtek priključijo skupini rekreativnih tekačev, ki jih vodi profesorica športne vzgoje in trenerka atletike Urška Klemen. »Treningi so prilagojeni sposobnostim in telesni pripravljenosti posameznikov in se postopno nadgrajujejo. Tako omogočajo postopen, sistematičen in varen napredek pri doseganju osebnih tekaških ciljev,« je povedala vodja celjskega dela. Čeprav bi marsikdo pomislil, da udeleženci tekaških treningov zgolj tečejo, še zdaleč ni tako. »Pred vsakim treningom se najprej dobro ogrejemo, za kar porabimo približno 15 minut. Temeljito izvedemo šolo teka, to so različne vaje za pravilno tehniko teka, nato sledi glavni trening. Tudi ti treningi so zelo različni, včasih tečemo v klanec, včasih delamo vaje izmenjalnega teka, hitro in počasi. Včasih imamo trening tudi na štadionu, kjer delamo predvsem vaje za moč. Zelo različno,« načine treninga predstavi Urška Klemen, ki skrbi, da udeležencem nikoli ni dolgčas in jih vedno znova preseneti s kakšno novostjo. Prednjačijo dekleta Namen projekta je izobraževanje posameznikov o pomenu telesne aktivnosti in pravilnem pristopu k teku. Čim več posameznikov želijo spodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa. Nad odzivom so snovalci projekta v Celju navdušeni. Na vsakem treningu se jim pridruži do 50 udeležencev. Precej več je deklet, ki so navdušena nad idejo skupinskih tekaških treningov. Tako dobijo, kot pravijo, dodatno motivacijo in spodbudo, hkrati pa tudi napotke, kako vaditi pravilno, da ne pride do nezaželenih poškodb ali pretreniranosti. Redne tekače čaka nagrada »Veliko ljudi začne teči, veliko jih tudi hitro obupa. Predvsem zato, ker je zače- ten pristop napačen in ker je tehnika teka nepravilna. Prav to lahko tekača tako utrudi, da nad tekom obupa,« pravi Urška Klemen, ki tako kot številni tekaški strokovnjaki poudarja pomen redne vadbe. Da bi udeležence brezplačnih tekaških treningov spodbudili k redni vadbi, so za najbolj pridne pripravili lepe nagrade. Tisti, ki bodo obiskali največ vadb, se bodo lahko brezplačno udeležili teka Nočna 10ka, ki bo 11. julija na Bledu. Rekreacija izboljšuje psihofizično počutje Gibanje in ohranjanje osnovne kondicije sta nujna za krepitev zdravja in dobrega počutja. Le tako je lahko posameznik v današnjem tempu življenja kos vsem dnevnim nalogam, je prepričan ambasador projekta Pospeši ritem, nekdanji vrhunski alpski smučar Jure Košir. Kot nam je zaupal, je po profesionalni športni karieri za nekaj časa zanemaril redno gibanje in »takoj so se oglasile stare in se pojavile nove poškodbe, tudi psihično počutje ni bilo najboljše.« Odločil se je, da bo v svoje življenje znova vpeljal več gibanja. »S tekom sem se začel ukvarjati bolj naključno, verjetno zato, ker je precej enostaven, zanj ne potrebuješ veliko opreme in tudi časa ne. Tečeš lahko tako rekoč kadarkoli in kjerkoli,« je svoj vstop v svet teka pokomentiral Košir, ki si je že na začetku tekaške kariere zastavil cilj, da bi pretekel maraton. To mu je tudi uspelo. Čeprav lahko zmerno in zdravo rekreativno tekaško udejstvovanje prerase tudi v odvisnost, ambasador tekaškega projekta zagovarja zmernost: »Nobeno pretiravanje ni zdravo.« Ni pomembna količina treninga, pomembna je redna vadba, še dodaja naš nekdanji smučarski šampion. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Zelo pomemben, če ne najpomembnejši del tekaške opreme so športni copati. Ni nepomembno, kakšni so, pravi Urška Klemen. Prav nasprotno. Pri nakupu tekaških športnih copat se je dobro posvetovati z usposobljenim prodajalcem. »Če sami še ne poznate načina svojega teka, je pametno pred nakupom opraviti tudi šolo teka, kjer vam bodo trenerji na podlagi vašega načina polaganja stopal na podlago znali svetovati, kakšen copat potrebujete,« pojasnjuje atletska trenerka. Ker imajo kvalitetni copati tudi svojo ceno, proizvajalci vedno pogosteje ponujajo tudi možnost testiranja tekaških copat. Kako pomembna je redna telesna aktivnost, je po športni upokojitvi spoznal tudi nekdanji vrhunski alpski smučar, ambasador projekta Jure Košir, ki se je na enem od treningov pridružil celjski ekipi tekačev in tekačic. Prepričan je, da je vzdrževanje zmerne telesne kondicije nujno za ohranjanje zdravja in splošnega dobrega počutja. Množično na Celjski koči Na Celjsko kočo se je v soboto podalo 1.500 ljubiteljev aktivnega preživljanja prostega časa. Kolesarji in pohodniki so se udeležili že 16. Tuševega vzpona. S časom 17 minut in 54 sekund je tudi letos zmagal Matej Lovše, član kolesarskega kluba Tuš T. E. A. M.1. Med ženskami je zmagala Teja Gulič iz istega kluba, ki je za vzpon potrebovala 22 minut in 4 sekunde. Že tradicionalno so nagrade prejeli najhitrejši kolesarji in prvi trije kolesarji v posamezni kategoriji. Med pohodniki pa najstarejši in najmlajši obiskovalec in najštevilčnejša družina. Za zabavo na Celjski koči je skrbela skupina Do-načka, organizator pa je poskrbel za bogato pogostitev vseh udeležencev. V vseh minulih letih je Tušev športno-družabni dan privabil že skoraj 24 tisoč kolesarjev in pohodnikov. PR NAMIG ZA IZLET 33 Borovničevi dnevi V poletnih dneh lahko z izletom do Koče na Travniku združite prijetno s koristnim Ko me je kolegica na nedeljsko jutro vrgla iz postelje, češ da gremo v hribe, sem uspela zamomljati, da kvečjemu na kakšno manj zahtevno pot, ker imam potem še veliko dela. »Te peljem na travnik,« je rekla in slišalo se je čisto prijazno, predvsem nenaporno. Na hitro sem v nahrbtnik vrgla nekaj malenkosti - še vetrovke nisem vzela. »Saj gremo vendar samo na travnik!« Ženska pohodniško razpoložena trojica je kmalu sedela v avtu in zavila proti Zgornji Savinjski dolini. Malo me je sicer zaskrbelo, kje za vraga je tisti travnik. Ko smo prispele do Ljubnega ob Savinji, še ni bilo videti, da bomo kmalu na cilju. Zapeljale smo se skozi kraj in kmalu zatem pri tabli za Primož zavile levo in se nato vzpenjale navkreber po asfaltni cesti. Kar nekaj časa je trajalo vijuganje mimo lepo urejenih kmetij, kjer so na lesenih tablah zapisana njihova imena. Ko se je asfalt končal, je bilo tudi vožnje kmalu konec. Parkirati je bilo treba kar ob cesti - prostoru se menda reče Suha rampa, kot so nas kasneje podučili domačini. Levo navzgor nas je usmerila tabla, na kateri je pisalo, da je do Koče na Travniku še približno tričetrt ure hoje. Aha, to je torej ta travnik! Raj za ljubitelje borovnic Lahka in prijetna ter dobro označena pot se je rahlo vzpenjala skozi gozd, ko smo nazadnje prispele na planjavo, kjer se je povsod, kamor je segal pogled, razprostiralo grmičevje borovnic. Toliko jih še svoj živi dan nisem videla. Pravi raj za ljubitelje teh gozdnih sadežev. Ker smo bile tam maja, so bili še povsem zeleni in drobni, verjetno pa bodo prav kmalu te planjave že bolj obljudene, saj jih bodo zasedli nabiralci okusnih vijoličnih sadežev. Sicer pa tudi v tistih majskih dneh ni manjkalo obiskovalcev, saj so mnogi prišli peš iz Rastk, od koder je bil vsakoletni spominski pohod mimo partizanske bolnice do Koče na Travniku. To je pomenilo, da so se malo bolj potrudili kot me in da so kar nekaj ur grizli kolena, da so lahko nato uživali pred kočo, kjer so tisti dan ponujali čaj in golaž - prvega zastonj, drugega žal ne. Sicer pa je koča odprta vsak konec tedna vse do jeseni. Še na stolp Travnik resda ni bil čisto po mojih predstavah, a je bila hoja po planjavi res prijetna, kot bi se sprehajal po preprogi. Koča stoji malo pod vrhom Velikega Travnika, med Smrekovcem in Raduho. Ime planine je zagotovo primerno, saj se travniki razprosti- rajo po vsej planoti, obdani z gozdovi. Zaradi višine več kot 1500 metrov in oblačnega ter vetrovnega vremena se sicer ni dalo kaj veliko posedati na prostem - moja vetrovka je namreč ostala doma. So se nam pa že cedile sline ob misli, da bi se čez čas prišle past med grmičke. Od koče se lahko vzpneš še malo višje in po 20 minutah si na razglednem stolpu, od koder je lep pogled na vse okoliške hribe vse tja do Pece ali Ojstrice. Na stolpu informativne table pojasnju- jejo nastanek Smrekovškega pogorja, katerega del je tudi Veliki Travnik, in rastline ter živali, ki jih tam lahko srečamo. Tisti, ki pridejo na izlet za dlje časa, lahko pot nadaljujejo na Komen, Smrekovec ali Raduho. Me, ki smo si izbrale lahek in nenaporen izlet, smo se seveda vrnile proti avtu in nazaj v mestno sivino. Zagotovo bo še kdaj priložnost za ponovitev prijetnega izleta. TATJANA CVIRN Foto: TP - - ... . • VV7 W4. ЉВ ■ Borovničevo grmičevje je ponekod deloma suho - verjetno kot posledica kakšne zmrzali. V poletni sezoni se med njim pasejo krave. 34 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Sto let stavbe Občine Rogaška Slatina Železničarki dom leta 1917 Hotel Občinski dom okoli leta 1930 www.trgovinejager.com Г1AGER T i/ /"„ hnr.t m. TRADICIJE . u j SLOVENSKO DRUŽINSKO P/K/t\' PODJETJE ZAPOSLIMO: KOMERCIALIST V NABAVI FMGG (m/ž) Skrbeli boste za nabavo FMCG blaga. Vaš profil: ste poznavalec FMCG segmenta z izkušnjami pri sodelovanju z večjim številom dobaviteljev. Ste dober pogajalec in poznavalec trgovine. Vaše delo bo obsegalo pogajanja z dobavitelji na letni in dnevni ravni, sodelovanje pri oblikovanju sortimenta in oblikovanju akcijskih ponudb ter maloprodajnih kalkulacij. Skrb za naročanje blaga, reševanje reklamacij z dobavitelji, spremljanje založenosti maloprodaje, seznanjanje z novostmi in ostala dela povezana z nabavo in prodajo. Pogoji: ustrezna ekonomska izobrazba, aktivno poznavanje vsaj enega svetovnega jezika. Obvladanje osnov računalništva (office). Sposobnost komunikacije in pogajanja. Minimalno 3 leta delovnih izkušenj s področja nabave. Sistematičnostin analitičnost. Nudimo vam avtonomno delo v mladem in dinamičnem kolektivu hitro rastočega družinskega trgovskega podjetja z možnostjo dolgoročne zaposlitve. Delo boste opravljali na upravi v Rogaški Slatini. Samo kandidati, ki izpolnjujete zapisane pogoje, ste samoiniciativni, pošljite vlogo s kratkim življenjepisom na e-mail: kadri@trgovinejager.com, do 29.6. 2015. ASISTENT V MARKETINGU (m/ž) Skrbeli boste za pomoč pri promocijskih aktivnostih podjetja, pri pripravi raznih marketinških in prodajno pospeševalnih aktivnostih. Sodelovali boste pri projektih povezanih z lojalnostnim programom in upravljali z bazo kupcev (CRM). Izvajali boste naloge povezane z nabavo in prodajo ter skrbeli za promocijo lastne blagovne znamke v maloprodajnih enotah. Pripravljali boste mateijale za trženje do dobaviteljev in kupcev ter izdelkov v maloprodaji. Vaš profil: ste inovativna oseba navdušena nad prodajno marketinškimi aktivnostmi, vešči komunikacije in obvladate sodobna tehnološka orodja. Uvajali se boste tudi v maloprodaji. Zahtevana znanja: diploma iz ekonomsko trženjske smeri. Lahko se prijavijo tudi študenti-absolventi primerne smeri. Pogoji: ustrezna izobrazba trženjske smeri, obvladanje 2 svetovnih jezikov, obvladanje računalništva, poznavanje programov namiznega založništva. Delo boste opravljali na upravi podjetja v Rogaški Slatini in po maloprodajnih enotah. V kolikor menite, da ste pripravljeni vstopiti v mlad, dinamičen in hitro rastoč kolektiv družinskega trgovskega podjetja, pošljite pisno vlogo s kratkim življenjepisom na e-mail: kadri@trgovinejager.com do 29.6. 2015. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor. MESAR (m/ž) Skrbeli boste za prodajo mesa in mesnih izdelkov v maloprodajnih enotah. Ste pozitivno naravnana oseba in uživate pri delu z ljudmi. Ste natančni in spoštujete standarde čistoče. Imate izkušnje pri strežbi mesa in poznate delo z mesom in mesnimi izdelki. Pogoji: ustrezna izobrazba, minimalno 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Delo boste opravljali v maloprodajnih enotah na območju Pomurja. V kolikor menite, da ste pripravljeni vstopiti v mlad, dinamičen in hitro rastoč kolektiv družinskega trgovskega podjetja, pošljite pisno vlogo s kratkim življenjepisom na e-mail: kadri@trgovinejager.com do 29. 6. 2015. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor. Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com Mestna galerija je ob otvoritvi v juliju 2014 gostila jubilejno razstavo 100 let stavbe Občine Rogaška Slatina. Razstava je nastala v sodelovanju občine in Knjižnice Rogaška Slatina. Razstava prikazuje občinsko stavbo skozi čas, v letih 1914-2014, spreminjanje zgradbe, predvsem njene namembnosti, obenem pa se dotakne obdobja, v katerem je zgradba nastala. Nudi kratek vpogled v utrip Rogaške Slatine v začetku 20. stoletja, zanimivosti iz vsakdanjega življenja in oblačilno kulturo tedanjega časa. Železničarski dom (Eisenbahner-Kurhaus) je bil zgrajen leta 1914 za potrebe Dunajskega združenja železničarjev, ki je gradnjo tudi omogočilo. Leta 1921 je Občina Rogaška Slatina (po nekaterih navedbah Občina Zdravilišče Rogaška Slatina) stavbo odkupila. Od takrat se je stavba imenovala Občinski dom. V manj- 4 % šem delu stavbe je delovala občinska uprava z županom, v preostalem delu pa je bilo 35 sob za goste (Vardjan, 2004). V času 2. svetovne vojne je v stavbi delovala nemška policija (ustni vir: domačini). Po 2. svetovni vojni je bila zgradba namenjena različnim dejavnostim. Poleg Občinskega doma je v Stavba Občine Rogaška Slatina danes pritličju uporabljalo prostore gradbeno podjetje Občine Šmarje pri Jelšah. Podjetje, ki je vodilo računovodstvo za obrtnike, je delovalo v prvem nadstropju, višja nadstropja pa so bila namenjena stanovanjskim prostorom učiteljev. Po letu 1950 je t. i. Hotel Turist postal depandansa Hotela Bohor in je bil del Zdravilišča Rogaška Slatina. Od 1. aprila 1995 so v stavbi upravni prostori Občine Rogaška Slatina. MAJA MOHORIČ, Knjižnica Rogaška Slatina Marlo Morgan: Sporočilo iz večnosti Sporazumevanje s srcem Sporočilo iz večnosti je knjiga, ki bi jo moral prijeti vsak v roke in dojeti pomen besed, zapisanih v njej. Avtorica je na poseben način opisala odnos belcev do avstralskih plemen v obdobju 40. in 50. let preteklega tisočletja. Medtem ko so si belci prisvojili eno najlepših svetovnih dežel, so zanemarili spoštovanje bogate dediščine, ki so jo premogli abori-džini. Predvsem pa njihovo znanje o življenju, ki se je skrivalo za njihovim (za belce nesprejemljivega) stilom življenja in obnašanja. Zgodba se začne, ko se rodita dvojčka Beatrice in Geoffa, ki so ju belci ločili že dan zatem, ko sta ugledala luč sveta. Beatrice je pristala v krščanski sirotišnici, Geoffa pa so selili od ene družine k drugi. Otroštvo in mladost sta preživljala ob občutku, da »ne spadata nikamor«, saj nista vedela niti drug za drugega niti jima nihče ni predstavil značilnosti njune rase. Za belce sta bila divjaka. In takšen je bil tudi odnos do njiju. Medtem ko je Beatrice notranji glas klical v svet in iskanje svojih korenin, so Geoffa poslali v Ameriko k novi družini, kjer je zaradi svoje izobčenosti iz družbe zapadel v kriminal, droge in pijačo. Kot 24-letnik je pristal v zaporu, saj je obstajal sum, da je ubil tri ljudi in tam ostal do 50. leta. Beatrice duh nemirnosti pripelje do aboridžinke, s katero se odpravi na potovanje do svoje duše. Na tem potovanju izve veliko skrivnost, da so jo aboridžini - ki so že v davnini vedeli več kot belci, ki so jih »podjarmili« - klicali preko srca. Ne hlastajo za bogastvom, se ne maščujejo, ne obsojajo. Sprejemajo. To naj bi bilo bistvo življenja, jo poučijo. Učenje je zanje skupinsko. Znanja ne sprejemajo od enega učitelja, kot to počnejo belci. »Učenje vedno poteka v krogu skupine učiteljev. Tako se nič ne pozabi in nič ne doda, osebna razlaga pa ne more biti sprejeta kot dejstvo,« je zapisano v knjigi. Nadvlade ni in misel, da je človek višek razvoja, je nerazumna, spozna Beatrice med svojimi ljudmi. Njena plemena vodi enost. »Ne moremo ločevati stvari in reči, da nam je vseeno, kaj se dogaja z drevesi. Če pa smo vsi eno,« ji razlagajo. Ob tem še izve, kako aborid-žini vidijo čustva. Čustvo jeze ima zanje na primer obliko puščice. »Ko je človek jezen, se puščica zabode v telo in poškoduje organe. Energija zamere se zasidra v človeku in ostane v njem dlje časa,« so modre besede, ki se dotaknejo ne samo Beatrice, ampak tudi bralca. Piše tudi o strahu, ki ni človeško čustvo, ampak naj bi ga človek - po mnenju aborid-žinov - prevzel od živali. Strah zaustavi življenjski energijski tok, zato je toliko bolj nevaren. Zgodba, ki bralca napolni s starodavnim znanjem, mu tudi položi na srce, da svet že pozna vprašanje, še preden človek pomisli nanj, in tudi odgovor, preden ta pride do človeka. V življenju se je treba le prepustiti in biti vnaprej hvaležen zaradi vseh sporočil narave in življenja, menijo aboridžini. Ko Beatrice dojame vsa ta spoznanja, njeno dušo preveva novo poslanstvo. Čuti, da mora zaradi boljšega statusa aboridžinov v Avstraliji na nek način pomagati tudi vsem izseljenim članom plemena. Tako naključno, ali pa tudi ne, saj Beatrice zdaj že dobro ve, da imajo aboridžini sposobnost, da pošljejo in dobijo sporočilo iz neskončnih razdalj s pomočjo misli, dobi tudi naslov Geoffa. Celo snide se z njim, saj ga obišče v zaporu, ne vedoč, da sedi nasproti svojega brata dvojčka. Med njima se splete globoka vez spoštovanja in prijateljstva, na podlagi katere se obeta Geoffu potovanje domov. Toda tam se kazni ne bo izognil, aboridžini ne obsojajo in ne sodijo. Vendar bo svojo kazen med njimi dojel na svoj način, mu razloži Beatrice. Tako krog življenja sklene tudi njuni življenji. Avtorica na koncu knjige ne izda, ali sta razumsko vedela, da sta brat in sestra, a med vrsticami se bere, da to spoznanje niti ni tako razumsko pomembno, kot je pomembno, da oba povezavo čutita v srcu. In se sporazumevata z njim. Kot vsi aboridžini. SIMONA ŠOLINIČ O avtorju: Marlo Morgan je ameriška pisateljica, ki jo svet pozna po knjigi Imenovali so jo dvoje src. Tudi v tej knjigi se dotakne znanja aboridžinov. Vendar skozi svoje popotovanje po Avstraliji, kjer spozna, da je le s spoštovanjem do vseh živih bitij in z življenjem v sozvočju z Zemljo možno rešiti svet pred uničenjem. Po nekaterih podatkih naj bi se po izidu knjige Imenovali so jo dvoje src celo oglasili aboridžini in dojeli njene izpovedi kot ponižujoče, češ da nikoli ni bila v Avstraliji skupaj z njimi. Vendar je pisateljica vztrajala pri vsaki zapisani besedi. Več kot očitno je tudi druga knjiga, Sporočilo iz večnosti, ljudem sedla v srce. Smo dosegli vsaj del tistega; o čemer smo sanjali pred 24 leti / O tem so razmišljali Viki Krajnc, Gordana Stefanovič Erjavec in Franc Kovač, medtem ko lahko mnenje zgodovinarja Boruta Batagelja preberete na stran' »Sanjali smo, da bomo druga Švica« Mag. Viki Krajnc, upokojeni brigadir Slovenske vojske (SV), nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe (TO) v Zahodno štajerski pokrajini: »Primerjava obdobja osamosvajanja z današnjimi razmerami je precej težka. Takrat smo živeli v drugačnih družbenopolitičnih razmerah, v nekdanji skupni državi, Sovjetski zvezi in drugod po Evropi je prišlo do demokratičnega vrenja, nastajale so nove države. Verjeli smo, da bi v samostojni državi lahko živeli bolje in se hitreje razvijali. Pričakovanja so se delno uresničila, da smo po tisočletnih sanjah dobili svojo samostojno državo. Nikakor pa si nismo znali predstavljati, da bodo v tej državi takšne razmere, kot smo jim priča zdaj. V začetku je morda še kazalo, da bomo kot majhna in lepa podalpska deželica s pridnimi ljudmi postali druga Švica. To se ni uresničilo. Takrat še nihče ni imel predstave o tržnem gospodarstvu in kapitalizmu, nismo osvojili njune abecede. Tega, kar so zahodne države gradile 200 let, nismo mogli nadoknaditi v 20 letih. Morda smo bili preveč neučakani in smo si preveč želeli hiter razvoj, kakovost življenja, primerljivo z zahodom. Izkazalo se je, da to ne gre, da bo moralo preteči še precej časa, da bomo dosegli tisto, kar smo pričakovali. V času globalizacije se morajo majhni narodi prilagajati velikim, vendar morajo obenem imeti še hrbtenico, da ohranijo suverenost in svoje vrednote. To velja tudi za suverenost in vrednote, ki jih želimo Slovenci v svoji državi in kot narod negovati še naprej. Pri preoblikovanju Teritorialne obrambe v Slovensko vojsko in kasneje iz naborniške v profesionalno vojsko sem že imel pomisleke, čeprav sem sodeloval v teh procesih, da smo se prehitro odločili za profesionalizacijo vojske. Osebno sem se zavzemal za postopen proces. Za to, da bi se profesionalizirale samo določene enote in službe, ki jih potrebujemo v okviru Natovega zavezništva, in da bi v večjem delu ostal naborniški sistem. Danes mi je predvsem žal, da smo zanemarili rezervni sestav, ki je strateškega pomena. To ni dobro, čeprav trenutno stanje ne kaže, da bi imeli sovražnike na svojih mejah. Vendar se nikoli ne ve, kako se stvari v svetu obrnejo, tudi Evropa lahko začne pokati po šivih. Zgodovina nas uči, da vsake toliko časa pride do nesporazumov med državami, zato sta vojaška moč in obrambni sistem še vedno velikega pomena. Veterani Slovenske vojske in osamosvojitvene vojne smo sicer včasih razočarani, ker nekateri znižujejo pomen osamosvojitvenih dogodkov. Še iz druge svetovne vojne nismo razrešili delitev, a imamo delitev že v novi generaciji - z dvema veteranskima organizacijama, dvema proslavama teh prelomnih dogodkov. Problem je tudi to, da vrednot in tradicije tako iz NOB kot iz osamosvojitvene vojne ne znamo prenesti na mlajšo generacijo. O dogodkih, povezanih z nastankom države, se v osnovni in srednji šoli učijo le nekaj ur, kar je seveda premalo. Vrednote osamosvojitve je zasenčil pohlep po hitrem razvoju in materialnih dobrinah, kar ni dobro.« Foto: RG »Za kulturo ni bilo nikoli rožnato« Gordana Stefanovič Erjavec, umetniška vodja Plesnega foruma Celje, plesalka, koreografinja in pedagoginja, dobitnica številnih nagrad in priznanj za plesno področje: »Glede na našo velikost se mi je odločitev tedanjih politikov zdela zelo pogumna. Sama sem bila sprva malce negotova. Ljudje imamo namreč v krvi, da se počutimo bolj varno, ko hodimo po bolj ustaljenih poteh. Vendar me je tok dogodkov opogumljal. Upala sem in si predstavljala, da bo ta naša lepa Slovenija ubrala neko svojo posebno pot, ki bo za vse prinesla nekaj novega in boljšega. Vedno sem upala na boljše čase. Tedanja Jugoslavija je pokala po vseh šivih in videlo se je, da na ta način dolgo ne bo več šlo. Za kulturnike (sama sem namreč že 40. leto vpeta v sodobni ples in plesno ustvarjanje) nikoli niso bili rožnati časi. Vedno smo bili na robu financiranja, kot ena najmlajših zvrsti umetnosti. V 80. letih, ko se je začel preboj alternativne umetnosti, je imela država sicer več razumevanja in podpore za nas. Z osamosvojitvijo pa je moje upanje kar malo usahnilo. Razumela sem, da je treba morda več vložiti v državo, v to, da lahko zaživi. To sem vzela kot davek, ki ga moramo prispevati vsi prebivalci Slovenije, tudi kulturniki. Po 24 letih sem na nek način malo razočarana. Če primerjam obdobje pred osamosvojitvijo in po njej, se mi vseeno zdi, da se je lahko kultura prej razvijala na višji ravni. Ne vem, ali je bil vzrok to, da je bilo v tedanjem obdobju v ozadju več denarja, ali morda to, da je za nas več razumevanja imela država in nas je spodbujala v ustvarjalnem smislu. Danes je postalo vse preveč tržno, preveč komercialno usmerjeno. Prava umetnost izgublja pomen, kar je tisto, kar mene najbolj mori in glede česar sem na kulturnem področju najbolj razočarana. Danes se je težko kosati z različnimi všečnimi skupinam, bliščem in prodreti v medije, ki po mojem mnenju včasih bolj podpirajo komercialne zgodbe kot nekoč. Zdi se mi, da so bili avtorski dogodki nekoč bolj medijsko podprti, bolj so jih podpirali tudi prebivalci. Danes živimo v času, ko se vsi borijo za sebe, vsak misli samo nase in ni več časa za kulturo. Najbolj me boli, da na kulturnike ljudje včasih gledajo kot na nebodigatreba. Plesni forum bo prihodnje leto praznoval 40-letnico. Kljub temu da je to lepa obletnica, imam grenak priokus. V tem času smo neodvisno od podpore naredili zelo veliko. Predvsem zato, ker to, kar delamo, delamo s srcem, z dušo in s telesom. Pripravljeni smo na vse, zato da uresničimo svoje načrte, razvijamo generacije, da ustvarjamo projekte in dvigujemo raven kakovosti. Vendar je vse to plod osebne zavzetosti. Sama nisem nikoli pripadala nobeni politični stranki in mi je ta svoboda izredno ljuba, omogoča mi, da gledam na dogodke s svojega gledišča. Nekoč sem strokovno usposobljenim ljudem zaupala, da bodo našo državo pripeljali do uspeha. Naša majhnost pa se ni pokazala v kilometrini, ampak se je na žalost pokazala v ljudeh. Vsi, ki so imeli možnost, da bi to državo pripeljali do blagostanja, do bolj kakovostnega življenja, so po mojem mnenju gledali predvsem na svoje lastne koristi in so nas dobesedno opeharili. Bili smo lahkoverni pod neko zastavo ali grbom, pod državno zavestjo so nas prinesli okoli. Danes davek zato plačujemo vsi drugi, samo tisti ne, ki bi ga morali.