J*o£fMfN4i fpan$miirf$na»
33. številka.
Dne 12. avgusta 1920.
II. leto.
üfasii© obmejnih Slewenoew,
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravrsištvo v Gornji Radgani, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za cela leto 30 K, za poi leta !5 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) eno krono.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Opustošenj® našega Pomurja.
'Odkar je Prekmurje trajno prideljeno Jugoslaviji, je za vedno odpravljena iažnjiva in umetna meja. ki so jo ustvarili Madžari in njihovi nemški bratci med obema bregoma, Mure: preje je bila Mura jez, zdaj je vez, ki veže obe pokrajini v eno telo. Široka murska dolina, omejena na eni strani z bregovi Slov. goric, na drugi strani pa z prekmurskimi griči, z milovidno Muro v sredi, to je Pomurje ali pomurska Slovenija, kakor bi jo lahko imenovali. Ge si ogledujemo Prekmurje iia zemljevidu, Jugoslavije, spoznamo, da brez najožjega stika z desnim murskim bregom obvisi v zraku. Zato je skupnost gospodarskih, pro -metnih in upravnih interesov izven vsakega dvoma.
Kakor rečeno, je madžarski in avstrijski režim te interese šiloma, ločil. Stiki med obema pokrajinama so se omejili na najnavadnejše gospodarske posie. iTako so prihajali Prekmurci na bivšo štajersko stran kupovat živine, prodajat žita in kupovat svojih potrebščin v Radgono in Ljutomer. Najnaravnejša vez je bila Radgona, kjer vodi čez Muro most; drugi most je v Murskem Središču, blizu Dolnje Lendave. Vmes občuje par prevozov, h katerim pa ni pravili cest in ki ob narastli vodi ne morejo voziti
Za pokrajino, ki se s vsem svojim telesom tako tesno naslanja na drugo, je nastal sedaj zelo težek položaj, ki pa je težaven tudi za desni breg Mure . Važne gospodarske in prometne zapreke onemogočajo razmah novega življenja v tej deželici, življenja, ki so mu 'dani' vsi prvovrstni pogoji.
Te dni preteče prva obletnica, kar je Prekmurje priznano Jugoslaviji in zasedeno od naših čet. Pričakovali smo, da bo vlada s vsemi sredstvi delala na to. da s»3 novoosvobojena pokrajina kar najtesneje združi z ostalo domovino. Prva in najnujnejša potreba je bil most, druga pa priklopitev Prekmurja na najbližje železniško omrežje. Vendar tekom enega leta nismo prišli nikamor. Enkrat je že dospelo vojaštvo k Muri in pripeljalo vse priprave za zgradbo za- i časnega mostu. To vojaštvo je približno dva meseca
LISTEK.
B, Borko.
V sferam dvorcu«
Sedeli smo v veliki, skoraj prazni sobi starega, lesenega dvorca in uživali dobroto gostiteljevega srca, ali če hočete pravilnejše: gostiteljeve kuhinje in kleti. Leseni dvorec, kakršen je ta, se najde samo tu in tam v Slov. goricah. ‘Na zunaj in na znotraj so vsi podobni, saj je tudi s hišami tako kakor z ljudmi : ko se postapajo, ni več razlike med lepimi in grdimi. V pritličju je zidan in služi deloma za klet — nadstropje pa je iz lesa in ima na južni strani pri-prosto teraso, kamor si človek postavi stolec in poslu-/ ša zapeljivo šepetanje večernih vetrov s trsjem, ki je zakrilo široko, vzbočena rebra bregov. To lepoto so menda čutili ustanovitelji dvorca nekje v 17. ali 18. stoletju. Zakaj praktičnega pomena terasa nima, tem manj dandanes, ko je les že tako trhel in črviv, da se previdno oprijemlješ stebrov, če stopaš po nji. Sicer pa tudi stebri niso zanesljivi in navsezadnje ves dvorec ne; kvečjemu je zanesljivo vince, ki kroti tu svoje bujne sile v debeluhastih sodih pod. dvorcem in še to ne.
V sobi, kjer smo sedeli, ni bilo skoraj nobenega pohištva. Cez leto je malokdo zašel v dvorec, in če , samo na par uric. Za te urice je popolnoma zadostovala dolga hrastova miza, obložena z velikimi steklenicami in čašami. Stolov je menda bilo 12 ali še več. Na steni je visel lesorez, predstavljajoč prizor iz Kristusovega življenja, delo 18. stoletja, na drugi steni slika neke brezimene svetnice, prvi neroden poskus moderne litografije: za lica namenjeno rdečilo je padlo na uho in dei čela. Kljub temu je spadala na to steno in v okolico starega dvorca, saj je iz .vsakega kota, iz vsake špranje in razpokline, iz vsa-
< pohajkovalo po vaseh,' ne da bi kaj delalo. Na to pa • je izginilo, pustivši za spomin tračnice za ozkotirno ! železnico. Položaj se je poslabšal; izgubili smo Rad-| goao in železniško progo Radgona—-Spilje. Na razpo-; laganje je tedaj samo en most — na skrajnemu koncu Prekmurja, Tam je tudi želez, zveza, toda kdo bo hodil en dan, predno pride n. pr, iz Salovee v Dolnjo Lendavo. Železnica iz Murske Sobote čez Ljutomer k železniški progi Čakovec—Maribor, je za Prekmurje življenskega pomena. Ob prvi obletnici osvobojonja Prekmurja pa se bojimo, da leži graditev te proge v nedogledni bodočnosti. Z zasilnim mostom, ki ga morebiti dobimo in z prostim tranzitom na progi Ljutomer—Mat ibor bomo životarili, a težko bomo razvili vso svojo gospodarsko moč.
Da se zabrani opustošenje naše pokrajine, zahtevamo, naj vlada posveti več skrbi Pomurju in njegovim potrebam. Nedeljski v narodni tabor v Gornji Radgoni je bil mogočen izraz ljudsko volje. Sesttisoč-glava množica je zahtevala, na,i se nemudoma zgradi most čez Muro in prekmurska železnica, stvari, ki so za .nas v malem to, kar v velikem posest Reke za ce-' lo državo. Uverjeni smo, da ta zahteva ne bo brez vsakega uspeha. Viri, ki jih ima država od cvetoče pokrajine, kakor je naše Pomurje, so tako bogati, da bi opustošenje te deželice prizadelo v drugi vrsti' državo samo.