« Foto: arhiv NT (SHERPA) »Ni izpadlo tako slabo, kot govorijo« Mag. Franc Kovač, osrednja osebnost šentjurskega Demosa, prvi predsednik demokratično izvoljene občinske skupščine in delegat takratne republiške skupščine: »V nasprotju z večinskim mnenjem sam menim, da z našo državo danes ni nič narobe, vsaj ne hudo narobe. Še vedno smo urejena družba, tudi v evropskem merilu, da v svetovnem sploh ne govorim. Čeprav smo od te zgodbe o uspehu pričakovali več, sem zadovoljen z njo. Tisto, kar ljudi tlači v malodušje, bi lahko razdelili na zunanje in notranje vzroke. Prve je lažje definirati in skupni imenovalec jim je EU. Cela južna Evropa se ubada s podobnim težavami, z neurejeno infrastrukturo, zdravstvom, s socialo, za razliko od visoko tehnološko razvitih držav severne Evrope, ki so si v uniji zgolj odprle pretok kapitala in razširile svoj trg. Tako se počutimo, kot da smo v koloniji. Seveda imamo tudi celo vrsto notranjih težav. Osebno verjamem v gospodarsko uspešnost liberalizma in osebne lastnine. A v tem pogledu smo miselno in čustveno obtičali v 90. letih prejšnjega stoletja. Neoliberalizem je na primer danes univerzalna kletvica ob boku besedam, kot so fašizem, nacionalsocializem ... A v resnici še liberalizma nismo osvojili. Posledica so gospodarski neuspehi. Še vedno stavimo na ekonomijo prerazporeditve, več bi delili kot ustvarjali. Samo poglejmo afere z bankami in svojo socialno sliko. Vse to je posledica naše ujetosti v starih miselnih vzorcih. In pri tem ne bi šel zelo daleč nazaj. Dileme od leta 1945 do leta 1990 je čas prerasel. Resda jih politično še zlorabljajo in nategujejo, vendar vsebinsko nimajo več vpliva na razvoj naše družbe. Težko bo narediti miselni premik, ker gre predvsem za vprašanje časa. Gre za razvoj gospodarske oziroma družbenopolitične kulture, ki raste z leti in desetletji. Naš idealizem o neki drugi Švici se je pokazal za povsem neproduktiven. Po bližnjicah se ne da nikamor, vse moramo prehoditi korak za korakom. Če skušam opredeliti svoje moralno etične probleme, je izvorni greh v tem, da je sodstvo v 90. letih zaspalo. Naša elita je dobila občutek, da ji je vse dovoljeno, mi vsi pa prepričanje, da je vsak, ki ne >krade< - v narekovajih, ker je šlo za legalna početja - bedak. To je bil in je še vedno temeljni problem naše družbe. V tem smislu ni tako zelo pomembno, kdo vodi to državo. Gre le za odtenke, več ali manj za kulturni boj. Sicer pa so vse naše politične opcije okužene s preteklo miselnostjo, z bojaznijo pred liberalizmom. Vse hočemo spraviti v neke okvire in pravila, a to ne gre. Uspešna družba temelji na občutku pravičnosti in ne na zunanji prisili in normiranju. Vračanje k socialističnim idejam dojemam kot beg novih generacij, ki v resnici ne vedo, kako je bilo živeti pred 30, 40, 50 leti. Ni vprašanje, kam se bomo obrnili Slovenci. Enostavno nas bodo potegnili svetovni družbeni tokovi. Prihodnost bo v rokah liberalnega gospodarstva, pri čemer bo določene družbene pogodbe treba zastaviti na novo. Ne vem, kako, a je prav, da mladi razmišljajo o tem. Ob dnevu državnosti bom izobesil zastavo, čeprav od kakšnih sosedov v odgovor na mojo pobudo dobim posmeh. To me čudi, ker je izobesiti zastavo še najlažje. Se moraš pa res vsaj malo čutiti povezan z idejo, ki jo zastava predstavlja.« Foto: arhiv NT 36 DAN DRŽAVNOSTI V opomin na to, kaj prinašajo vojne, so veterani postavili posebno mizo kot simbol trdnosti in vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope in sveta. Ob njej je stal prazen stol v spomin na vse padle, bel prt na njej je simboliziral čistost in neomadeževanost misli in dejanj veteranov, kamen s Triglava pa odločenost, da na tej zemlji tudi ostanemo. Rdeč nagelj je simbol spomina na vse, ki so v zgodovini prelili kri za slovensko domovino, vaza čiste vode pa je simbol solza njihovih najdražjih. Ščepec soli in vejica pelina sta simbola grenkobe in bolečine družin padlih, bodalo je simbol boja, poguma in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo, medtem ko kozarec rdečega vina simbolizira spomin na vse, ki so se v vsej zgodovini bojevali za svobodo slovenske domovine. »Zato izpijmo tri zdravice - prva naj velja vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, in solzam njihovih najdražjih, druga vsem, ki so v vsej zgodovini delovali za dobro svoje domovine, in tretja vsem danes zbranim,« je dejal Božidar Dare Sevšek in dodal, da je ostanek vina žarek upanja veteranov, da jim bosta čas in prostor vselej dajala vsaj del človeške topline in priznanja za njihova dejanja. Domoljubje, enotnost in odločenost Vsakoletna veteranska srečanja »zelene in modre linije« priložnost za obujanje spominov Melodije, zlasti koračnice Pihalnega orkestra Celje, zadnja leta spremljajo veterane na vseh srečanjih. Vsaka vojna da ljudem le dve možnosti - preživeti ali umreti. Po vsaki ostane spomin na dogodke, dejanja, dosežke ... Ostanejo posledice, ostajajo orožje, oprema, odlikovanja, dokumenti ter obeležja posameznikom in dogodkom, a tudi upanje v boljši, srečnejši in svetlejši jutri. In ostanejo veterani, ki najbolje vedo, kaj je mir. »Tukaj smo zato, ker nas druži ljubezen do doma, družine in domovine. Ker spoštujemo hrabrost, poštenost, čast in resnico. Ker živimo in delamo v dobro svoje domovine, Republike Slovenije,« je zbrane na 14. srečanju celjskih veteranov nagovoril predsednik celjskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1991 Božidar Dare Sevšek. Veteranska društva sicer delujejo od leta 1993, sredi 90. let so se organizirala glede na sedeže uprav za obrambo. Posebnost celjskega je v tem, da združuje veterane z območja zdajšnjih občin Celje, Vojnik in Dobrna, štorski pa so samostojno organizirani. A so zato v celjskem odboru Policijskega veteranskega društva Sever tudi člani iz štorske občine, saj so nekdaj aktivni in rezervni policisti organizirani glede na sedež policijskih po- staj. Obe društvi od leta 2002 pripravljata letna srečanja v počastitev dneva državnosti z roko v roki, kot gostiteljice se izmenjujejo občine Celje, Voj-nik in Dobrna. Sobotno v Celju je bilo na poligonu Kinološkega društva Celje v Lokrovcu, ki ga veterani dobro poznajo, saj je bil tam nekoč vadbeni prostor pripadnikov Teritorialne obrambe. Veterani vojne za Slovenijo 1991 na svoja druženja vabijo tudi predstavnike vseh drugih veteranskih društev in od letos tudi gasilce, saj so ti po Sevškovih besedah pomemben člen v verigi vseh, ki skrbijo za našo varnost. Začetek jubilejev Letos mineva 25 let od ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite, česar se bodo v Celju na osrednji proslavi spomnili septembra. V prihajajočih dneh bo minilo 24 let od vojne za osamosvojitev Slovenije. Manevrska struktura se je na pragu 90. let zgolj v nekaj mesecih prelevila v uspešno obrambno-varnostno organizacijo, kot eno njenih prvih dejanj je bil upor proti zahtevi za predajo orožja takratni Jugoslovanski ljudski armadi. V Sloveniji orožja ni predalo kar 16 občinskih štabov. Kot je v zahvali veteranom za vse, kar so bili pripravljeni žrtvovati za domovino in seveda tudi za rodno knežje mesto, poudaril celjski župan Bojan Šrot, med njimi sicer ni bilo celjskega štaba, saj je bil ta v posebnem položaju. Orožja takratni teritorialci namreč niso imeli shranjenega v lastnih skladiščih, temveč v skupnem skladišču JLA v Bukovžlaku. A kljub temu so teritorialci uspeli v času orožnih vaj veliko orožja prepeljati na druga mesta. Pri tem so se spet izkazali posamezniki, ki so svoje domove ponudili za začasna skrivališča. Čas sprememb in enotnosti Začetek 90. let je bil čas pomembnih družbenopolitičnih ANKETA Ponosni na lepote in športnike Kaj vas kot državljana ob omembi Slovenije še razveseli in navda s ponosom? To vprašanje smo zastavili mimoidočim na celjskih ulicah. Ob veteranih obeh društev in županih Celja in Dobrne, Bojanu Šrotu in Martinu Bre-clu, so se srečanja udeležili tudi predsedniki: PO Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1991 za Zahodno Štajersko Zdenko Trpin, Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Anton Šmid, Društva vojnih invalidov Celje Stane Mele, celjskega združenja borcev za vrednote NOB Marjan Petan in društva pohodnikov Stari pisker ter edini še živeči osvoboditelj zapornikov iz Starega piskra Ivan Grobelnik Ivo, ki je bil tudi eden najstarejših udeležencev sobotnega druženja. S Policijske postaje Celje sta veterane pozdravila komandir Roman Gabrovec in njegov pomočnik Uroš Klajnšek, iz vojašnice Franca Rozmana Staneta je prišla stotnica Mojca Lah, prvič pa se je veteranom pridružil tudi predstavnik GZ Celje Martin Grobelnik. sprememb marsikje po svetu in seveda tudi v Sloveniji. »To je bil čas, ko je bila Slovenija odločno na poti osamosvojitve. Ustanovljen je bil Demos, sprejeto je bilo ime Republika Slovenija, uzakonjena je bila naša himna, imeli smo prve večstrankarske volitve in konec leta 1990 smo se na plebiscitu izrekli za samostojnost. Izkazali smo enotnost, kakršne verjetno nikoli prej v zgodovini nismo. To je bilo obdobje, ko smo z upanjem in zanosom zrli v prihodnost,« je preteklost obujal župan Šrot in dodal, da kljub temu da danes na tisti čas gledamo, kot da je bilo vse lahko, še zdaleč ni bilo tako. Veliko odrekanj, veliko pomembnih dogodkov je bilo. »Za Teritorialno obrambo in policijo je vojna trajala več kot deset dni, lahko rečem, da najmanj poldrugo leto,« je še dejal in poudaril, kako pomembne so bile prav temeljite priprave in premišljena dejanja. »Dolžina vojne, pravijo vojaški strokovnjaki, je v vedno v veliki meri odvisna od temeljitosti priprav nanjo.« Poklon dnevu državnosti »Vsi smo vaši dolžniki, tudi zaradi vašega poguma in vere v našo domovino živimo danes v samostojni in svobodni domovini,« se je veteranom zahvalil župan Šrot. »Verjetno si vsi želimo, da bi bilo danes v nas spet Maja Dobnik: »Ponosna sem na lepote Bleda in na blejsko kremno rezino. Imamo tudi izjemne športnike, predvsem rokometaše. Ob omembi naše države sem ponosna predvsem na osebi, o katerih se bo govorilo še stoletja, to sta France Prešeren in Primož Trubar.« Do sredine julija čaka veteranski društvi še veliko aktivnosti, pravi Anton Ferme (desno), ena zadnjih bo regijsko srečanje na Boču ob obletnici raketiranja. Ob tem se v društvih ukvarjajo tudi z aktualnimi težavami, ki jih je povzročil Zakon o uravnoteženju javnih financ z odvzemom določenih pravic veteranom. »Nekaj tega smo vsaj na papirju dobili nazaj,« pravi Božidar Dare Sevšek in dodaja, da so veterani zelo razočarani in prizadeti. Med približno 900 veterani »zelene linije« je tudi zaradi tega aktivno članstvo upadlo za več kot tretjino, saj je 15 evrov letne članarine za letos plačalo le 500 veteranov. »Najbolj boleče je, da so fantje slabe volje in me včasih kdo pogleda, kot da sem jaz kriv,« še dodaja Sevšek. DAN DRŽAVNOSTI 37 V času osamosvajanja složnejši kot kadarkoli prej Policijska postaja vodnikov službenih psov Celje deluje od junija 2011, v njej je »zaposlenih« 21 službenih psov šestih različnih pasem, 13 je izšolanih za splošna dela, med njimi dva za iskanje oseb, osem pa za specialne naloge, med katere sodi tudi iskanje drog, orožja in eksploziva. Za konec uradnega dela srečanja so veteranom prikaz svojega dela pripravili vodnik Aleksander Škornik, nemški ovčar Art in marker Matej Kraljevič. Božo Ivanuša: »Sam sem bil zaposlen v posebnih enotah policije, a orožje smo v hišo pripeljali na pobudo zdaj že pokojnega tasta. S terenskim vozilom smo pripeljali vsaj 60 do 80 avtomatov in ogromno streliva, niti ne vem, koliko. Zaradi teže je terensko vozilo Range Rover med dvema vožnjama skoraj sedelo na cesti<. V kurilnici sva s tastom pripravila skrivališče, orožje pa je bilo v naši hiši na Polulah, le streljaj od zdajšnje osnovne šole, shranjeno nekaj mesecev.« V središču Žalca je bilo v ponedeljek zvečer še kako slovesno. Šlandrov trg se je spremenil v prizorišče osrednje občinske proslave ob dnevu državnosti, 25-letnici neoddaje orožja in Manevrske strukture narodne zaščite. Občina je v sodelovanju s tamkajšnjim zavodom za kulturo, šport in turizem na ta način slovesnost, ki so jo z nastopi popestrili številni mladi glasbeniki iz žalske glasbene šole, približala vsem ljudem, ki jim je nenazadnje tudi namenjena. Najprej je zbrane nagovoril župan Janko Kos. Izpostavil je, da moramo biti ponosni na lastno državo, predvsem pa hvaležni vsem tistim, ki so se zanjo neposredno zavzemali, kljub številnim nevarnostim, ki so pretile. Izpostavil je, da so danes mnogi državljani razumljivo nezadovoljni. Mladi težko dobijo zaposlitev in stanovanja, delavci trepetajo za delo in upokojenci težko shajajo iz meseca v mesec. A zato, kot je dodal, ni kriva lastna država, temveč skorum-pirani politiki tako na eni kot na drugi strani. »Mnoge generacije Slovencev so sanjale in hrepenele po lastni državi, pa je niso dočakale. Ob takšnih trenutkih se je treba vprašati, koliko je bilo žrtev, trpljenja, krvi in žalosti, da imamo danes lastno državo, česar se premalo zavedamo, zato jo premalo cenimo.« Spomnil je še, da Slovenci v zgodovini večkrat nismo bili složni, v času osamosvojitvene vojne pa temu ni bilo tako. Takrat smo bili enotni kot še nikoli prej in zato tudi uspešni. Ob tem se je, kot je dodal Kos, izkazala Teritorialna obramba, še posebno njen 81. območni štab s sedežem v Žalcu. »Ko je prišlo maja 1990 povelje, so njegovi pripadniki rekli, da ne dajo orožja. Razvozili so ga na številne domačije po Spodnji Savinjski dolini, kjer so ga družine skrile. Šele danes vemo, kakšno tveganje so s tem prevzele.« Osrednji govornik je bil generalmajor in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. V nagovoru je predstavil zgodovinski oris nastajanja naše države. S tem je želel poudariti njeno časovno rojevanje in pot v samostojnost, ki je, kot je poudaril, ne smemo omejiti le na 90. leta 20. stoletja. »To ne pomeni, da je naš prispevek zaradi tega manjši in manj pomemben. Nasprotno. S tem kažemo na naše razumevanje celotnega procesa. Imeli smo priložnost, da zaokrožimo začeti proces, kar smo opravili z odliko.« Lipič je ob tem kot ključne izpostavil tudi pogum, svobodoljubje in samozavest vseh tistih, ki so v najtežjih trenutkih, v katerih se je znašlo slovenstvo, vedeli, na katero stran se morajo postaviti in tudi v osamosvojitveni vojni so bili, kot je še dodal, takšni ljudje. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Prizorišče občinske proslave je bil Šlandrov trg v središču Žalca. Osrednji govornik je bil generalmajor in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Na srečanju so podelili tudi priznanja za zaslužno delo in pisne zahvale več članom in drugim, ki pomagajo veteranom. Ob tem sta Božu Ivanuši spominsko ploščo v zahvalo za hrambo orožja predala predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Anton Šmid (desno) in predsednik celjskega odbora Anton Ferme. Jure Macuh: »Smo ena izmed zanimivih kultur in ravno tako kot ostale države sestavljamo svet po svoje. Predvsem pa sem vesel, da smo kljub majhnosti srčen narod. Oseba, na katero sem še posebej ponosen, je Jože Plečnik, ki je v veliki meri soustvaril arhitekturno podobo Evrope.« Irena Teršek: »Ponosna sem, da smo obstajali in še obstajamo kot narod. Imamo čudovito naravo, ki nam jo marsikatera država zavida. Imamo tudi veliko nadobudnih in pametnih mladih, ki bi morali dobiti možnost izobraževanja in zaposlitve.« Žan Kopše: »Ponosen sem na vinograde, predvsem na dobro vino. Všeč mi je podeželje, ki obrodi veliko sadov. Ljudje so prijazni in potrpežljivi. Vesel sem, da imamo tudi dobre glasbenike, med njimi so zagotovo Mi2. Všeč so mi srednjeveški gradovi in naši filmi.« vsaj približno toliko odločnosti, poguma in domoljubja kot takrat. Potem bi bil marsikateri na videz nerešljiv problem veliko lažje rešljiv.« Vse to - in ob tem še veliko mero pripravljenosti za sodelovanje - premorejo tisti, ki so ubranili samostojno Slo- Kati Kumer: »Vesela sem, da živim v svobodni in varni državi, predvsem pa tega, da smo pošteni. Mislim, da smo premalo ponosni na svojo državo, predvsem bi lahko bili bolj ponosni na športnike, ne glede na to, ali zmagajo ali ne.« venijo, poudarja predsednik celjskega odbora Policijskega veteranskega društva Sever Anton Ferme. »Zato je prav, da spomin na tiste čase ohranjamo in se mu poklonimo tudi ob proslavljanju dneva državnosti na celjskem Glavnem trgu, ko se - vsaj v Ivan Podlogar: »Slovenije lepa dežela s čudovito naravo, vesel sem tudi, da imamo vse, tu predvsem mislim na lepote morja in gora. Za tako majhno deželo imamo tudi izjemne športnike, ki so v samem vrhu in smo lahko srečni, da so tako uspešne.« takšnem številu kot danes -spet zberimo,« je pozval vse veterane; tako imenovane »zelene linije« (pripadniki Teritorialne obrambe) in »modre linije« (aktivni in rezervni policisti). IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Ш I Tone Planinšek: »Slovenija ima čudovit, razgiban relief. Najbolj sta me očarala Triglav in njegova okolica, saj nisem še videl lepše narave, kot je tam. Spremenil bi le to, da ne bi bili ljudje tako zaprti vase.« MP, DR Foto: GrupA 38 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Uši - srbeča nadloga otroških glav Na Celjskem se je spet razmahnila ušivost - Starši morajo razuševati lasišče natančno in pravilno V zadnjih mesecih se je na Celjskem v nekaterih vrtcih in osnovnih šolah v nekoliko večjem obsegu spet pojavila ušivost. Ta neprijetna nadloga se širi hitro predvsem zato, ker starši pri otrocih ne izvedejo tako imenovanega postopka razuševanja pravočasno in predvsem pravilno. Naglavne uši niso tako nevarne, kolikor so nadležne, saj povzročajo neprijetno srbenje. Mit o tem, da ta živalska nadloga kar skače z glave na glavo, nikakor ne drži. Uši so plazeči insekti in ne poskakujejo, ne skačejo, ne letijo in ne plavajo. »Prenašajo se z neposrednim stikom glave z glavo. Ti stiki so pogostejši med otroki v času igranja ali skupnega bivanja v vrtcih ali šolah,« pojasnjuje predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. Naglavne uši se sicer lahko prenašajo tudi posredno - z glavniki, s krtačami, kapami, čeladami, posteljnino ali brisačami - vendar redkeje. Tudi prepričanje, da imajo naglavne uši samo umazani ljudje, je »predpo-topno«. Ušivost danes ni več pokazatelj slabe higiene. Uši se ne hranijo z umazanijo, ampak sesajo kri. Pojavijo se predvsem pri mlajših, čeprav tudi starejši pred njimi niso varni. Povzročajo neprijetno srbenje, otroci se zaradi njih neprestano praskajo, zaradi česar na koži nastanejo tudi opraskanine. Ko starši pregledajo otrokovo lasišče in ugotovijo, da ima uši, morajo o tem obvestiti kolektiv vrtca oziroma šole, da lahko ta obvesti ostale starše, seveda brez omembe, za katerega otroka gre. Ti morajo pravilno ravnati, da pravočasno preprečijo naglavne uši pri svojih otrocih. Srbi in srbi »Prvi znak ušivosti je vedno srbenje, vendar moramo vedeti, da se ne pojavi takoj, ko ima nekdo uši, ampak nekoliko kasneje,« dodaja Trop Skaza. Pri nekaterih odraslih se srbenje sploh ne pojavi, zato niti ne vedo, da imajo uši. Zato je še toliko bolj pomembno preventiv- ĐR. Vershinin Andrey - DK. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET: E-POŠTA: VERS1N1N ANDRE)@GMAlLCOM Gnide niso uši, so jajčeca, ki jih odlagajo odrasle uši. Običajno pritrdijo vsako posamezno jajčece (gnido) na posamezen las. Jajčece je ovalne oblike in ima top konec. Žive gnide so svetleče rjavkaste barve. Če jih stisnemo med dvema nohtoma, počijo. Mrtve gnide so motno bele barve. Ko jih stisnemo, ne počijo. THERM AN A OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1ČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM Kot pravi predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., pojav uši ni vezan na določen letni čas, da bi lahko rekli, da je ušivosti več pozimi ali poleti. Več kot je tesnega stika med otroki, večja možnost je za pojav in prenos naglavnih uši ne glede na letni čas. no pregledovanje lasišča. Ker starši, ko enkrat opazijo, da ima njihov otrok naglavne uši, postopka razuševanja ne opravijo pravilno, pojava uši ne zajezijo dovolj. »Pri razuševanju je najbolj pomembno, da se izvede istočasno in sistematično v neki skupini otrok. To pomeni, da morajo starši, ko uporabijo sredstvo za uničevanje uši, poleg tega, da operejo otrokom glavo, prečesavati tudi lasišče. Torej mehansko odstranjevati gnide in nato postopek razuševanja ponoviti. Če tega ne opravijo uspešno, se prisotnost naglavnih uši zavleče. Za postopek je odgovorna družina in ne vrtci ali šole,« pojasnjuje Trop Skaza. Torej si morajo starši za odstranjevanje uši in gnid vzeti čas. V nekaj minutah žal ne gre. Uši lahko uničijo, gnide pa morajo z lasišča razčesati. Navodila tudi na spletu Zaposleni v vzgojno-izo-braževalnih zavodih namreč niso dolžni pregledovati lasi-šča niti izvajati razuševanja. V praksi je tako, da kadar v vrtcih ali šolah domnevajo, da so se pri otrocih v posamezni skupini ali oddelku pojavile naglavne uši, starše o tem nemudoma obvestijo s posebnim obrazcem. S tem jih že seznanijo, da lahko na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS poiščejo vse dodatne informacije o ušeh. Na spletnih strah najdejo tudi natančna navodila o prečesavanju in razuševanju, ki jih morajo dobro prebrati in postopek opraviti, kot je zapisano. Vsak vrtec ali šola lahko na podlagi pobude staršev zanje pripravita tudi predavanja o tem, kako preprečiti pojav uši skupaj s šolskim oziroma z otroškim dispanzerjem ali območnimi zavodi inštituta za javno Pred ušmi se je možno zaščititi tako, da se ljudje izogibamo medsebojni izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival. Če ima kdo dolge lase, je bolje, da so tesno speti. V družinah z otroki, ki obiskujejo vrtec ali šolo, bi si morali vsi družinski člani vsak teden doma pregledovati in prečesavati lasišče. V lekarni moramo vedno izbrati učinkovito sredstvo proti naglavnim ušem in pred uporabo natančno prebrati navodila ter jih dosledno upoštevati. zdravje. Nekateri starši se na obvestilo o pojavu uši v vrtcih ali šolah sploh ne odzovejo niti ne izvedejo postopka ra-zuševanja pri svojih otrocih. Take starše lahko vrtci in šole povabijo na individua- len pogovor, nakar morajo skupaj poiskati rešitev za to, da starši pomen razuševanja vendarle doumejo in ga tudi pravilno opravijo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Postopki za razuševanje 1. Ko pregledujemo lasišče, čez ramena ogrnemo belo brisačo ali papir. Nato natančno pregledamo celotno lasišče, posebej v zatilju in za ušesi, in sicer po pramenih od narastišča las proti konicam. Uši in gnide so najbolj vidne pri dnevni svetlobi, marsikdo pa si pomaga tudi z lupo. Po končanem postopku si moramo roke vedno umiti z milom. 2. Ko lase operemo s šamponom, začnemo prečesavati za ušesi, in to po posameznih pramenih las, od narastišča proti konicam. Dobro je, da se zobje glavnika čim dlje dotikajo lasišča. Za vsakim potegom skrbno pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robčkom, ki ga odvržemo v pripravljeno vrečko za odpadke. Na vsakem posameznem pramenu las postopek ponovimo od 3- do 5-krat. Po prečesavanju odvržemo vrečko med običajne odpadke, glavnik speremo in nato za nekaj minut namočimo v vročo vodo (približno 60 stopinj Celzija). Celoten postopek traja od 10 do 15 minut. 3. Pri razuševanju moramo vedno natančno upoštevati navodilo za uporabo sredstva proti naglavnim ušem, ki ga nanesemo in razporedimo po vsem lasišču, ki mora biti suho. Nato ga pustimo nekaj časa delovati in lasišče izperemo z vodo. Postopek ponovimo čez 7 do 10 dni. Med enim in drugim postopkom razuševanja vsak dan prečesavamo lasišče z gostim glavnikom. Las ne umijemo vsaj še dan ali dva po tem, ko smo sprali preparat za razuševanje. Po končanem postopku razuševanja moramo glavnike, krtače, perilo, oblačila, brisače in posteljnino, ki so bili v stiku z lasmi, oprati v vroči vodi (približno 60 stopinj Celzija). Predmete, ki jih ne moremo oprati, nepredušno zapremo v plastično vrečko in pustimo od 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali 24 ur v zamrzovalniku. Priporočljivo je tudi posesati oblazinjeno pohištvo in preproge. vir: nijz.si Kako poleti skrbimo za zdravje Poleti se v človeškem telesu poveča prisotnost aktivnega (yang) qi-ja, medtem ko pasivni (yin) qi ostane skrit v telesu. Prav zato se moramo ob prihodu poletja pravočasno pripraviti na ohranjanje telesnega zdravja. Ritem dela in počitka - Ker je poleti ponavadi zelo vroče, je najbolj primerno vzorec spanja prilagoditi tako, da lahko zgodaj vstajamo. Optimalno je, da hodimo spat med 22. in 23. uro in vstajamo med 5.30 in 6.30. Primerno je, da imamo sredi dneva krajši počitek (30-60 min spanca), ki pomaga pri ohranjanju vitalnosti in nam omogoča, da se izognemo prekomernemu zapravljanju energije (qi-ja). Ne umivajmo nog v hladni vodi - V poletnih dneh si nekateri radi spirajo noge z mrzlo vodo, da se tako ohladijo. To početje ni priporočljivo. Če vrhove živcev na nogah stimulira hladna voda, lahko to privede do prenehanja nor- f AKUPUNTURA, DIAGNOSTIKA, MASAŽA Delovni čas: PON.-PET.: 9.00-13.00 in 14.00-18.00 je, Mariborska 122, Telefon: 040 720 189 celje@kitajskamedicina.si Tradicionalna kitajska medicina www.kitajskamedicina.si malnega širjenja krvnih žil, kar med aktivnim gibanjem lahko povzroči krče v okončinah, artritis in revmo. Bodimo zmerni v želji po hladu, da se izognemo poškodbam pljuč - V poletni vročini za uravnavanje temperature pogosto uporabljamo klimatske naprave in ventilatorje. Vendar se je treba takrat, ko smo prepoteni, izogibati hladnem zraku, ki prihaja iz ventilatorja (klimatskih naprav). Med spanjem ventilatorjev ne usmerjamo proti glavi, da se tako izognemo poškodbam zaradi koncentracije hladnega zraka. Jejmo zmerno in pijmo več vode - Izogibajmo se hladni hrani in napitkom, saj poleti črevesje deluje z zmanjšano učinkovitostjo, zato lahko ima prekomeren vnos hladnih živil vpliv na delovanje vranice in želodca. Zaradi povečanega potenja je treba skrbeti tudi za dodaten vnos vode v telo. Primerno gibanje - Ko so temperature relativno visoke se izogibajmo športu. Najbolj primerna aktivnost za starejše in tudi mlade ljudi je sprehajanje. Glede na telesno pripravljenost se lahko sprehajamo od 20 min do 1 ure. Ohranjamo pozitiven odnos - Z njim bomo najbolje preživeli poletne dni, saj nam omogoča ohranjanje delovanja organizma na visoki ravni. Priporočljiva je še posebna dieta: juha iz zelene soje (tradicionalna kitajska medicina priporoča zeleno sojo, saj ta uravnava vročino v telesu in ugodno vpliva na qi, odvaja vročino in strupe, vlaži grlo, blaži žejo, preprečuje sončarico in pomaga pri zastrupitvah s hrano). Juha iz zelene soje Potrebujemo: 100 g zelene soje in pol litra vode (zadostuje za 2 do 3 ljudi) Priprava: ko vodo zavremo, zmanjšamo jakost ognja in pustimo da se soja pri zmernem vrenju kuha 20-30 min. Ko se soja razkuha, ogenj ugasnemo in počakamo, da se ohladi preden jo zaužijemo (po želji lahko dodamo tudi malo sladkorja). Promocijsko besedilo S KUPONOM s®% POPUST ZA PREGLED ŽIVALSKI SVET 39 Med bolj nenavadnimi družinskim ljubljenčki je gotovo koza. Pri hiši je že nekaj let in po svojih izkušnjah jo Petkovi toplo priporočajo, če le imate košček vrta. . - Pri Petkovih je dvorišče polno tudi pernatih živali Ko je lopov ena najbolj nežnih besed Živalsko kraljestvo pri novinarki Rozmari Petek Ljubezen do živali je verjetno ena prvih asociacij ob imenu naše nekdanje sodelavke, trenutno novinarke v celjskem dopisništvu dnevnika Večer, Rozmari Petek. Na njenem domu v Vojniku so zavetje našli pes, mačke, zajci, kokoši, pegatke, račke, želva, morski prašiček, papiga in celo koza. Pri tem pa Rozi, kot jo poznamo prijatelji, ne da prav dosti na rodovnike, barvo in videz živalic, ker se ji mali izgubljenci, podarjenci in zapuščenci enostavno »zgodijo«. Predanost kosmatim, pernatim in drugim hišnim ljubljencem je tako uspešno prenesla na svojo hčerko Moniko, da se tu in tam že kdo pošali, da bo treba na vratih počasi plačati vstopnino - za živalski vrt. Rozmari je živali oboževala že kot otrok. Ene prvih otroških sanj, ki so se izoblikovale že v čisto konkretne načrte, so bile povezane z ustanavljanjem mačjega hotela. In kljub temu, da jo je kot otroka hudo ugriznil pes, do kosmatincev ni dolgo kuhala zamere. »Verjetno bi se jih bala še danes, pa so starši takoj nabavili majhnega kužka, s katerim sem prerasla to travmo.