Komisija zm uredbo meje«
Dne 12. avgusta 1920 je pričela poslovati v Mariboru komisija za uredbo meje. Zastopane so Štiri antantine države; Anglija, Francija, Japonska in I -talija, dalje delegati Jugoslavije in Nemške Avstrije. Jugoslavijo zastopa general Anton Plivelič, ki mu je prideljeno potrebno število ekspertov,
O tej komisiji, ki je za naše obmejne kraje znatnega pomena, smo že večkrat poročali v našem listu.. Naloga komisije za uredbo meje je v mirovni pogodbi določena sledeče: a) fiksirati (ustaliti), meje, opisane v mirovnih pogodbah; b) določiti meje plebiscitnega I ozemlja. Komisija za uredbo meje ima predvsem določili mejo na onih mestih, kjer je v mirovni pogodbi
izrečno označeno, da se ima meja določiti na: licu mesta, Dalje tam, kjer določba mirovne pogodbe ni povsem točna. Končno lahko na, predlog ene interesira-nih držav sklepa o pripadnosti kraja, ki je v mirovni pogodbi že dodeljen drugi državi, vendar mora biti ta sprememba neznatne važnosti in se ima skleniti v komisiji soglasno, V splošnem je delokrog komisije precej skrčen in omejen; v stvareh pa, ki spadajo pod njeno kompetenco, ima vso oblast. Njena/ navodila izrečno določajo, da se mora’kar največ mogoče držati .določb mirovne pogodbe, ozirati kolikor mogoče na u-pravne meje in lokalne gospodarske interese, izključujoč kakršenkoli narodnosten, jezikoven ali verski razlog. Dalje spada v oblast komisije sestavitev zapisnikov 'in ureditev raznih juridienih (pravnih,) vprašanj, ki bi nastala iz; uredbe meje.
To je v glavnem delokrog komisije za uredbo maje proti Avstriji. Iz navedenega lahko povzamemo, da ne bo prišlo do nobenih znatnih sprememb na naši meji. Nemški listi so svojčas razkrieali, da bo i -mela, komisija za uredbo meje polno moč in da bo lahko iztrgala kar cele pokrajine iz Jugoslavije, To. je bila njihova pobožna želja, ki pa je šla po vodi Komisija se ne sme ozirati na kakršnekoli' jezikovne ali narodnostne razloge, merodajni so izključno upravni in gospodarski interesi. «Vendar pa mora tudi tukaj kazati pot mirovna pogodba, od katere se ne sme oddaljiti. Gre torej za priklopitev kakega studenca njive, pota, hiše k drugi državi. Tuintam je nova državna meja posameznike hudo zadela; to se bo dalo, kolikor mogoče, zdaj urediti in popraviti. Priza -dete stranke se lahko zglase pri komisiji v Mariboru (prostori dekle zavoda „Vesna“),, najprej pa pri našem zastopniku g. generalu Pliveliču.
V splošnem se za naše meje ne da nič več storiti. Kar smo izgubili, je izgubljeno; kar imamo, to nam ostane. Izključeno je, da bi p d tej poti dobili še Radgono ozir. njene slovenske vasi. Skrbeti moramo* da nam, če mogoče, komisija za. uredbo meje zasigura prosti tranzit preko Radgone v Prekmurje. Izražamo, željo, da bi se g. general Plivelič osebno podal na mejo in se informiral o položaju, O delovanju komi -sije še bomo, poročali.
ke napol zabrisane poteze dihalo nekaj starinskega, zelo priprostega in umljivega in v svoji nerodnosti nič manj prisrčnega.
Skozi majhna okna, ki so že sama izražala boječo, iskajočo dušo onega pokolenja,, ki je stavilo take dvorce, se je videlo, kako zunaj polagoma ugaša lep oktoberski večer. Zakaj bilo je v času trgatve, ko so Slovenske gorice najlepše in bi jih človek lahko primerjal veliki majoliki sladkega, kipečega vinske -ga mošta. To so dnevi, ki imajo na sebi nekaj stare poezije, v katerih se oglašajo polpozabtjene pesmi o sv. Urbanu, čuvarju naših vinogradov; napevi, ki so sprejeli va-se nekoliko glasov davne bolesti, ko so je stiskalo grozdje za klet ošabnega grajščaka, ki pa izzvenevajo v veliki osvobodilni pean, razodevajoč veselje naših dedov tam v letih 1830—1870, ko je rodila še stara trta, nepozabljena, neprežaljena . . . . ko so se ob sobotah in nedeljah odpirale gostoljubne kleti in zidale nove zidanice.
Zares, menda nikjer drugod ne čutiš poezije teh’ lepili krajev v tako umirjenem in ubranem tonu , kakor v takem-le dvorcu z lesenimi stenami, leseno streho, z brajdo okrog verande. Gospodar je nažgal debelo lojevo svečo in jo postavil na mizo; čez nekaj časa smo dobili še-veliko sajasto petrolejko, a skozi okna je brlela večerna zarja. Iz viničarije so se slišali glasovi delavcev, ki so stiskali grozdje. Praznično, veselo je' bilo vsepovsod.
Gospodar je iznova napolnil čaše in nas po že stari navadi, ki je doma v vinorodni Prlekiji, vabil, da jih izpijemo do dna. Na mizi so ležala razna jedila, pripravljena nalašč za trgatev. Sredi mize je pa stala košarica z grozdjem. Zelene, rumene, rdeče in črne jagode — oh, kako nabrekle od soka, kako polne zrelosti!
Kmalu je zavladalo v družbi prijetno razpolo -žen,je. Ostali smo z gospodarjem sami: dve gospodični, doktor Niko in jaz. Razgovarjali smo se o vsem, kar nam je prišlo na. misel. Glavni predmet pa je bi-
la lepota teh krajev. Govorili smo o Vrazu, ki je z Jeruzalemskega vrha občudoval to slikovito pokrajino med Muro in Dravo in ji posvetil lepe verze v, „Djulabijah“;
Ajdmo, pjesmo moja gori u Jeruzalim, da kip zavičaja pred tobom razgalim,
Govorili smo o rajnem Flegeriču, na katerega nagrobni spomenik, ki se pozabljen in preziran razpada na šentbolfenskem pokopališču, so dali njegovi znanci značilen napis: „Ahasver Slov. goric.“ Bela Krajina je imela takega Ahasver ja, Janeza Trdino, ki je romal od hiše do hiše, od krčme do krčme. Ni čudo, da so ga imele tudi Slovenske gorice, njihovi valoviti griči, njihove zidanice in kleti, njihove po -spane doline z priprostimi krčmami.
Doktor Niko je vzel iz žepa kup papirjev in je prečital svoje verze iz medjimurskih vinogradov. Zopet smo se spomnili na Stanka iz Cerovca, ki je gledal, kako se slovenska zemlja preliva v hrvatsko:i dvije rukuju se grane, da u bratskoj slozi prava si obrane!
Gospodični ste ploskali, gospodar se smejal in natakal vino, jaz sem pa čital svoje nove verze, ki so oživljali mojemu otroškemu srcu najmilejšo godbo :j pritrkavanje zvonov pri Sv. Miklavžu, zvonenje na predvečer Velike noči in Binkošti. Takrat, ko se je „moj prijatelj Miklavž“, čigar glas je bil od vseh zvonov, ki so se slišali od šestih strani, najgloblji in najlepši, oglašal iz doline:
i
TJ mraku se lagano budi i glas mu sve krupnije zvoni, dok pita za brda, za klijeti, za suze, što loža ih' roni . . .
(Konec prihodnjič.)
tm
Protestiramo»
Iz Beograda prihaja vesi, da je vlada na pred- j log finančnega ministra sklenila, podražiti železnico iznova za 200 do 300 odstotkov. Podražijo se ne samo '■ osebni temveč tudi tovorni tarifi. Tjo pomeni, da se } podražijo tudi živila, blago in druge potrebščine, j Breme, ki ga je finančni minister s svojim ukrepom j naložil državi, bodo nosile v prvi vrsti najširše ljud- j ske plasti, ki so hkrati že najbolj izčrpane. Bogata - f šev se bo komaj dotaknilo; njim je pač vseeno, če f stane moka par kron več ali manj. Zdaj ko vsi z na- | ivnim veseljem upamo, da že kmalu potrkajo boljši ) časi na duri in prineso s seboj nizke cene, dovolj * kruha, premoga, drv, obleke — da odveslamo mirov- f nirn razmeram nasproti, se pokaže najmanj priljub - j Ijeni minister — finančni minister in podraži železni- j ce, davčne zneske pa pretvori v dinarje. Finančni mi- f nister je velesila v državi; brez njega ne more izha- | jati noben drug minister. Mesto je težavno, odgovor- f no, najmanj hvaležno. Zlasti v sedanjih razmerah mu ■ človek ne zavida njegovega položaja. Ampak vsak j njegov odlok se ne da odobriti, pa če si še tolikokrat | prisegel na državno misel. Prav posebe ne moremo | mi, ki nam sreča ne trosi blagorov bogastva na pot, I mi, ki smo država in edini steber narodne bodočnosti, j odob iti podraženja železnic, t. j. zvišanja cen živi - f lom in blagu. Odlok finančnega ministra je nepremi- f šli en in socijalno krivičen, ker zamašuje žile celi dr- f žavi, kakor so železnice v naših časih. Kolikor naj- jj več mogoče cena prevozna sredstva, to je pogoj za | razmah gospodarskega življenja v državi. Viri za dr- I žavne finance se še vedno nahajajo v izdatni meri | drugod, ne samo med najbednejšimi sloji1. Ko bo dr- \ žava zadnjemu milijonarju pobrala iz žepa krivične, jj z odiranjem, špekulacijo in drugimi kapitalističnimi f sredstvi iz delavnih plasti izsesane tisočake, tedaj I bomo tudi mi, delavni sloji — če treba — žrtvovali | polovico svojega dela za to, da se ohrani naša drža- I va. Dokler se pa davčna bremena razdeljujejo ne -enako, naravnost krivično — bomo vpila, ker moramo [Vpiti; bomo protestirali, ker je to naša dolžnost. Bojimo se, da finančni minister sploh niti mislil ni na posledice. Tak način reševanja državno-finančnih vprašanj je sila priprost in lahek, hkrati pa kočljiv m nevaren. V Italiji je radi krušnih cen padla Nitti-jeva vlada; pri nas bi naravnost strmoglavila, če bi imeli dober parlament. Vsekakor pa si je finančni mini stez Stojanovič pridobil med širokimi ljudskimi množicami zelo nepopularen glas, in je res srečen, ako se upa solnčiti v svoji slavi,
Prekmursko pismo#
Murska Sobota, dne 7. avgusta 1920..
Naši dnevni listi so že poročali o vpadu madžarske roparske tolpe na naše ozemlje. Zgodilo se je to v noči med 1. in 2. avgustom., Tolpa je napadla našo obmejno stražo in ujela dva moža, Sele, ko je nastopila naša ojačena patrulja, se je posrečilo osvoboditi oba ujetnika in vreči predrzne napadalce čez mejo. Ujeli smo dva Madžara, Naše oblasti poizve -dujejo, koliko je s tem v zvezi madžarsko vojaštvo . Zanimivo je, da so Madžari skoraj istočasno vdrli blizu Subotice čez mejo in oplenili par hiš na naši strani. Nadalje ni brez pomena, da v zvezi s tem vpa dom narašča protijugoslov. agitacija v Prekmurju., ISobočki Židje so tiste dni z gotovostjo računali,^ da pride v Prekmurje madžarska vojska. Sicer so take vesti brez vsake podlage in jim noben resen človek ne pripisuje kake vrednosti, vendar pa vznemirjajo prebivalstvo. in bi bilo treba, da bi oblasti pokazale več strogosti. V Prekmurju se sedaj vrše popisi vojaških obvezancev, Prekmurci bi morali vedeti, da država, h kateri spadajo in ki je njih domovina, ne more obstojati brez vojaštva, najmanj pa v sedanji prehodni 'dobi. Kljub temu se kaže po vaseh' nekak odpor proti naborom, ki so se vršili že povsod drugje v Jugoslaviji, Med slov, protestanti v Puconcih, je došlo minule dni do ostrih sporov med nahujskanimi trmo -glavci in orožni štvom, Naše oblasti so morale pomnožiti tamošnji orožniški oddelek, To so sicer pojavi lokalnega značaja, moramo pa skrbno paziti, da jih ne naveže na svoji skrivne, daleč segajoče niti noč in dan bedeča Nagy-Kanisza. T;am je gnezdo najhujših rovarjev proti osvobojenju Prekmurja in treba je naj-večje spretnosti in previdnosti. Ali je, je naši strani dovolj, o tem bi se dalo razpravljati.
Najvažnejše je zaenkrat, da se Prekmurje tesneje priklopi na Slovenijo. Kaj namerava vlada z gradbo mostov čez Muro? Teh par prevozov, kar jih imamo, ne more zadostovati za ves promet; k prevozom je treba cest in končno vendar ne mislimo, da bi' z takimi srednjeveškimi občili zadovoljili agrarno Prekmurje? Izguba Radgone nas je zadela skrajno bolestno. Treba je, da vlada poskrbi nemudoma vsaj za en most, gradbeni urad pa naj takoj popravi prevoze, ki so že v precej zanikrnem stanju.
Žetev je minula, žito je v shrambah in bliža se jesen. Kmet mora prodati del svojih pridelkov še pred jesenjo, ker jih po zimi ne bo mogel. Komu naj proda in kako? Spričo visokih prevoznih stroškov se bo pač redki kupec napotil v Prekmurje, ko dobi drugod cenejše pridelke rn cenejši, ugodnejši prevoz. In če kmet ne proda? Zima brez beliča je brez spomladi., In ti ogromni davki! Vlada, poskrbi, da dobimo most in prejkomogoče železniško zvezo. Naj ne ostane pri' samih obljubah!
Nespametno bi bilo trditi, da ni položaj Prekmurja težaven, V težavi pa pošteni ljudje stopijo skupaj in si pomagajo. V Prekmurju žal ni preveč sloge
in skupnega dola. Ne vem, ali se ne bomo enkrat še j grenko kesali.	Y
Itaterpelaoija «h». Haftajees«
Poslanec dr. Josip H o H n j e c je 15. julija t.