« Kot pravi, je imela srečo, da so ljudje okrog nje vedno delili naklonjenost do živali, ker si sama življenja brez teh sopotnikov sploh ne predstavlja. Mačja ofenziva na kanarčka Ko se je po poroki iz Galicije pri Žalcu za nekaj časa preselila k moževi družini v Vojnik, je s seboj pripeljala psičko Da-šenko. Sčasoma so po različnih zgodah in nezgodah začele k hiši prihajati še mačke. »Če danes pomislim nazaj, je bila tašča res zlata, da je mirno prenesla vso tisto druščino. Treba je vedeti, da so pred tem imeli pri hiši samo majhnega kanarčka.« Tudi ptiček je v družbi Rozmari dobil svoj del pustolovščin, saj ga je enkrat le po čisti sreči rešila pred organizirano mačjo ofenzivo. »Že takrat sem spoznala, da ptiči in mački niso pametna kombinacija. Ko sem kasneje doživela, da je moja do vsega živega povsem indiferentna mačka ptiču ob prvi priložnosti zavila vrat, pa sem zatrdno sklenila, da pod našo streho ptiči in mačke enostavno ne bodo več sobivali.« A tisto o zarečenem kruhu še vedno zelo drži. Mačkom in fantom vstop prepovedan Petkovi imajo trenutno dve črni mački. Ne zato, ker bi Monika sicer obožuje »cartljivega« črnega mačkona, a vstop v njeno soboto mu je najstrožje prepovedan. V njenem malem kraljestvu namreč po novem ob zajcu Čekanu in želvici živi tudi papiga skobčevka. ravno oboževali črno barvo, a običajno se jim zgodi ljubezen na prvi pogled z zadnjo, najmanj zaželeno mačko v leglu. Tako so dobili Mici, danes ogromno staro mačko, ki je postala prava družinska maskota. »Na žalost - ali pa na srečo - je dobila mačjo levko-zo in to je bila varovalka, da so bile druge mačke zaradi možnosti okužbe pri nas dolga leta prepovedane.« Igriv črn mucek v Monikinih rokah pa dokazuje, da so pred kratkim našli način, kako nevarnost zaobiti. Deklica v svoji sobi gosti še želvo, zajčka in - kljub mačji nevarnosti - tudi modro skobčevko. Čisto slučajno jo je na poti iz šole zagledala na drevesu med samimi vrabci. Rozmari Petek s svojo psičko Pikico, za katero pravi, da je najbolj plah pes, kar jih je hodilo po svetu. Da sta z najdenko iz zavetišča navezali pristen stik, je trajalo precej časa, a zdaj se psička za nobeno kost ne bi odmaknila od svojih ljudi. Potem ko je uprizorila pravo reševalno akcijo, jo je seveda posvojila. »Zdaj na vratih njene sobe z velikimi črkami piše, da je fantom in mačkom vstop prepovedan,« nasmejano razloži Rozi in doda, da zaenkrat taka hišna ureditev deluje. Blisk in grom botra prijateljstvu Ob prihodu nas je tako od daleč pozdravila tudi psička Pikica. K hiši je prišla pred tremi leti, ko je Rozmari po službeni dolžnosti obiskala živalsko zavetišče Zonzani. Ko je omenila, da pride po naslednjega psa k njim, so ji kar tako mimogrede pokazali čisto presušeno, shujšano psičko, ki je imela najbolj preplašen pogled na svetu. Čeprav s precejšnjimi dvomi jo je nazadnje odpeljala domov. »Mislim, da tako preplašenega psa še svoj živi dan nisem videla. Ko sem jo nesla v zaboju, je od njenega tresenja še mene majalo,« se spominja sogovornica. Že prvi dan je bilo jasno, da bo pot privajanja in navezovanja stika dolga in naporna. A da se bo še isti dan snela z vrvice in jo vsa divja popihala v bližnji gozd, si ni predsta- vljal nihče. »Grozno sem se počutila in celo večnost smo jo iskali na vse možne načine. Po dveh mesecih smo bolj ali manj obupali.« Potem pa jo je poklical znanec, da nekdo v oddaji Mali o ponuja prav tako psičko, kot je bila njihova Pikica. »Že po nekaj telefonskih besedah mi je bilo jasno, da smo jo našli. Še lep čas smo se precej trudili okrog nje. Potem pa se je zgodila nevihta. Ob prvem treskanju se je zapodila v hišo, ob naslednjem pa na posteljo k mojim nogam. Od takrat smo neločljivi prijatelji.« Ovčke, koze in mogoče celo krave V njihovo hišo pa zaidejo tudi manj običajni hišni ljubljenčki. Ker ima Rozmarijin brat čredo ovac, je tu in tam treba vzgojiti kakšnega zapuščenega jagenjčka. V časih, ko je bil mož Mitja še trdno odločen, da se kmetije v malem ne bodo šli, so eno tako ovčko oddali na ranč Kaja in Grom. Ob neki drugi priložnosti pa je bila žalost ob poginulem ovčjem mladičku tako velika, da je Monikina babica, Roz-marijina mama, organizirala internetno iskalno akcijo in nakup mini koze. »Ko gre za živali, me ni težko prepričati v kakšno neumnost in tako smo res šle po tisto kozo, seveda pod pogojem, da je res zelo majhna. Potem pa smo se tako dolgo vozile do lastnikov nekje nad Laškim, da smo družno sklenile, da jo vzamemo, tudi če bo velika kot krava.« Kozica je zdaj pri hiši že nekaj let in vestno popase vse, kar doseže. Je izvrstna kosilnica, dokler v njen doseg ne prideta kakšna zelenjava ali okrasna grmovnica. Izbirčna res ni, www.vb'sentj ur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Ж Si - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! zahtevna pa tudi ne. Morda se vam bo zdelo nenavadno, vendar jo Rozi toplo priporoča za hišnega ljubljenčka. »Koze res ne zahtevajo veliko, hrana je poceni, dela z njimi ni veliko, pa še prav zabavne so.« Kokoši, račke in pegatke Ena od stvari, ki jih Rozma-ri res ne prenese, je metanje hrane v smeti. In ker je imela kokoši le najbolj oddaljena soseda, je bilo odnašanje hrane do nje kar zamudno opravilo. Njena mama ji je tako enkrat podarila tri kokoši in petelina. Kurja družina bi s piščančki verjetno srečno živela še danes, če ne bi nekoč lisica pospravila vse perutnine, razen najbolj betežne kure v hlevčku. Pernato jato so spet popolnili s tremi kokošmi, dvema racama - ti vrt izvrstno branita pred polži, a sta trenutno obsedeli na porodniški - ter nekaj pegatkami, ki so tako prikupno neumne, da jih človek enostavno mora imeti rad. S kurjo pridobitvijo je Rozi okužila še vse sosede, tako da imajo zdaj v celi ulici vedno sveža jajca in nobenih težav z odpadno hrano. Ob našem obisku moža in atija Mitje ni bilo doma. Kot ga ni skoraj nikoli, ko pride kašen nov živalski družinski član. A dekleti to ne skrbi preveč. »Naš ati je nežna duša in se tako kot midve z Moniko ne more upreti tistim prosečim očem. Je pa res, da vsako žival po imenu pokliče še z dodatkom lopov. Lahko bi rekli, da je beseda lopov pri nas ena najbolj uporabljanih ljubkovalnic,« zaključi gostiteljica. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 3210 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Clonarjeva 2, Ljubljana)! 40 BRALCI POROČEVALCI I letnega koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje Krstni izvedbi dveh skladb Poreču V Poreču je bilo od 19. do 24. maja tekmovanje Dance Star World Dance Master. Čeprav to ni edino svetovno prvenstvo v plesu (pri nas je tudi predtekmovanje za DWC - Dance World Cup, kjer se je v junijsko finale v Bukarešti uvrstila Medeia Pilih Bogme iz Harlekina), priča o izjemni razširjenosti plesa v svetu. Predtekmovanja so bila v Južni Afriki, Braziliji, na Madžarskem, v Romuniji, Avstriji, na Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in tik pred finalom še v Poreču (to so bili centri tekmovanja za vse države). Letos je bilo v vseh državah skupaj neverjetnih 2.460 tekmovalnih plesnih točk, in sicer v številnih stilih in starostnih kategorijah: balet, nacionalni/folklorni ples, modern/contemporary, lyrical, džez, step, akrobatski ples, MTV komercialni, glasbeni teater, vokalni teater, urbani stili in »open«; starostno so tekmovalci razdeljeni v več skupin: mini, children, junior, senior. Plesalke Harlekina, društva za umetnost plesa, so se letos prvič prijavile na kvalifikacije in se prebile v A-finale. Plesalke je za tekmovanje pripravila koreografinja Andreja Šraj. Harlekinova skupina Akt junior je v A-finalu (modern/ contemporary, junior group) osvojila 4. mesto; točko Without Words so plesale: Živa Steiner, Maja Kovačić, Neža Čuvan, Ajda Šarman in Naja Podbrežnik. V kategoriji modern/contemporary - senior/solo je tekmovala Vita Vybihal (Akt Harlekin), ki se je v finale prebila že lani na tekmovanju na Portugalskem. Letos je s plesom Dark Matter osvojila 5. mesto. Konkurenca v vseh skupinah je bila res močna. Zelo zahtevno tekmovanje so odlično izpeljali hrvaški organizatorji, bilo nas je več kot tisoč: od Južnoafriške republike do Finske, od Brazilije do Romunije, mednarodna je bila tudi žirija (od Avstralije do Evrope). Poleg tekmovanja so osrednjih kulturnih zanimivosti zgodnjepoletnega dogajanja v Budimpešti. Letos so barve naše države in njene bogate zborovske tradicije zastopali pevci Vokalnega seks- Poleg klasičnih velikih mojstrov (Mozart, Brahms, Bizet) je orkester premierno pripravili tudi plesne delavnice in dragoceno srečanje med člani žirije ter mentorji. V luči mednarodnih tokov plesa v teta Hiše kulture Celje. Z dvema večernima koncertoma v atriju nacionalnega muzeja in atriju arhitekturnega društva ter s sodelovanjem v skupnih uličnih nastopih so navdušili občinstvo z izbranim programom del iz obdobja renesanse, klasicizma in romantike s poudarkom na delih slovenskega renesančnega mojstra Jakoba Gallusa. Na Noči zborov je sicer sodelovalo 30 sestavov iz cele Evrope, nastopilo je 783 pevcev, koncertom pa je prisluhnilo več kot 5 tisoč obiskovalcev. Sicer je bil to že drugi obisk Celjanov na Madžarskem, kjer so pevci sestava, ki se posveča zlasti zborovski glasbi starejših obdobij, gostovali že jeseni, in sicer s koncertom ob prazniku vseh svetnikov v stolnici v Szekesfehervarju, kjer so dobili tudi povabilo na budim-peštansko zborovsko noč. V sestavu sicer pojejo izkušeni celjski pevci, tenoristi Miha Žgank, Anže Žgank in Mihael Strniša, baritoni sta David Preložnik in Amadej Mravlak ter basist Gregor Deleja. Poleti bo zasedba veliko koncertirala tudi po izvedel dve skladbi mladega celjskega skladatelja Leona Firšta. Koncert za trobento in orkester je kot solist izvedel dijak umetniškega oddelka I. gimnazije v Celju in GŠ Celje Peter Firšt iz našem Harlekinu dobivamo z izkušnjo pridobljene nove poglede na naš Opus, Plesni vrtinec, baletno izobraževa- razreda profesorja Mirana Majcna, sicer dobitnik številnih nagrad na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije Temsig in na mednarodnih tekmovanjih. Skladbo Bach v Hoolywoo-du, fantazija za dve violini in orkester sta izvedli odlični mladi violinistki, sestri Katarina in Ana Viher, učenki GŠ Celje iz razreda profesorice Alenke Firšt. Obe sta dobitnici državnih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije Temsig in številnih mednarodnih priznanj in nagrad tako v solo kategorijah kot v komorni zasedbi. Katarina je osvojila tudi naslov absolutne zmagovalke v solo disciplini in komorni kategoriji. Mladi celjski glasbeniki so ponovno dokazali, da se lahko kosajo s številnimi profesionalnimi zasedbami, dirigent pa je z odlično izbranim programom in obetavnimi solisti poskrbel, da se je glasbeni dogodek poslušalcem vtisnil v spomin. METKA LIPOVŠEK nje in plesno vzgojo mladih v najširšem smislu. Skupino plesalk sem v Poreču vodila ANA VOVK PEZDIR Na Noči zborov v Budimpešti Vokalni sekstet Hiše kulture Celje je v soboto, 6. junija, kot edini slovenski sestav sodeloval na edinstvenem festivalu Noč zborov v madžarski prestolnici. Noč zborov, festival, ki je zunanjih koncertnih lokacij v celoti posvečen zborovski v mestnem jedru madžarske glasbi in obujanju skritih prestolnice, je že vrsto let ena Otroci, že veste kje boste preživeli počitnice? Pridružite se nam na 5-dnevnih počitniških vragolijah M - KOT MUZEJ Od torka do petka bomo raziskovali, ustvarjali in se srečali s posebnimi gosti. Tedenski program bo dnevno trajal od 10. do 14. ure. Vragolije bomo zaključili v soboto s posebnim dogodkom ob 10. uri, ko bomo povabili tudi starše. I. termin: 30. junij-4. julij 2015 II. termin: 25.