1. na ministra zunanjih zadev stavil naslednjo inter- | pelacijo:	|
Preteklo je skoraj pol leta, odkar so Madžari | zajeli in zatvorili gospoda Jožefa Klekl, župnika v jj .Velikih Dolencih v našem Prekmurju. Župnija Veliki Dolenci leži po večini v našem Prekmurju tostran demarkacijske črte, le ena sama vas je onstran demarkacijske črte na šentgothartski strani. Narod pripoveduje, da so Madžari dolgo časa prežali na dolenjskega župnika, kako bi ga dobili v svoje roke. Govori se, da so Madžari zvabili gospoda Klekla preko demarkacijske črte, češ, da mu je svobodno iti v mesto Sombotelj, kjer je imel v posojilnici opraviti neke denarne posle. Ko je prišel onstran demarkacijske črte, so ga kratkomalo ujeli, njegov voz poslali do -mov, njega pa so odvedli v Sombotelj, kjer so ga internirali ter ga še .vedno drže zaprtega. Zakaj ? Go- | tovo ne za to, da na gospodu Kleklu kot na eksperi- | mentu dokažejo resnico znane prisloviee: „Extra | Hungarihm non est vita.“ Gospodje Madžari imajo f svoje posebne politične namene. Na ta način so ho - | teli izvabiti na ono stran še druge narodno čuteče in I delavne može. Madžaii imajo interes na tem, da ni v 1 severnem Prekmurju nobenega rodoljubnega in de -lavnega inteligenta, zlasti sedaj, ko se bodo podrobno in definitivno določevale naše državne meje. Zato so zajeli in zatvorili g. Klekla, o katerem je znano , da je mož, prešinjen z veliko ljubeznijo do našega naroda in iskren prijatelj naše ujedinjene domovine.
S tem so Madžari storili zločin ne samo zoper osebo povsem nedolžnega človeka, marveč tudi zoper našo državo. Cast naše države nujno zahteva, da se gos-pot) Klekl takoj oprosti. Pol leta že trpi po nedolžnem v zatvoru v Sombotelju, z njim pa tudi trpi med našim prekmurskim ljudstvom avtoriteta naše države . Pol leta župnija .Veliki Dolenci nima duhovnika. Narod se z začudenjem vprašuje, ali naša država, res nima toliko brige in moči, da bi oprostila svojega zvestega, vernega in nedolžno trpečega državljana iz madžarskih spon. Deželna vlada v Ljubljani je že o-petovano urgirala pri znanjem ministrstvu oprostitev gospoda Klekla. Odgovorilo se je, da so se zahtevala pojasnila v Budimpešti. Ne vem, ali in kakšna pojasnila so prišla iz Budimpešte. To pa vem, da gosp. Klekl še vedno ni prišel iz Sombotelja, temveč je še vedno tam v zaporu.
Vprašam torej g. ministra, ali je voljan storiti vse in podvzeti tudi, če treba, ostre represalije zoper Ogrsko, da odmah pustijo na svobodo g. župnika Klekla ter ga pošljejo v njegov kraj?
Narodni tabor w Goro Ji
Radgoni.
V nedeljo, dne 8. t. m., se je vršil v Gor. Radgoni velik tabor obmejnih Slovencev, ki lahko priča domovini in celemu svetu, da stoji za našo severno mejo neomahljiva straža narodno-zavednega ljudstva. Te lepe manifestacije se je udeležilo kakih 6000 ljudi. Ce bi bile prometne zveže s Prekmurjem povolj -nejše, bi se udeležba podvojila, vendar pa je tudi to število razveseljivo presenetilo naše narodne obmej -ne delavce, ki so ta tabor priredili. V Gornji Radgoni živahno deluje društvo „Narodna Ubrana“, nadstrankarska organizacija, ki skrbi za ožje narodne potrebe na meji in si je stekla že lepih zaslug, dasi-ravno je našla pri vladi največ — gluha ušesa. In skupno z „Narodno Obrano“ deluje podružnica „Jugoslovanske Matice.“ Obe društvi ste priredili ta ta- f bor, ki je bil radi tega nestrankarskega značaja. Iz 1 Ljutomera so se udeležniki pripeljali z vlakom z god- j bo in v krojih. Bili so zastopniki Sokolov in Orlov , f ter odposlanci raznih društev, zlasti požarniki v n-1 niformah. Pridružila se jim je množica drugega ljud- 1 stva. Sprejem v Radgoni je bil lep in prisrčen. Ves | trg je bil v zastavah in okrašen z venci. Ob 9. uri I se je razvil od cerkve preko Podgrada velik obhod z f godbami. Obhod se je ustavil tudi pri mostu čez Mu- S ro, kjer je sedaj meja med Avstrijo in Jugoslavijo. f Na nemški strani je bilo precej gledalcev. Pevci so | zapeli naše narodne himne, kojih glasovi so plavali |
!.čez Muro tja v „nemško“, v resnici renegatsko Rad- | gono, ter pravili: „Kljub temu, da ste odpadli in iz- f dali našo stvar, smo svobodni in neodvisni!“ To jih |
Ije bodlo in bolelo; upajmo, da bo v bodoče bolelo še jj bolj. Pred Posojilnico se je obhod ustavil. Z balkona f je pozdravil številne udeležence gerent trga Gornja f Radgona, g. nadučitelj Mavrič. Za njim je znani go- j
I vornik dr. Medved v daljšem govoru naslikal naš na- \ rodni položaj in našo borbo za mejo. Njegov govor je j bil sprejet z velikim navdušenjem. Dalje so govorili: | odvetnik dr. Skrlak iz M. Sobote ter civilni komisar f I dr. Lipovščak v imenu Prekmurcev. Tabor je pozdra- i | vil tudi okrajni komisar Zavadlal iz Ljutomera, ki je 1 t pozval navzoče, da z trikratnim „živijo“ pozdravijo | | kralja-osvoboditelja, kar se je z velikim navdušenjem \ I zgodilo. Po lepem govoru ravnatelja Gospodarske za-f I druge Jerebiča je prečital odvetnik dr. Boezio na- f [ stopno rezolucijo:
Nad 6000 prebivalcev Murskega polja, Sloven-I skih’ goric in Prekmurja, zbranih na nafodnem tabo-, ru dne 8. avgusta 1920 v Gornji Radgoni:
|	1. ogorčeno protestira proti nezaslišani krivici,
l ki se nam je zgodila s tem, da so nam ugrabili in iz-
ročifi Avstriji Radgono in okoliške vasi, ki spadajo, zemljepisno, narodnopisno, zgodovinsko, gospodarska ln kulturno k Jugoslaviji; da se nam je odvzela naravna zveza sPrekmurjem, vsled česar trpi državas ogromno gospodarsko in naeijonalno škodo;
2.	zahteva od antante, da potom obmejne komi-sije popravi to krivico in nam zopet vrne ugrabljena kraje Radgono, Spilje in druge občine, razven tega pa dodeli Jugoslaviji 9 slovenskih občin- v šentgot-hardskem okraju v severnem Prekmurju.
Druga rezolucija naglaša važne obmejne po * trebe in se glasi doslovno:
1. Odločno zahtevamo, da ukrene naša vlada* nemudoma vse potrebno, da dobimo zopet zvezo z o-* stalim ozemljem naše države, od katere smo odreza-ni, odkar je mesto Radgona in železniška proga Spi-* lje—Radgona zasedena od Avstrije. Zlasti zahteva-* mo, da stopi vlada čimpreje v stik z merodajnimi faktorji, da se uvedejo na progi Maribor—Spilje—Ljutomer direktni jugoslovanski vlaki za osebni in to -vorni promet.