-29. avgust 2015 Število mest je omejeno, zato pohiti s prijavo. Prijavnico dobiš na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Celje. Več info na s: www.muzej-nz-ce.si, e: info@mnzc.si Vokalni sekstet Hiše kulture Celje (Foto: arhiv GCC) različnih slovenskih krajih, den Oudna pripravila turnejo oktobra pa bo na povabilo ni- po Nizozemskem. zozemskega organista Petra GD Z letnega koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje Krstni izvedbi dveh s Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je pod taktirko dirigenta Matjaža Brežnika napolnil dvorano Narodnega doma v Celju in z izjemnimi solisti ter s krstnima izvedbama dveh skladb poskrbel za edinstven glasbeni večer. Akt Harlekin tekmoval v BRALCI POROČEVALCI 41 Radi delamo dobro V torek, 26. maja, je bila pred Mercatorjem na Ljubljanski v Celju podelitev nagrad, ki jih je razpisal Mercator v sto prodajalnah po Sloveniji. Tekmovanje je trajalo od 1. do 30. aprila 2015. Vsak kupec je dobil rdeč žeton, ki ga je vrgel v eno od skrinjic. V tej trgovini so tekmovali Društvo upokojencev MČ Slavka Šlandra, mladi nogometaši Olimpa in območno Društvo bolnikov z osteopo-rozo Celje. Vsi smo se zelo trudili ves april, da bi dobili čim več žetonov. Na koncu je vedno zmagovalec le eden in to je uspelo območnemu društvu bolnikov z osteopo-rozo, ki je dobilo nagrado tisoč evrov. Mladi nogometaši so za drugo mesto prejeli dvesto evrov, društvo upokojencev pa sto evrov. Vsi bomo koristno uporabili denar. Društvo za osteopo-rozo želi kupiti aparat za merjenje kostne gostote na petnici. Aparat je zelo drag, zato bomo nagrado prihranili, dokler ne bomo zbrali dovolj denarja zanj. Prireditev so počastili predsednik MČ Slavka Šlandra Alojz Melavc, predstavnica Mer-catorja Helena Slemenjak in poslovodkinja Mercatorja Albina Klinc. Program so popestrile članice plesne skupine Sončnice, ki delujejo v okviru območnega Društva bolnikov z osteoporozo Celje. Zaplesale so dva grška plesa in Radetzky marš. Ljudje so bili navdušeni in so jih nagradili z močnim aplavzom. Zaposleni v Mercatorju in članice plesne skupine so prisotne počastili s pecivom, sadjem in sokom. Hvala Mercatorju, da tudi na ta način ustvarja vezi med ljudmi in prispeva donacije za društva. JOŽICA OSOLNIK Foto: MATIC KLINC Zmagovalna ekipa V Štorah pomagajo To se je pokazalo ob zvrhanem vozičku prostovoljnih prispevkov hrane - briketkov, kon-zervic ... - za živali, ki potrebujejo našo pomoč. Voziček je bil postavljen ob svetovnem dnevu laboratorijskih živali in učenci OŠ Štore so na zid za njim namestili prečudovite risbice in izviren plakat. Ob koncu dneva smo se ob njem zbrali predstavniki DPMŽ Celje in živalska policista. Na stojnici smo mimoidočim ponujali svoje telefonske podatke, z njimi smo se pogovarjali in odgovarjali na druga vprašanja v zvezi z živalskim pravicami. Prav tako sta policista opravila nadzor v kraju, in sicer ob poteh, kjer naj bi se zadrževali oziroma sprehajali občani s svojimi kužki. Takšni nadzori bodo v Štorah še večkrat. Vsekakor smo s polnim vozičkom priboljškov pre-zadovoljni in res hvala Što-rovčanom. VERICA ŠTANTE Srečanje mladih kuharjev Ob hiši, kjer je bila pred časom konjušnica in se danes imenuje Vila Podvin, iz lokalnih sestavin pridelanih na okoliških kmetijah in pri malih pridelovalcih nastajajo jedi po zadnjih kulinaričnih trendih mojstra Uroša Štefelina, dogodkom ob kuhinji pa vsebino daje Marcela Klofutar. V soboto, 6. junija, dopoldne se je predstavila junijska Podvinska tržnica, kot je to v navadi vsako prvo soboto v mesecu. Tokrat so jo obogatile tri skupine nagrajencev letošnjega tekmovanja Kuhnapato: skupina L'binski flosarji (OŠ Ljubno ob Savinji) skupina Rok'nrol kuhalnice (OŠ Frana Metelka Škocjan) in skupina Jenkovi nageljčki (OŠ Simona Jenka Kranj). S svojimi tekmovalnimi izdelki so mladi kuharji navdušili obiskovalce in jim hiteli razlagati o poreklu receptov in spretnostih, ki so jih morali uporabiti za Jenkove nageljčke s kranjsko klobaso, ocvrte slive, pastirski sir s pletenico in namaze iz semen s kruhovim čipsom ali sveže pečenimi žemljicami s savinjskim želodcem. Bivanje med lokalnimi pridelovalci in okoliškimi kmeti smo izkoristili za črpanje zanimivih poučnih informacij o pridelavi »rdeče« koruzne moke, prekajevanju rib, pridelavi sira in bučnih namazov, o skrivnosti gorenjske klobase in pomake ob njej, o medu in cvetnem prahu, izdelkih iz jagod, domačih sokovih, glinenih izdelkih in še bi lahko naštevali. Aktualen pristop in spodbuden namen za ohranjanje panog malih pridelovalcev in posledično zdrave hrane z znanim poreklom predstavljata izjemen prikaz, kako učin- kovito povezati lokalno hrano z našimi kuhinjami, slediti lokalnim značilnostim, letnim časom kot pogoju uporabe teh ali onih sestavin iz okolice z recepti naših prednikov ali slediti modernim zapovedim. ANKA PELJHAN Nagrajeni mladi kuharji 42 BRALCI POROČEVALCI Srečanje učiteljiščnikov 55 let po maturi »Doživeti častitljivo obletnico mature, zavidanja vredno starost in ohraniti trdno prijateljstvo je poseben dar, ki ni dan mnogim. Hvaležni smo okoliščinam in življenju, da smo še vedno tu, da lahko potujemo, se družimo in obujamo spomine,« so ob fotografiranju v Pelikanovem ateljeju poudarjali nekdanji sošolci. Šest desetletij po vpisu in pet let po opravljeni drugi maturi (bili so edina povojna generacija v petletnem pedagoškem procesu, ki je opravljala dve) so se dijaki celjskega učiteljišča 22. maja 2015 srečali v svojem knežjem mestu, da bi proslavili oba ljubitelja in hkrati tričetrt stoletja osebne življenjske poti. Bejevci, kot se imenujejo sami, so posebna homogena dijaška skupnost, ki se je sprva (kot večina maturantov) srečevala vsakih pet let, od leta 1989 pa vsako leto. Praviloma so obiskovali različne kraje po Sloveniji in tako vzporedno s prijetnim druženjem, z izmenjavo pedagoških in življenjskih izkušenj ter ocenjevanjem aktualnih dogodkov spoznavali še prelesti domovine in se dodatno bogatili. Srečanj se je v vseh letih udeleževala večina dijakov, občasno so manjkali le tisti, ki so jih pestile zdravstvene ali katere druge težave. Redkeje sta prišli tudi sošolki, ki živita v Avstraliji. Organizacijo srečanj so prevzemali zdaj eni in zdaj drugi, že več kot 25 let pa pišejo tudi kroniko. Ob vpisu v šolskem letu 1955/56 jih je bilo v razredu 34 in prav toliko jih je leta 1960 tudi maturiralo. Vmes jih je nekaj sicer zamenjalo izobraževalno smer, a so se pridružili novi in končno število je ostalo enako. Po maturi jih je svet za šolstvo razporedil po različnih krajih Slovenije (med drugim tudi na zelene gričke, ki jim jih je eden od spoštovanih profesorjev nenehno obljubljal) saj si delovnih mest praviloma niso mogli izbirati sami. Večinoma vsi so se kasneje (nekateri tudi takoj po maturi) dodatno izobraževali bodisi ob delu bodisi kot redni študentje ter dosegli višješolsko, visokošolsko oziroma univerzitetno izobrazbo. A kar je najpomembneje, bili so odlični pedagogi. Da bi letošnje tri jubileje obeležili na posebej svečan način, so pripravili zbornik Iz knežjega mesta na zelene gričke. V njem so v sliki in besedi predstavili drug dru- gemu, svojcem in prijateljem svoje življenjske zgodbe, nanizali zanimive dogodke iz šolskih klopi, pripravili kratke povzetke vseh dosedanjih srečanj in z dragoce- no pomočjo partnerjev in potomcev vključili v zbornik tudi življenjske zgodbe petih sošolk in sošolca, ki so jih v minulih letih žal že izgubili. ANICA KRALJ Se zadnjič z Jankom Križnikom Udeleženci srečanja - Janko Križnik sedi prvi z leve Po 50 letih konca osnovne šole so se na petem srečanju zbrali sošolci 8.a-razreda OŠ Vransko, ki so se večinoma rodili leta 1950. S tem so zaokrožili kar dve petdesetici, kar je zagotovo nekaj posebnega. Generacija sošolcev, ki je končala osnovno šolanje leta 1965, se je prvič srečala po 20 letih od zaključka šole, nazadnje pa pred petimi leti, kjer so se tudi dogovorili, da se bodo dobili ob 50-letni-ci. Kot so povedali glavni organizatorji tokratnega srečanja Ivo Rovan, Ljubo Gosak in Draga Šmit, je njihov razred imel kar 42 učencev, od tega 25 deklet in 17 fantov. Šolski okoliš je takrat zajemal poleg Vranskega še Motnik, Špitalič in Trojane. Tudi danes jih največ živi izven Savinjske doline (Ljubljana, Kamnik, Domžale, Izlake, Velenje ...). Od najbolj daleč je na srečanje prišla sošolka iz Huma na Sotli. Srečanja se je tokrat udeležila približno polovica sošolcev, ki so se jim pridružili tudi trije nekdanji profesorji Slavica Plavčak, Franc Kralj in razrednik Janko Križnik, ki je žal le nekaj dni zatem za vedno zatisnil svoje oči. Srečanje ima zato med nekdanjimi sošolci še drug spominski pomen, saj so bili zadnjič z nekdanjim razrednikom, velikim športnim pedagogom in častnim občanom Vranskega, ki se je v svoj kraj najmanj enkrat tedensko vračal iz Celja in tudi pripravljal izdajo knjige - zbornika o tem območju skozi zgodovino do današnjih dni. D. NARAGLAV Medgeneracijsko sodelovanje Vrtec Šmarje pri Jelšah že mnogo let aktivno sodeluje z domom upokojencev. Že nekaj let otroci starejših skupin in vzgojiteljice obiskujemo varovance doma. To druženje razumemo kot nekaj plemenitega, saj gre za ustvarjanje sožitja med generacijami, druženje, ki bogati ljudi tako na eni kot tudi na drugi strani. Pomeni tudi izmenjavo mnenj, izkušenj, hkrati pa starejše želimo kar najbolj razveseliti s tem, kar jim lahko damo: z nežnimi igrivimi otroškimi pesmicami, deklamacijami, s plesom, pogovorom, stiskom roke, skratka s seboj. Franja Ubiparipović, delovna terapevtka in vodja programa medgeneracijske-ga druženja z vrtcem, pravi, da to sodelovanje razumejo kot spodbujanje dialoga med generacijami, nudenje podpore med posamezniki različnih generacij, soustvarjanje, prenos znanja in izkušenj ... Medgeneracijsko učenje vključuje izmenjavo informacij, razmišljanj, občutenj in izkušenj med dvema generacijama, kar obogati vse vključene. Cilj medgeneracijskega učenja je povezovanje ljudi v namenske, vzajemno koristne dejavnosti, ki spodbujajo večje razumevanje in spoštovanje med generacijami. Sodelovanje prinaša novo kakovost življenja, zagotavlja občutek sprejetosti, varnosti in smi- selnosti, utrjuje in širi socialne mreže, lajša osamljenost in krepi duševno ter telesno zdravje, pomeni konkretno pomoč. V vrtcu smo prepričani, da otrokom že v najzgodnejšem obdobju privzgojimo občutek za sočloveka, občutek za starejše, bolne, invalide, drugačne . Prav v najzgodnejšem obdobju se otrokom ob dozorevanju možganskih struktur oblikuje in utrdi relacijska matrica, ki jih bolj ali manj določa skozi vse življenje, zato je zelo pomembno, da otrokom nudimo dejavnosti, vsebine, kjer se razvijata empatija in čut za sočloveka. Vzajemnost med generacijami je izrednega pome- Nastop otrok v domu na, zato je treba negovati odnose med ljudmi, hkrati pa je ta projekt oziroma na- čin življenja priložnost in možnost za vseživljenjsko učenje. Najboljša naložba je odnos. Veselimo se nadaljnjega druženja. KSENIJA ČUJEŽ MLADI ZA MLADE 43 Evropski prostovoljci z dijaki Gimnazije Celje - Center Na drugi strani okna V Celjskem mladinskem centru so se mudili prostovoljci EVS (Evropska prostovoljna služba). Deset prostovoljcev iz Estonije, s Finske, Cipra, Portugalske in iz Italije, starih od 18 do 29 let, je v Slovenijo prišlo v okviru dvomesečnega skupinskega EVS-projekta There is a world outside your window (Svet vas čaka na drugi strani okna), ki ga izvaja mreža MaMa. V četrtek zvečer so tako v MCC pripravili medkulturni večer za druženje z vrstniki, na katerem so pripravili kulinarične posebnosti svojih držav. Obiskovalci so lahko med drugim okušali testenine s tuno in z zelenjavo, mesne kroglice, polnjena jajca, sladek riž in tradicionalno estonsko sladico kamo. V petek so prostovoljci obiskali svoje vrstnike na Gimnaziji Celje - Center, kjer so predstavljali program EVS in svojo dvomesečno izkušnjo. Predstavitve se je udeležilo približno 45 dijakov. Skupina prostovoljcev je za projekt oblikovala tudi logotip, o katerem je napisala zelo simpatično zgodbico: »Kot morda že veste, je projekt EVS namenjen promociji mladinske mobilnosti po Evropi. Na drugi strani okna lahko raziskujemo sebe, nove države in spoznavamo nove ljudi. Zunaj obstaja čisto nov svet, ki ponuja nešteto priložnosti. Odločitev, da mladi odprejo to okno in gredo v svet raziskovat, s čimer lahko istočasno pomagajo tudi drugim ljudem pri pridobivanju veščin in širjenju obzorij, je v njihovih rokah. Navsezadnje smo tu, da vam pomagamo in vas navdihujemo!