, 2. Vlada naj nemudoma oskrbi, da se Prekmurje, Mursko polje in Slov. gorice čimpreje po jugoslovanskem ozemlju zvežejo z železnico z preostala našo državo, da se rešimo mučne in neznosne odvisnosti od Avstrije.
3.	Vlada naj skrbi in ukrene, da se začne takoj graditi most čez Muro v Prekmurje in se tako zopet vzpostavi zveza s tem ozemljem, katero smo iz -gubili z odcepitvijo Radgone.
4.	Vlada naj čuva, da se bodo ugodnosti, katere so nam v členu 284 senžermenske pogodbe glede našega obmejnega prometa na ozemlju Avstrije jasna in brezdvomno priznane, katerih pa Avstrija noče izpolniti in zahteva zato neupravičene kompenzacije* in celo odstop našega ozemlja, zares točno izvajale..
5.	Vlada naj nemudoma ukrene, da se ustanovi v Gornji Radgoni, ki je narodno in gospodarsko središče za sodni okraj Gornja Radgona in za Apačka kotlino ekspozitura okrajnega glavarstva, ki bo samostojno reševala vse zadeve, ki so spadale dozdaj V! območje in pod kompetenco okrajnega glavarstva v* Ljutomeru.
¡Tabor je vodil in zaključil gerent g. Mavrič 4 Med posameznimi govori so pevci zapeli narodne himne, na koncu pa se je intonirala „Lepa naša domovina.“
Ta lepa manifestacija je pokazala, da se vemoj Slovenci brez razlike strank skupno in složno navduševati za narodno stvar. Ko bi le vedeli složno tudi — delati!
Pričakujemo, in to je najmanje, kar bi moral roditi tako veličastni narodni tabor, da bo vlada vsaj nekoliko vpoštevala obmejne potrebe in se ozirala na; želje prebivalstva. Pričakujemo končno, da se bode-limitacijska komisija na vspehu tega tabora uveri-la, da naše meje straži ljudstvo, ki se zaveda svoje svobode in samoodločbe.
Antanta in Rusija.
Dve leti ste že, kar je minila svetovna vojska,« Pričakovali smo s sladkimi upi in s čvrstim prepričanjem, da bodo v Evropi v prvi vrsti, a v Aziji ins Afriki v drugi vrsti nastopile dobre in povoljne razmere za ureditev starih in novorojenih držav. In vse to na podlagi gesla, ki ga je antanta poslala v svet» da se ona bori proti četverosporazumu: proti Nemčiji, Avstro-0grški, Turčiji in Bolgariji za svobodo in samoodločbo zatiranih narodov.
In kaj smo doživeli? Kaj vidimo in kaj gledamo ? Od vseh antantnih obljub, od vsega njenega hvalisanja nimamo nič dobrega, nič koristnega. Povsod nered, nezadovoljstvo, novi boji, kri, poboj, plenjenje, požig in ubijanje nedolžnih ljudi. Vrednost de*» narja je padla. Draginja povsod. Človeška vest je zaspala. Antanta hoče tako. Misli, da bo lažje gospodovala nad Evropo in ostalim svetom. Da bo na razvalinah izsesanih in oskubljenih velikih in malih narodov lažje in bolj sistematično dosegla edino pravico do politike in gospodarstva v lastno korist in v lastne namene. Ampak tokrat je prevarila samo sebe..
Nemčija je vrgla Rusijo na tla. Vbrizgala j'e v rusko ljudstvo strup boljševizma in nereda. Tako je dosegla, da niso Rusi pritiskali na vzhodno fronto» Ampak storila je dobro za se in za vse tiste, ki še danes ječe vsled nasilstva in od prevar. Kajti, kakon je Nemčija poteptala Rusijo, tako bo Rusija poteptala antanto. To je neizogibno. Velika Rusija gre po svoji predpisani poti. Nič zato, če se tuintam v Rusiji pojavi kak nemir ali borba. Konec teh borb pokaže rusko delo. Doživeli bomo staro. resnico, da konec krona delo (finis eoronat opus!).
V Kubanu se še tepejo. Katerinodar je že v boljševiških rokah. Dasiravno je član kubanskega sveta Piljuk odrezal železniško zvezo med Novorosij-skim in Ekaterinodarom in si priboril luko Arabcev ter železniško postajo Krimskaja, ta mali dogodek je prehodnega značaja, kakor so prehodni dogodki v Ni-kolajevu in Elisavetgorodu. Poljska je na tleh. Vi Moskvi se je vršil vojni svet, katerega so se udele -žili generali Brusilov, Snarski in Parski, polkovniki Kamenjev Trockij in drugi.
Tudi Armenci se dvigajo, podpirani od Rusov.) Predsednik ruskega vojnega sveta M. Orjinic na ruski fronti v Kavkazu naznanja vhod ruske armade v Karbag, v '•Armenijo. Ne mejah Besarabije stoje Rus® (op. ur.: Tudi na mejah Nemčije in kmalu bodo nemara na meji Madžarske!). Položaj je vedno ostrejh ši. Ne potuje rumunski kralj Ferdinand zaman v. Be-
ograd. Sila je, huda sila. Ali najvažnejše je, da hočejo Rusi z vso silo prodreti v Afganistan in od tod i5ez meje Indije. Z njimi je v sporazumu general En-ver-paša, z njimi tudi Kemal-paša, a 60 milijonov indijskih Mohamedancev čaka, da Rusi prestopijo in -dijske meje. Prišlo bo do spora z Anglijo. Njena najbolj občutljiva peta je — Indija. Z vstajo v Indiji začenja ugašati angleško solnce. Sneženi plaz drvi z .vrhov Himalaje in grozi AÎngliji, da jo zdrobi in pokoplje. Izguba Indije bi pomenila: za Veliko Britanijo izgubo vseh njenih prekomorskih kolonij.
Anglija lovi s svojo sebično, nemoralno in zvito politiko lisico. Ali ona bo pripodila volka, ki jo bode požrl. A z njo bo požrl tudi Francijo in Italijo. In Amerika gleda z mirno vestjo angleške težave in čaka na katastrofo antante. Ruski lev so je vzbudil in že renči. Renči in dviga svojo pest, ker je došla njegova doba, da kaznuje zločine 20. stoletja.
Rusijo gledamo tudi mi Jugoslovani. Tudi mi, katere antanta tlači in izkorišča, da nas izžema, kakor žolto citrono. Ni daleč čas, pa si bomo oddahnili. Mi, ki potrebujemo miru. Mi, ki potrebujemo naš Jadran, naše morje.
(Adriaticus, „Jugoslov. Ekonomista“ št. 60).
polif&n! pregled.
Jugoslavija. V usodni dobi za našo mlado državo, ko nam je treba bolj kot kedaj resnih, modrih in nesebičniit državnikov, da otmemo naš 'državni čoln pogube, vstaja v j Beogradu kriza za krizo in vsaka se zavlačuje na tako neresen način, da dober domoljub s skrbjo vprašuje: je-li to mogoče? V času ko se pripravlja aneksija našega Primorja, približuje koroško glasovanje in določajo podrobne meje proti Avstriji, se zaslepljenci v Beogradu pehajo med se boj m pulim za koristi strank ali celo — lastnega žepa. — Zadnje dni je bil položaj sledeč: V glavnem so bije dvoboj med parlamentarno in demokratsko za-jednico. Sporni točki ste dve: agrarna reforma in vprašanje izvoza. Parlamentarna zajednica zahteva v vprašanju agrarne reforme, naj demokrati popuste v preradikalnih osnovah, ki hočejo z njimi rešiti to zapredeno vprašanje. Dr. Korošec je povsem dosledno izjavil: Ljudska stranka sprejme zahteve demokratov glede agrarne reforme,, ako demokrati prista -nejo na to, da se dajo tudi hiše, tvornioe in banke o-mm, ki so jih zaslužili s . svojim delom. Demokrati so pa predlagali, da popuste v svojih zahtevah, ako se Narodni' in Jugoslov, klub ločita od radikalcev in izključita iz parlamentarne zajednice. To kaže dovolj jasno, da ne gre za načela in resnični blagor ljud -siva, temveč le za stranko in osebe. Glede izvoza je ¡Velizar Jankovič v imenu parlamentarne zajednice pristal na svoboden izvoz pšenice pod pogojem, da žito kupujejo mlinski industrijci po cenah, ki bi se ugotovile na podlagi cen svetovnega trga; odbil bi se strošek za predelavo in izvoz. Tako bi se prodaja vr. Šila pod ugodnimi pogoji, a dobiček bi ostal v drža -vi. Demokratska zajednica je ta predlog odbila, ker so beograjske banke nakupile žito za izvoz in zastopa načelo prostega in neoviranega) izvoza. Stališče dr. Vesniča, ki vodi pogajanja za nov koncentracijski kabinet, je izredno težko. Dne 10. t. m. je regentu pojasnil položaj in mu vrnil mandat, ker ne more doseči sporazuma. Regent je Vesniču svetoval, naj ena stran popusti v agrarni reformi^ druga pa v Vprašanja izvoza, Pogajanja se nadaljujejo. Upajmo,, da bo regent tudi tokrat napravil konec neznosni državni krizi — griži. — Važna je vest, da je čehoslovaški zunanji minister Beneš dne 9. avgusta dopotoval v Beograd, kamor pride tudi rumunski minister Jones-cu. Gre bržkone za vprašanje Madžarske in prodiranja boljševikov.:
Italija. V rimskem parlamentu so se te dni zopet slišale lepe besede o rešitvi jadranskega vprašanja, ki smo jih vajeni že tako, kakor hribovci mogle. Govoril je zunanji miniser groi-Sporza. Med drugim je dejal: Cim prejšnja rešitev tega vprašanja je v našo in še v večjo korist kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker sosednja država mora skrbeti za lastno ureditev in se boriti s težkočami,, in so se iz -tegnile in povzročile velike strankarske strm-ti- Srečna bodočnost se bo mogla doseči, če bo prišlo naši zmernosti (?) s strani naših sosedov nasproti' razumevanju za neobhodne obmejne potrebe. — .Torej toliko kot nič!
Poljska preživlja izredno težke dneve« Ruske Sete obstreljujejo Varšavo, vlada je morala zbežati v Krakov. Zadnje vesti pravijo, da se je poljska armada zopet zbrala in se upira prodiranju Rusov,. Upati je, da pride vendar do sporazuma med obema Slovan skima narodoma, toda treba je popolnoma izločiti vpliv tuiih sil. Domneva se, da za Poljsko stoji FrancVa ¡(seveda le politično, ker tam ni nevarnosti), za Rusijo pa Nemčija.
Tedenske novice.
Železniška komisija je zborovala minule 'dni v Mariboru. Predsednik jugoslovanskega odposlanstva je bil načelnik prometnega ministrstva de Rocco, pri-deljenih mu je bilo večje število zastopnikov naših železniških in upravnih oblasti. Udeležili so se tudi zastopniki Avstrije in Južne železnice. Razpravljalo se je v prvi vrsti o ureditvi obmejnega prometa, o narinski in pregledni službi na obmejnih postajah ter n drugih prometnih .vprašanjih. Glede železnice med
Mariborom in Ljutomerom so zastopniki Avstrije iz -prva odklanjali naš predlog o uvedbi direktnih jugoslovanskih vlakov, češ, da ne morejo prevzeti odgovornosti radi nepovoljnega razpoloženja med obmej -nim nemškim prebivalstvom. Ko pa se jih je bilo opozorilo, da vozijo avstrijski vlaki čez jugoslovansko ozemlje in da bi se lahko vračalo nemilo za nedra -go, se je zadeva uredila tako, da vozita med Mariborom in Ljutomerom vsak dan dva jugoslovanska vlaka. V vmesnih postajah od Spil ja do Radgone pa ne sme nihče izstopiti ali vstopiti. Vlaka bodeta mešana (za osebni in tovorni promet). Glede jezikovnega vprašanja se je uredilo tako, da mora avstrijsko osobje na našem ozemlju govoriti slovensko in narobe naše osobje na avstrijskem ozemlju nemško. V kratkem se vrši v Ljubljani druga konferenca, ki bo rešila razna podrobna vprašanja.
Položaj na Koroškem. Kakor smo poročali že v zadnji številki, se je antantna komisija vendar le ozirala ,na protest Jugoslavije in ni popolnoma ugo -dila drzni nemški zahtevi, da se mora odpreti demarkacijska črta in omogočiti prost promet med obema | pasoma. Nemci so bili tako prepričani o svoji zmagi, I da so koroški nemčurji v coni A že pričeli groziti za- | vednim Slovencem in izobešati nemške zastave. Po- ž gajanja med našo vlado in antantno komisijo so kon- | čala z delnim vspehom za nas: na demarkacijski črti jj še ostanejo jugoslovanski finančni pazniki in straže, jj v osebnem prometu pa se dovolijo neke olajšave. O- " sebam iz cone B je prepovedano v coni A govoriti na shodih ali hujskati proti jugoslovanski državi. Skupinam ni dovoljen prehod preko demarkacijske črte. Kljub temu so ¡koroškim nemčurjem na jugoslovanskem upravnem ozemlju zrasli grebeni in rujejo, kjer ie mogoče, proti Slovencem. V splošnem pa stoji naša stvar prejkoslej dobro. Dolžnost narodno čutečih Jugoslovanov je, da potom koroških odborov kolikor največ mogoče podpirajo odločilno borbo na Koroš -kem.
Častno članstvo je podelilo ljutomersko orlovsko okrožje č. g. p. Iv. Pavcu, administratorju ad-montskih posestev v Gornji Radgoni.
Železniški tarifi se bodo odslej računali v dinarjih. Tako je sklenila železniška konferenca v Mariboru.