« MAJA PODJED Zaključek meseca mladih V soboto, 30. maja, so mladi z grafiti in s skate kontestom ter z večernim koncertom v Celjskem mladinskem centru pripravili zaključek meseca mladih, v okviru katerega se je zvrstilo lepo število različnih dogodkov. V sobotnem popoldnevu se je družilo približno 60 mladih. Skaterji so se lahko pomerili v kategorijah Game of the Skate, Lord of the lines in Ollie v višino, grafitarji pa so poskrbeli za novo podobo jumbo nosilcev. Tekmovalno-kreativno popoldne se je prevesilo v večerno druženje ob koncertu skupin Earth shock, Jackson in Zablujena generacija. Pri izvedbi projekta Mesec mladih, ki ga organizira Klub študentov občine Celje, je sodelovalo 12 mladih. MATIC GABRIJEL Grafitarji med delom Atletski mnogoboj V petek, 5. junija, smo v POŠ Tabor izvedli atletski mnogoboj za učence prvega triletja. Profesor športa Primož Jelen je s profesorico Katjo Ivezič pripravil šest disciplin, ki sva jih sva vodili tudi Darja Savinek in Marija Drnolšek. Učenci 1., 2. in 3. razreda so se pomerili v disciplinah skok v višino in daljino, tek na 60 m in 600 m ter met žogice in medicinke. Po mnogoboju smo ob koncu pete šolske ure v telovadnici razglasili rezultate: med prvošolci so bili zmagovalci učenci l.c-razreda, med učenci je zmagal Matevž Kovač, med učenkami Zoja Viktorija Vertovšek; med drugošolci je bil najboljši 2.b-razred, med fanti Mark Maren in med deklicami Gaja Miklavžič; med tretješolci je zmagal 3.c-razred, med učenci je prvo mesto osvojil Maj Žura, med učenkami pa Iza Zorenč. DARJA SAVINEK Najboljši drugošolci novi tednik HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 www.cinkarna.si ^ PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID ^ Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat ^ 2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti ^ DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, Preslica, Slak, Regačica, Poprovnik, Robide, Vrbovci, Trpotci, Krvomočnice, Ptičja dresen, Pijavčnice, Madronščice. ^ Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo ^ Uporaba na strniščih in pomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah l\ Nufarm 44 SPREJEM ODLIČNJAKOV Najboljši učenci z županom Markom Diacijem ter svojimi ravnatelji in ravnateljicami Najboljši pod Ipavčevo lipo državnih tekmovanjih in ne- šestih osnovnih šol ter šest nazadnje za pozitiven zgled učencev iz glasbene šole. sošolcem, sodelovanje pri Daniela Preskar pa si je za- šolskih prireditvah, vede- služila nominacijo tako na ŠENTJUR - Najboljše učence osnovnih šol iz občine in Mladi so si priznanja z dosežen na nacionalnem nje in sodelovanje s sošolci. glasbenem kot na splošnem tamkajšnje glasbene šole skladateljev Ipavcev je župan knjižnimi nagradami prislu- preverjanju znanja, ocene Na sprejemu pri županu je področju. StO, foto: JURE GODLER mag. Marko Diaci sprejel na vrtu Ipavčeve hiše. žili glede na odstotek točk, v zadnjih triadi, uspehe na bilo tako letos 36 učencev iz Trije zapisi v zlato knjigo DOBJE - Učence, ki so se v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja najbolj vsestransko izkazali je ob koncu šolskega leta sprejel župan Franc Leskovšek. Med zlate učenke so se letos vpisale Neja Fajdiga, Reneja Sara Centrih in Eva Jeran. Župan Leskovšek jim je čestital za dosežen uspeh in jim ob tem zaželel vse dobro tudi v nadaljnjem izobraževanju in seveda življenju. StO, foto: JURE GODLER Ob treh najboljših učenkah še razredničarka Tina Zendzianowsky Čavš, ravnateljica Suzana Plemenitaš in gostitelj župan Franc Leskovšek. VRANSKO - Vrt Schwentnerjeve hiše je bil v četrtek popoldne v znamenju najuspešnejših devetošolcev in ostalih najboljših učencev iz občine. Ob koncu šolskega leta jih je že tradicionalno sprejel župan Franc Sušnik. Za odličen učni uspeh in druge pomembne dosežke na področnih in državnih tekmovanjih je knjižna darila in žu- panova priznanja prejelo 14 učencev. Župan Franc Sušnik jim je čestital in v nagovoru izpostavil pomen znanja za njihovo življenjsko pot. Še posebej se je zahvalil vodstvu šole, mentorjem in staršem. ŠO Foto: TT Najboljšim učencem je župan Franc Sušnik podelil pisno priznanje in knjigo Slovenija brez meja avtorjev Andreja Capudra in Bogdana Kladnika. Mentorice so prejele šopke cvetja. Za najboljše knjižno darilo Letos več odličnjakov POLZELA - Na Gradu Komenda je župan Jože Kužnik sprejel učence OŠ Polzela, ki so zaključili šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Teh je letos 20, lani pa jih je bilo 14. V nagovoru je župan Jože Kužnik poudaril, kako pomembno je znanje za življenje in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev. Zaželel jim je, da bi bili tudi pri nadaljnjem šolanju tako uspešni kot so bili doslej. V zahvalo je odličnja-kom izročil sodobni priročni leksikon s posvetilom, ostalim pa šopke cvetja. V imenu odličnjakov se je za sprejem zahvalila ravnateljica mag. Bernarda Sopčič, nagovorili pa so jih podžupan Igor Pungartnik, razredničarke Irena Ramšak, Danica Gobec in Dobrila Vucenovič ter pomočnica ravnateljice Simona Tomšič. Tudi odličnjaki so na kratko izrazili svoje vtise o končanju osnovne šole. TT Najuspešnejši učenci z županom Jožetom Kužnikom, podžupanom Igorjem Pungartnikom, višjo svetovalko za družbene dejavnosti Jernejo Svetko, ravnateljico mag. Bernardo Sopčič, njeno pomočnico Simono Tomšič ter razredničarkami Ireno Ramšak, Danico Gobec in Dobrilo Vucenovič. NA KOLESIH 45 Na Trojanah upočasnite Tam se bo kmalu začelo novo, sekcijsko merjenje hitrosti - Rekorder na trojanskem odseku z 218 kilometri na uro Ste med tistimi, ki čez Trojane drvijo? Tam se bo kmalu začelo novo, sekcijsko merjenje hitrosti. Varno po avtocesti iz Celja v slovensko prestolnico? Podatki so zaskrbljujoči. V Darsu opozarjajo na nove analize hitrosti na območju predorov Trojane in Podmilj. Tam so vozniki veliko prehitri. »Pilotni projektu bo omogočal nadzor na odseku avtoceste na območju trojanskih predorov,« so nam odgovorili iz avtocestne družbe Dars. Ukrepe za umirjanje hitrosti vožnje na območju trojanskih predorov pripravljajo v sodelovanju s policijo, pristojno za nadzor hitrosti in kaznovanje. Prehitra vožnja botruje nesrečam in njihove posledice so lahko katastrofalne. Iz Darsa zato pozivajo voznike, naj pravila varne vožnje spoštujejo, saj je to v predorih še posebej pomembno. Vožnja skozi predore ali po običajni avtocesti se namreč zelo razlikuje. »Elektro-strojna oprema, s katero so slovenski avtocestni predori opremljeni, sicer sodi med najsodobnejšo opremo, ki zagotavlja najvišjo možno tehnično raven prometne varnosti, vendar je prav voznik s svojim ravnanjem ključni dejavnik prometne varnosti,« svarijo pri Darsu. Še bolj svarijo zaradi dejstva, da je odsek med Trojanami in Blagovico med devetimi slovenskimi odseki, kjer prihaja do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Veliko prehitro Z opravljeno analizo hitrosti na posameznih avtocestnih odsekih so ugotovili, da po negativni plati posebej izstopa odsek na območju Trojan. Med analizo v predorih Trojane in Podmilj se je izkazalo, da je najvišjo tamkaj dovoljeno hitrost 100 kilometrov na uro preseglo kar 57 odstotkov voznikov. »Tudi ob upoštevanju odstopanja v višini 10 kilometrov na uro je hitrost 110 kilometrov na uro prekoračilo kar 30 odstotkov voznikov,« so zaskrbljeni v avtocestni družbi. Rekorder je na tem odseku vozil kar 218 kilometrov na uro! Hitrost vozil so merili en teden, med njim je predora prevozilo 137 tisoč vozil. Avgusta bo minilo deset let, odkar je bil odprt odsek Trojane-Blagovica, ki je bil zgrajen kot zadnji avtocestni odsek med Mariborom in Koprom. Zahteven je bil tako po finančni kot gradbeni plati. Promet na osem kilometrov dolgem odseku Trojane-Bla-govica je tako postal bolj pretočen in bolj varen. Danes prevozi oba predora v obeh smereh dnevno 36 tisoč vozil, kar je trikrat več kot prvo leto, ko so našteli enajst tisoč vozil na dan. Šestino vozil skozi predora predstavljajo težki tovornjaki, poleg teh vsak dan pelje povprečno še 180 avtobusov. Vozniki so seveda takoj začeli voziti prehitro, vsaj velik del. Povprečna dnevna hitrost je namreč znašala več kot 130 kilometrov na uro, zato je bilo treba nekaj storiti. Že nekaj mesecev po odprtju odseka Trojane-Blagovica se je Dars zaradi umirjanja hitrosti povezal s policijo. S preventivno akcijo so uspeli promet na tem odseku upočasniti za 30 kilometrov na uro, to je na dovoljenih sto kilometrov na uro. Sekcijsko merjenje »Z umiritvijo hitrosti želimo zmanjšati število prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih v teh nesrečah,« so se odzvali po novih analizah hitrosti v Darsu, saj je varnost uporabnikov avtocest med njenimi prednostnimi področji. In manj nesreč pomeni tudi manj zapor na tem zelo prometnem odseku, na poti med največjima slovenskima mestoma. V avtocestni družbi so tako pripravili šestmesečni pilotni projekt, med katerim bodo opravljali meritve na pet kilometrov dolgem odseku med priključkom Trojane in izvozom iz predora Podmilj. Gre za tako imenovani sistem sekcij-skega merjenja hitrosti vožnje, ki ga najpogosteje uporabljajo na avtocestah severne Italije ter Češke. »Sekcijsko merjenje hitrosti vožnje bo potekalo zgolj v smeri proti Ljubljani. Analiza je namreč pokazala, da je z vidika večjih prekoračitev hitrosti in posledic prometnih nesreč še posebej problematična smer Maribor-Ljubljana,« so povedali v Darsu. BRANE JERANKO Foto: arhiv Darsa tus MARKET Nova vas Л.1 дол* prenovljenega it. : i Tuš, mark vajfca . 7. 2015, ob 10. K ZPLAC evapčiči in napitek itvi računa, od na Apimaqja za.otroke in odra va d ULI UI4C III ibljeni! K.' sle 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spraševali smo vas, s kom je na slavnostni akademiji ob 70. rojstnem dnevu Novega tednika Oto Pestner »v duetu« zapel skladbo Cigančkova violina? Pravilen odgovor se glasi: s pomočjo tehnike sam s seboj. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Srečka Kocha iz Gotovelj pri Žalcu, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Katere občine tokrat posebej predstavljamo, ker imajo občinski praznik? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 30. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Pijani zajček Zajček gre zvečer pijan z zabave. Omaga pod drevesom in zaspi. Mimo prideta medved in volk. Stepeta se, kdo bo požrl zajčka in v pretepu oba obležita v nezavesti. Ko se zajček prebudi, ju zagleda in zakolne: »Prekleta pijača, ko sem pijan, pa res ne vem, kaj delam ...« Test Štirinajst policistov piše test z enim vprašanjem: »Kateri je najhitrejši avto na svetu?« Prvi napiše jaguar. Drugi prepisuje od prvega, a ker slabo vidi, napiše januar. Tretji prepisuje od drugega in si misli, da bo malo drugače napisal, da ne bodo vedeli, da je »plonkal«, in napiše februar. In tako do trinajstega, ki napiše december. Za štirinajstega zmanjka mesecev in napiše: srečno novo leto. Prepir »Možek, kako ti kaj danes ugaja moje kosilo?« »Ali spet iščeš prepir?« Peroni »Mami, zakaj so na železniški postaji vsi peroni betoni-rani?« »Zato, da ljudje med čakanjem na vlak ne poženejo korenin.« Na prvi pogled »Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled?« »Seveda! A misliš, da bi se poročil z Mico, če bi jo dvakrat pogledal?« Kratek stik Blondinki se je pokvaril avto in odvlekli so ga k mehaniku. Po pregledu vpraša mojstra, kaj je narobe. »Kratek stik,« pove mehanik. »Pa ga lahko podaljšate?« vpraša blondinka. Ne tečejo več »A veš, da so nekoč ženske tekale za mano?« »A res? Zakaj pa sedaj ne več?« »Ker sem nehal krasti ženske torbice.« Z vragom Žena kriči na moža: »Bolje bi bilo, če bi vzela vraga!« Mož: »Ženitve med sorodniki niso dovoljene!« Kako se že pišem? »Jaz sem Tina Ven ... pardon Strmčnik,« se je pred dnevi predstavila kolegica, ki se očitno nikakor ne more navaditi na nov priimek. Počasi ji bo že šlo, saj je poročena šele slab mesec. Seznam za kapljice Tehnični urednik Igor Šarlah ima že nekaj časa težave z očesom. Nazadnje je pri zdravniku dobil kapljice, ki si jih mora dajati vsaki dve uri. Pri tem mu pomagajo sodelavke in da ne bi bile ves čas obremenjene le ene, je »generalna« Tea Podpečan dobila nalogo, da tudi za to aktivnost naredi seznam, kdaj je katera na vrsti. Po možnosti v excelu, ki ga ima najraje. Poznavalec Andraž Purg je tokrat fotografsko spremljal Katrco, kar je bil zanj pravi kulturni šok. V ponedeljek smo preverjali, katera zasedba mu je bila še posebej všeč, pa ni znal povedati nič drugega kot to, da pozna Vesele Štajerke. Bojana Avguštinčič: »V bistvu so bile Navihanke ...« Andraž: »A ni to isto?