Ustanovni občni zbor Jugoslovanske Malice za Kapelo-Radinee se vrši v nedeljo 22. avgusta s sledečim vsporedom: Sprejem gostov pri vlakoma v Radin cih, ki pridejo iz Gornje Radgone in Ljutomera zui-traj, potem skupen odhod z godbo k Kapeli, kjer bo maša, po maši pa slovesna ustanovitev Jugoslovenske Matice pred cerkvijo. Govorilo bode več govornikov iz Maribora. Po zborovanju, ki naj bo obenem pro -test proti krivicam, ki se nam Jugoslovanom gode pri določanju mej, bode kosilo pri Kapeli, potem ob 3. u-ri po novem času odhod ¡z godbo v Radince, tam bode velika veselica na prostem z godbo, paviljoni, kjer bode kavarna, vinarna, pivarna. Sodeluje kapelski pevski zbor in pa pevsko društvo „Zora“ iz Gornje Radgone. Cisti dobiček je namenjen ‘v korist Jugoslovanske Matice. Domačini in pa oni iz sosednih župnij ste vabljeni, da v velikem številu posetite to slavnost. Vabljeni so tudi Sokoli in Orli v krojih. Vozi poseben vlak zvečer iz Radinec in sicer ob 9, uri zvečer proti Ljutomeru in Radgoni. — Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice.	*
Razglas. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani razpisuje in objavlja nastopne ofertalne licitacije zaradi nabave potrebnih količin kruha, mesa, ovsa, sena, slame in drv za čas, od 1. septembra 1920 do 31. avgusta 1921. Natančnejše podatke glej „Uradni list“ štev 90. — Vodstvo državne žrebčartie na Selu pri Ljubljani.
Vojaška rokodelska šola. Okrajno glavarstvo v Ljutomeru nam naznanja, da se v smislu razglasa polkovne okr, komande sprejme 100 učencev v voj. za natlijsko (rokodelsko( šolo v Kragujevcu, Prošnji se mora priložiti: 1. dovoljenj'e starišev ali varuha, potrjeno od politične oblasti, 2. krstni list (starost med 12 in 15. letom), 3. šolsko spričevalo (štirje razredi ljudske Šole), potrdilo pristojne občinske oblasti o državljanstvu SHS.
Uradni naslov za našo 'državo. 'Osrednja vlada je odredila, da se mora uradno uporabljati izključno naziv: „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovence/;*, ne pa: kraljestvo, država SHS ali drugače.
Cehoslovaško ministrstvo narodne obrambe razpisuje ravnokar redni nabor letnikov 1896, 1899 in 1900. Vsi čehoslovaški podaniki, stanujoči v oblasti deželne vlade za Slovenijo, kateri so rojeni leta 1896, 1899 ali 1900, se poživljajo, da bi bodisi osebno ali pismeno naznanili svoj sedanji naslov pri konzulatu čehoslovaške republike v Ljubljani, Ereg št. 8. Z naslovom naj se navede: leto in kraj rojstva, pristojnost, ime starišev, stan in dokumente, katere ima-jO pri sebi. — Konzulat čehoslovaške republike v Ljubljani.
Ljutomer. Poročili so se v zadnjem času: trgovec g. Fran Repič z gdč. C. Katenikovo iz Trsta, učitelji g. Ciril Miki z gdč. Reziko Seršenovo, hčerko blagopok. tržana in veletrgovca Franca Seršena. — Mladim parom obilo sreče!
Ljutomer. Narodna šola v Ljutomeru vabi na Šolarsko prireditev, ki se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta, v telovadnici s sledečim sporedom: 1. Nastop mladinskega orkestra. 2. Spevoigra „Slava rokodelstvu.“ A. Kosi. 3. Igra „Kovač hoče biti!“ Začetek po večernicah'.
Stane Cividini naznanja p. n. občinstvu otvoritev svoje brivnice v Gornji Radgoni! Spodnji gris št. 5 ter. se priporoča naklonjenosti občinstva!.
Izlet na Obir. Nedeljski jutranji vlak ima iz Sinče Vasi direktno zvezo v Železno Kaplo, kar orno-gočuje najlepšo udeležbo vseh članov SPD. Priprav« so v polnem teku.
Radgone«
Radgona, dne 8« avgusta 192CL
Štirinajst dni je, kar se greje naše mesto v solncu „zlate svobode“. Ti žarki so tako, žgoči, da se je že marsikaj posušilo.. Tako ni več belega kruha« zelo se je dvignila cena mesu in drugim .potrebšči -nam, po vaseh govorijo o rekvizicijah, Sicer pa je ta postranskega pomena. Glavno je, da lahko vsi veliki in mali otroci iz polnega grla vpijejo „ Heil“., V. teni tiči pomen osvobojen ja.
Poročali ste že, da nas je obiskal dr. Renner« Dne 3. t. m. pa je prispel v mesto dr. Kamnikar^ Kakor znano, pripisujejo obmejni Nemci temu možu vso zaslugo, da so Jugoslovani izgubili radgonsko o-zemlje. Priznati je treba, da je častihlepni dr. Kamni kar zares mnogo delal — proslula je njegova spomenica, vrhovnemu svetu, kjer pravi, da so štajerski Slovenci drug narod kakor kranjski — toda zaslugo za izgubo Radgone imajo izključno Italijani, ki so z nja krili svoj' umik, ko so v teritorij alni komisiji sramot-ino propadli s svojim predlogom o plebiscitu v Mariboru. Ce se zdaj dr,. Kamnikar smatra za „osvoboditelja“, mu lahko pustimo to veselje. Ko je prispel! v Radgono, so ga sprejeli z velikim navdušenjem» Proti večeru je par radgonskih izzivačev napravil« i škandal: pričeli so streljati na jugoslov. vojaško stra | žo na desnem bregu Mure. Padlo je deset strelov a { Drugod bi se taka žalitev neodvisne države kaznovan | la na ostrejši način;, jugoslovanske oblasti so šle moL | če preko nje.
| Preganjanja tukajšnjih Slovencev so na dne v-1 nem redtč' Pri/ tem se, radgonska iakinaža poslužuj« I značilnega orožja: gnilih jajc. Pretečeni teden so bi-| le slovenske hiše čez noč namazane z gnilimi jajci « f Tudi osebe niso varne, da jih kdo pri belem dnevu f na ulici ne bombadira s smrdečim dokazom renegat-
Iskega podivjanosti. Nič boljše ni v okoliških slov-vaseh. Tam je vsa oblast v rokah par podrepnikov: v radgonske gospode. Ti ljudje v slovenskem jeziku na | najgrši način sramote Slovence« -Olovek bi se razjo-| kal, ko vidi, te žalostne sadove renegatstva. Zavedni | Slovenci ki jih je v teh vaseh lepo število, se skoraj I niti ne upajo pokazati iz hiše. Avstrijska oblast je,
I sicer poslala v vsako vas par orožnikov, da delajo, 1 red. Toda kako se tako „delanje reda“ izvršuje v
! praksi, že vemo iz izkušnje. Med temi orožniki jih je nekoliko, 'ki so pravi Nemci. Ti so se čudilii da spadajo popolnoma slovenske vasi pod Avstrijo, Eden je | dejal: „Ce bi Jugoslavija imela pametnejšo vlado, bi | se to ne zgodilo.“ Nemci, ki so res Nemci, nimajo in-I teresa na hujskanju dr. Kamnikarja in tovarišev pro f ti Slovencem.