« Kaj nam bo tako poletje, ko moraš imeti v avtu prižgano gretje! Sila je nujna samo takrat, ko želimo narediti nekaj slabega. Sicer je ljubezen dovolj, da naredimo vse ostalo. (Charlie Chaplin) 9 3 6 3 4 9 6 1 1 8 8 7 2 6 7 5 4 2 9 4 8 2 5 1 4 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Čistimo in pospravljamo -ali pa tudi ne V teh dneh se psihično pripravljam na malo večji čistilni podvig v stanovanju. Saj poznate tovrstne projekte, ko je treba vse temeljito obrniti okrog in počistiti ter odstraniti navlako, ki jo shranjujemo za vsak primer. No, meni ta opravila niso bila nikoli všeč, pravzaprav so mi šla vedno zelo na živce. Tako zelo, da sem jih zmanjšala na najmanjši še sprejemljiv obseg. Mogoče je krivo, da sem morala že v otroštvu vsako soboto brisati prah in pospravljati. Travme iz otroštva pa se menda vedno nekje poznajo. Kakorkoli, že nenehno sesanje in brisanje prahu se mi zdita izguba časa. Sama raje počakam, da je dovolj vidnih znakov, da je podvig res nujen. Od malo prahu še ni nihče umrl, od preveč dela pa zagotovo! V življenju je vendar toliko bolj zanimivih stvari, ki jih lahko počneš namesto brisanja prahu in sesanja stanovanja! Zato tudi nikakor ne razumem vseh tistih predvsem ženskih predstavnic, ki to počnejo kar naprej, dan za dnem. In to se jim zdi čisto normalno! Sploh se ne pritožujejo, ker imajo pač rade vse pospravljeno in urejeno. Jaz tudi! Samo ko bi to naredil kdo drug... Če bi imela dovolj denarja, bi si zagotovo omislila gospodinjsko pomočnico. Kolegica je to rešila zelo domiselno: znanki občasno posodi denar, ona pa ji v zameno pospravi in počisti stanovanje. Moje kolegice so žal podobne kot jaz in jih niti z denarjem ne bi mogla premamiti. Včasih se tolažim, da sem morda zato bolj normalna, ker mi s čiščenjem ni treba zapolnjevati praznine v življenju in tudi ne nadomeščati ne vem česa. In tudi mazohistka nisem, ki bi v tem trpljenju našla užitek. Po drugi strani me vendarle včasih gloda vprašanje, če ne gre enostavno za lenobo in pišmeuhovstvo, ker se premalo posvečam čistoči in urejenosti svojega doma. REŠITEV SUDOKU 157 novi tednik 8 5 7 2 4 3 1 6 9 2 6 1 5 9 7 4 8 3 4 3 9 8 1 6 5 2 7 9 7 6 1 3 5 2 4 8 1 2 8 9 6 4 3 7 5 5 4 3 7 2 8 6 9 1 6 1 4 3 7 9 8 5 2 7 8 2 6 5 1 9 3 4 3 9 5 4 8 2 7 1 6 Kakorkoli, dokler sem v njem sama, se pravzaprav ne obremenjujem posebej s temi vprašanji in poleg tega pazim, da ne razmetavam, ker potem tudi pospravljati skoraj ni treba. Ko so bili otroci še majhni, sem se lahko izgovarjala, da so oni krivi, ker vedno vse razmečejo. Zdaj je to malo težje, zato sem si omislila mačka in je on kriv za vso svinjarijo. Jaz vendar kar naprej pospravljam, a ne pomaga veliko, ker on sproti vse umaže ... Takšni izgovori so kot naročeni za vse, ki se nenapovedano pojavijo na vratih. Večina sicer prej pokliče in se lahko človek vsaj malo pripravi, občasno pa se pojavi kdo, ki ga moraš spustiti v svoj dom in si potem verjetno misli vse mogoče. Zadnjič so po bloku hodili neki mojstri, ki so morali povsod urejati nekaj v zvezi z ventili. In seveda so pozvonili tudi pri meni. Ni bilo druge možnosti, kot da enega od njih spustim noter. Upala sem, da se zato, ker je moški, ne bo veliko ubadal s problemom prahu in nepomite posode, temveč se bo usmeril v tisto, za kar je prišel. Toda tudi pri moških predstavnikih ne moreš biti čisto sproščen, saj je tudi med njimi vse več takšnih, ki se jim sesalec zdi zelo privlačno orodje - morda zaradi dolge cevi . Tudi iz njihovih ust sem že slišala kakšno pikro na račun malo manj urejene gospodinje. Lepo vas prosim, vse pač nismo za vse. Ene malo bolje kuhajo, druge lepše pospravljajo, tretje so dobre v postelji, četrte pa so zgolj lepe. Kam sodim sama, še razmišljam. Verjetno si bom morala izmisliti še peto kategorijo za nas, ki na vseh teh področjih obvladamo predvsem teorijo, prakso pa malo manj. S to se bo vendarle treba spopasti v prihodnjih dneh, stisniti zobe in počistiti. Potem bo spet nekaj časa mir in to je edini motiv, ki me žene v izvedbo tega projekta. Pred tem si seveda izmišljam še kup izgovorov, da lahko spopad z umazanijo še malo prestavljam: en dan je prevroče, naslednji dan se ne počutim dobro ali imam cel kup bolj nujnih opravkov, kot so tenis, kolesarjenje, druženje ob kavici ali obisk koncerta. Ampak dan d se bliža, resnično. Če le ne bo spet kaj prišlo vmes. (NE)ČISTILKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka LJUDSTVO V LAOSU POTEČ Z NOŽEM KrižamKe strma ft OBMORSKA UGAMKE STENA TELESNA IN DUŠEVNA NERAZVITOST TABLETE PROTI BOLEČINAM IVAN HRIBAR OTROŠKA VCA STEBLO TRAV PREBIVALEC ALJASKE KDOR OTEPA SNOPE ZEMELJSKO JEDRO KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI TEKMOVALCA SKUPINA FINSKO JEZERO OZEMLJE, PODREJENO GENERALOM KDORJE REHA-BIUTIRAN AM. IGRAL. SPELLING USEDLINA NA DNU JEZERA PREBIVALCI ANTIČNEGA EFESA NEKD.JUG. POLITIK (MILOVAN) TORBICA (POG.) INDIJSKA ZAČIMBA ODUČNA OCENA CESTNO VOZILO ARABSKI PLEMIČ PRIPRAVA ZA MAZANJE GLOBOKA NEZAVEST TAUSOVA PUAČA ZG. DEL STOPALA LATTNSKO-AM.PLES NAJVIŠJI VZOR ALMA KARUN PRIPR.ZA STEPANJE DARILO ZA GOD 6 POPKI KAPRDVCA VEČJA ZNANSTVENA RAZPRAVA STROK. ZA RIMSKI IRANISTTKO HIŠNI BOG JUDOV SIN KARJE NABITO DAMSKA VEČERNA OBLEKA VERDIJEVA OPERA PRVI MOŠKI NEMŠKA VOHUNKA HARI INDU. POET (RABINDRA-NATti) PESNIK PAVČEK RIM. BOG LJUBEZNI LETOVIŠČE PRI OPATIJI SLOVNIČNO ŠTEVILO SLOVENSKA METEORO. LOGINJA (TANJA) DEBEL KOSTANJ INDIJANSKA TROFEJA IZRASTEK NA NOGI TENIŠKI REKVIZIT VPREŽNI DROG VOZA POLDRA-GUU DROBEC ŽAREČE SNOVI ZVEZNA DRŽAVAV ZDA AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) RASTLINSKA MAŠČOBA PISATELJICA MUCK ZLATO SLOVENSKI SKLADATELJ (UROŠ) RUTHER-FORDIJ TALÜ AMERIŠKA IGRAUU (SHELLEY) SOSEDNJI ČRKI NIKALNICA NEKD.ŠVIC. SMUČARKA (ZOE) ENAKI ČRKI NINA IVANIČ TESTENINA Z NADEVOM FRANCOSKI AVTO PRIPRAVA ZA LOV DIVJADI SLOVENSKI VESLAČ TUL LEGENDARNI KRAU BRITANUE Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Proseniškem 2. nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostišču Hochkraut v Celju 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov za Studio Lotus v Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 30. junija 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 24 Vodoravno: KOLT, KVAS, ALKALOIDI, MJ, KRSTAR, PAST, TOMO, IRTIŠ, MOČ, SNAKE RIVER, TASA, TRS, ESTETKA, IRSKI BRIN, NANOS, AKI, ZIP, OČIM, KRČ, TIARA, DENAR, NIT, KO DOBIŠ, KO, RA, SB, EMIR, KAPILARA, TAKSA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ona: Skrita želja se vam bo končno izpolnila, vendar tega raje ne obešajte na veliki zvon, ampak vso stvar obdržite zase. Lahko bi zašli v težave, kajti človeška zavist ne pozna meja. Zapomnite si to. On: Pogovor s prijateljem vam bo zelo koristil, saj boste marsikatero stvar začeli gledati s povsem drugega zornega kota. To vam bo pomagalo pri premagovanju ljubezenskih težav, ki jih je kar precej. Ona: Nekdo vam bo obljubil neko priložnost, zato jo kar najhitreje izkoristite. Združili boste prijetno s koristnim, a to še ne pomeni, da je vaših skrbi konec. Popazite raje na sumljive poteze sodelavcev. On: Našli boste to, kar že zelo dolgo iščete, vendar pričakovanega zadovoljstva ne boste občutili. Preveč ste razvajeni, da bi vas razveselile tako enostavne stvari. Boste videli: nekoč vam bo še presneto žal... DVOJČKA fttf Ona: Nekdo si vas sicer zelo želi, a si tega enostavno ne upa povedati. Pojdite mu naproti, doživeli boste precej čudovitih trenutkov, ki vam bodo še dolgo ostali v prijetnem spominu. Mogoče celo dlje, kot si mislite. On: Naj vas ne motijo pesimistične napovedi prijateljic, temveč poskusite ravnati po lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtujete, se vam bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne obupajte. Ona: Pošteno boste izboljšali finančno stanje, kar bo predvsem posledica sodelovanja s sodelavci, ki so vam zadnje čase dali kar precej uporabnih idej. Nadaljujte s takšnim tempom in dosegli boste nedosegljive stvari. On: Pred vami je zelo ustvarjalno obdobje, ko se vam bodi ideje porajale kar same od sebe. Izkoristite trenutno obdobje in unovčite tako poslovne kot tudi ljubezenske možnosti. PLEZAČ, MAN, ATLAS, MITO, UTOPIST, PE, SALONAR, ŠKEDENJ, STRAH, BANO, TARIM, TEDNIK, LOVREČICA, ORATOR, AJ, KRAKAR. Geslo: Smeh nikoli ne škodi Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Salonu Avrora v Celju, prejme: Mojca Breznikar, Kraigherjeva 6, 3000 Celje. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Kristina Volasko, Večje Brdo 6, 3224 Dobje pri Planini. 3. nagrado, darilni bon v vrednosti 10 evrov za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Urška Kerner, Dobrna 17b, 3204 Dobrna. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Če se boste tako gnali za uspehom, se vam lahko hitro zgodi, da boste tik pred koncem omagali. Poskusite z malo zmernejšim tempom in videli boste, da bo na koncu vse v najlepšem redu. In še prijatelje boste pridobili. On: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot izpolnila, saj vas bo poklicala prijateljica, za katero že kar nekaj časa zaljubljeno vzdihujete. Na vsak način boste postali veliko bolj samozavestni. Ona: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, kar vam bo prineslo še obilo koristi. Ste na odlični poti, da končno uspete pri namerah, saj je trenuten položaj planetov več kot ugoden. Pozor na poslovnem področju ... On: Prijateljica vam bo prinesla obetavno novico o ljubljenem človeku. Toda nikar naj vas čustva preveč ne zanesejo, ravnajte karseda trezno in premišljeno. Le takšen način vam lahko prinese končni uspeh. STRELEC Ona: Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da se z nekim prijateljem popolnoma ujemate v nekaterih pogledih na življenje, zlasti v ljubezni. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja, saj imate presneto lepe možnosti za uspeh. On: Čaka vas precej naporen teden, predvsem kar se tiče poslovnih zadev, a boste z vztrajnostjo dosegli več, kot pričakujete. Očitno je, da vam trenutno nihče ne sega niti do kolen. KOZOROG Ona: Ljubosumni boste, vse dokler ne boste našli načina, kako uresničiti svoje hrepenenje. Hitite počasi in delajte bolj z glavo kot s srcem. Je že res, da je ljubezen presneto lepa stvar, vendar je to le ena plat medalje . On: Ne počivajte iz dneva v dan, saj se svet vrti naprej, ne glede na to ali ste vi prisotni ali pa spet počivate. Zdaj ste sicer v še kar dobrem položaju, a prav nič vam ne zagotavlja, da bo tako tudi ostalo ... Ona: Zasanjan pogled vam bo popolnoma spremenil načrte za prosti čas. Ne obirajte se, da vas ne bo prehitel kdo drug. Kajti prav ničesar si niste »rezervirali«, ampak se boste morali za to presneto boriti. On: Človeška nevoščljivost nima meja in to boste kmalu skusili na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosili nekoga pametnejšega, saj se boste sicer hitro zapletli v popolno zmedo. DEVICA Ona: Prepustili se boste uživanju v družbi partnerja in preživeli konec tedna brez stresa in napetosti. Dogovorili se boste o skupni prihodnosti, ki ste jo zadnje čase kar nekako zapostavljali. On: Bodite malo bolj potrpežljivi do partnerke, ki ima zadnje čase kar precej težav na poslovnem področju, zato si ne more privoščiti več sproščenosti v vajinem odnosu. Težave bodo minile prej, kot mislite. VODNAR Ona: Prišel bo čas za poravnavo starih računov z nekom, ki vas je nekoč pustil na cedilu, zdaj pa bo prišel k vam prosit za pomoč. Predvsem od vas je odvisno, kako se boste odločili. On: Nikakor vam ne bo uspelo obvladati čustev, kar vas bo na koncu drago stalo. Ali vas res ne bo nikdar izučilo, do katere meje se lahko podate in kje je prenevarno za vas? Mogoče pa v tem celo uživate? Ona: Nekaterim stvarem bi bilo dobro priti do konca, saj vam igra slepih miši že počasi preseda. Pozabite na strah in naredite tisti korak. Za partnerja bo bolje, da mu tega še ne poveste, saj bi si lahko ustvaril napačno predstavo. On: Čeprav je trenutno obdobje več kot pozitivno, se lahko razmere drastično poslabšajo, zato delajte, dokler je še čas. S partnerko se boste dogovorili za prijetno zabavo s prijatelji, ki jih že kar dolgo zanemarjate. 2 9 3 7 8 5 10 4 48 RUMENA STRAN Druženje in klepet Akademija ob 70-letnici Novega tednika je več kot uspela, zato je prav, da je še ne pospravimo povsem v arhiv. Na njej se namreč nismo družili le zaposleni in nekdanji sodelavci hiše, pač pa so nas s svojo prisotnostjo razveselili tudi mnogi gostje. Po uradnem delu je sledil sproščen klepet do poznih ur. Foto: SHERPA Dva uporabna Radijski tehnik Mitja Tatarevič (levo) je nepogrešljiv pri raznih terenskih oddajah, prireditvah in tudi v studiu. Tokrat je skupaj z Izijem Pantnerjem, ki je mož Klavdije Winder Pantner in član zasedbe Katrca, pomagal pripraviti vse potrebno na prizorišču nedeljske prireditve v Vojniku. Foto: GrupA Modna oblikovalka Jolanda Thaler (levo) je vsekakor morala priti na akademijo, da je preverila, kako voditeljici Bojani Avguštinčič pristoji obleka, ki ji jo je zašila za to priložnost. Morda je Tanja Roženbergar, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je tudi vedno modno urejena, dobila kak navdih za svojo kreacijo. Dva aktivna Zakonca Jožica in Franci Salobir iz Dobja sta takole nazdravila na Pikniku Katrce v Vojniku. Nekoč zelo aktivna na vseh področjih v domačem kraju - ona je bila učiteljica in gonilna sila vsakoletne prireditve Pokaži, kaj znaš, on je bil vrsto let župan - si lahko zadnje čase privoščita malo več počitka in zabave. Pa še kak glasbeni navdih najdeta za domače raztegovanje harmonikarskega meha, kar Salobir že od nekdaj rad počne. Foto: GrupA Dva vodilna, ki morata vsak na svojem področju vsakodnevno reševati cel kup stvari, imata gotovo tudi veliko skupnih tem. Jože Planinšek vodi Dom sv. Jožefa v Celju, kjer nimajo le varstva starejših, pač pa tudi vrsto prireditev. Celo vrsto sejemskih prireditev pa mora vsako leto spraviti pod streho Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica Celjskega sejma, ki ima te dni že polne roke dela z organizacijo Mosa. Zdravilišče je pomagalo Najnovejšo pridobitev in obogatitev na Šmartinskem jezeru v Celju je preizkusil tudi prvi med Celjani, župan Bojan Šrot. Na prvo supanje po »Šmarjaku« ga je pospremila hčerka. Glede na to, da ga že nekaj časa tarejo težave s hrbtenico, nas je malce zaskrbelo, kako se bo spopadel s to vse bolj priljubljeno vodno aktivnostjo. Na deski za supanje je bil videti povsem stabilen, tako da je, kot kaže, obisk zdravilišča pred tedni pomagal. Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, in njegova partnerka Polona sta na akademijo zamujala, saj sta morala poskrbeti še za udeležbo svojih otrok pri tabornikih in v glasbeni šoli. Po prireditvi sta se končno lahko sprostila, v miru spila kozarček in klepetala z drugimi udeleženci.