Kako popustljiva je jugoslovanska vlada,, kaže | naslednje: Vsakemu Nemcu iz Radgone se dovoli pre
1* hod v Jugoslavijo — v Gornjo Radgono — tudi najbolj znanim hujskačem. Ti ljudje si drznejo javno na ulici hujskati proti Jugoslaviji in tolažiti ■ svoje že silno razredčene pristaše v Gornji Radgoni, da bodo tu-* di oni „odrešeni.“ Nasprotno pa nemške oblasti ne I dovoljujejo ’'Sovencem vstopa v Radgono,) In če bi se I kdo že pokazal na radgonski ulici, vemo, kaj bi se %.
| njim zgodilo (prim. slučaj g. Malgaja).
Listnica uredništva.
Vsled selitve in nagle obolelosti urednika se je | izgubilo več dopisov. Prosimo, da nam dopisniki o -I proste in če ni stvar zastarela, pošljejo svoje dopise I vnovič. Priporočamo se za nadaljnje dopisovanje, Zlar | sti so nam dobrodošle vesti iz Pomurja,
1 1 i s	VABILO NA redni obtni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, r. z. z o. z , ki se vrši v nedeljo dne 22. avgusta 1920 v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni. DNEVNI RED: 1.	Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.	Poročilo načelstva. 3.	Poročilo nadzorstva. 4.	Volitev članov načelstva. 5.	Slučajnosti. § 36 zadražnih pravil: Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, vrši se čez pol ure dragi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Načelstvo.
	
Posestvo na prodal.
Bliža Sr. Trojic« v Slor. gor. «e proda 6 oralov zemlje, h>5a in go-1 spodar jko poslopje. Kupec bo imel takoj 10 polomjakov pijaie in 4 polevnjake vina. Proda se tudi 8 sodov in vsa živila. Denarja v gotovini ni treba mnogo, ker je zadolženo. Kupec se naj oglasi pri Vinko Zorman, St. Trojica v Slov. gor.
letos zopet odprto!
Glasovite Radenske zdravilne kopeli so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdraviliščni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset se priporoča zdraviliško -----------------RAVNATELJSTVO.
Izdaja „Tiskovna zadrega“ v Gornji Radgoni.	Odgovorni urednik:) Božidar Borko.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Velika zaloga
vsakovrstnih
kmetijskih
strojev
vitle», m-ztlinic, čistilni«, slaraorosnic, repo-reinic. sadnih in grozdnih mlinov, sadnih in grozdnih preš, pariinikov, sejalnih in hosiinih str oj 0,7 itd. Doba?a transnisij, bencinovih in plinovih motorjev, ope tarskih Birojev in strojev za izdelovanje cementne robe, opreme za mline, vaičavih stolic, Popravila vsakovrstnih kmetijskih strojev.
Tovarna st* ©les? m li-naifta ieteza i» k© vin
K. & R. JEŽEK.
Maribor, Aleksandrova cesta št. 51/11. ]
v hiši „Drave“.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vaak ga lahko prosto nrodaja. Ali pa piši lekarni Trnhozy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 80‘BO s poštnino.
Benzinmotor
z mlatilnico se preda. Vekoslav Bratina, Križevci pri Ljutomera.
etni mlin, ali trgovino z neko-o zemlje želim kupiti ali v em vzeti. Ivan Ivanuša, mlinar irgovec v fiSotnikn pri Kamniku.
J
in vsa golazen mora pogininiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8’—, za podgane in miši K 8, za ščurke K 101—, posebna močna tinktura za stenice K 101—, uničevalec moljev K 8 —, prašek za uši v obleki in perilu K 6'—, in K 10’—, proti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K 10’—, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 5’— in K 10’—, mazilo za uši pri živini K 6’— in 10'—, tinktura preti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10'—, mazilo proti garjam K 101—. Pošilja po povzetja zavod za eksport.
M.Junler. Zagrel) 45, Petrin j ola
ulica 3.
Konec draginje
Veletrgovina ETERMECKI razreže celo zalogo platna, cefirja, tiska-nine, volne, hlačevine in sukna v ostanke ter razpošilja iste po čudovito znižani ceni v zavojih po K BOO'— in K 1000 —. Blago je angleškega, francoskega in italijanskega iz ora. K»r ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročila več zavojev se priložijo razna darila.
R.Stermeeki, Celje št 301. 40 novih, modnih
pelevnjakov
proda VATROSLAV KOSI, Poljčane.
Trgovski učenec
lepega vedenja, zanesljiv in pošten se sprejme takoj v službo pri tvrdki Alojzij Krauz, trgovka modnega masufakturnega in špecerijskega blaga v Ljutomeru. Zahteva ae osebna predstava s starlšl in šolsko spričevalo.
GARJE
srbešioo, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lenček \ za eno osebo s poštnino K 12 50 j v lekarni TRN KO Z V v | JUjM&ŠJ «>£&«.
Izjava,
Obžalujem in preklicujem vse, kar sem govoril o gospodični Sonji Antloga.
Frase Šinkovec.
Pristopajte k „Jugoslov. Matici“.
„Balkan“
Impcrt: MARIBOR: Eksport
nudi prave švedske vžigalice, poper singapore, sultauine, cvebe, Maršala vino, medicinalno, dateljne, pralno italijansko milo, piment, morsko sol it.d. po najnižji ceni, samo na debelo.
CROATIA
ii zavarovalna zadrega v Zagreba
— ustanovljena leta 1884. —
Podružnica za Slovenijo v LjuliSJaiii, Stari trg IB*
ZA1TjRRTJ»TE: Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene Šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobi odn za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika vznatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni je gospod ZDRAVKO VRLI C, Spodnji gris št. 7.
Zveza slo?, trgovcev ? Celju
\ \
ima na zalogi od vlade dodeljene stvari in sicer: sladkor, sol, petrolej, vžigalice navadne in Ciril RietdiSovea Naročila naj se naslovijo direktno na Zvezo.
TelefosifSS Bf*z@?ja«s Kreditne» iblago*
BRZOJAVKA ? Novo mannfakturno blago dospelo! — Velika izbira — najnižje cene!
Preprilaite In ealaite sl »Bege v trgovini feitcur, Mala Nedelja.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gor. r. z. z o. z.
Ima v zalngl po najnižjih dnevnih cenah razno mannfakturno blago za moške in ženske obleke, barheute, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Mnpnfe zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
Pozor !
Pozori
¡C. WorŠev Maribor
Gospodska ulica it. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo po jako inillflill COlVall.
Združene ¥eletrgO¥ine v Celju
A. Kolenc, EIsbacber, Cvenkel in Itaikar
priporočajo po znižanih cenah: slanino, svinjsko mast, bučno olje, mazilno olje, koruzne in pšenične mlevske izdelke, oves, kavo, Zlatorog in slavonsko milo.
jPS
Hrai
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
p. ¡sada*
Z BI:
Hranilne «loge
sprejema in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo fconctm vsakega leta brez posebnega naiočila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
Posojila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji/ Izposojajo tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilniea na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
®M*© 80 V8ak Pon(*e*i0k« torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dop. Ako pride na ta dan
se dajejo, prošnje sprejemajo iu vsi drugi uradni
praznik,uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema ia izplaiuje denar.	- posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
Upadui ppostopi so v lastni hiši, Glavna cesta štev. 14, zraven kolodvora.