PRIMORSKI DNEVNIK i?11®8 plačana v gotovini o .. ^•postaleigruppo - Lena 70 lir Leto XXVI. St. 243 (7737) TRST, sreda, 28. oktobra 1970 načelnim skupin v poslanski zbornici^ se niso dogovorili Zapleten položaj o načinu razprave o vladnem zakonskem dekretu Dodatno takso na potne liste in vozniška dovoljenja je treba plačati do 26. decembra - Zbornica obravnava «paket» za Južno Tirolsko 27. — Danes so pričeli v poslanski zbornici, in to v ko-vladni M finance ter v številnih drugih komisijah, obravnavali ll«fliunuak?nslti dekref' ki ga ie vžera) sprejela vlada o gospodarski Ptak*un/ ^ poslanski zbornici je sporočil sklep o tej razpravi f, predsednik Boldrini, ki je tudi povedal, da bodo istočasno «Voi„. 1 ° zaPle,enih pravnih posledicah dekreta, ki je zapadel 27. «a, odnosno preteklo noč. ----------------------------- d, a^e*en politični položaj pa -(,l ** skušali rešiti na sestanku na-ikov skupin poslanske zbornice, »l|('^n'U Je Predsedoval predsed-^ •rIini in ko imajo na dnevnem kd. /ta videz tehnična vprašanja, PfJjt1, kako bodo o nečem raz-^ l91', v resnici pa zelo zapletena ^7*5 vPrašanja, kako in s kakš-°ttrostjo bodo odobrili vladni zakonski dekret o konjunkturi, kaj bo z že skoraj odobrenim zakonom o razporoki, kaj bo z že skoraj predvidenimi zakoni o reformi zdravstva in o reformi stanovanj. Vzporedno s tem pa gre seveda tudi za nekatere druge nič manj pomembne stvari. Na sestanku načelnikov skupin poslanske zbornice je najprej po- .......... USEDANJE SINDIKATOV C6IL CISl IN UU. POMEMBNA ENOTNOST toda tudi različnosti Neuradni predlogi o prvih korakih formalne sindikalne enotnosti ~ Danes * je I Južni Ameriki imel posledice v so-j^jevato zasedanje generalnih sednih latinskoameriških državah, Tl v Sinnikaiimin rvrcfnrvi^nirviii m 1 j„ a n _ -i . .* ®n‘®Ba&nih organizacij CG in UIL, na katerem po tj^dnem dogovoru, lahko govo-vsako organizacijo po dvaj-govornikov. V dbsedlanjji raziti: 80 xe ostro' prišla do st^-^tfled seboj nasprotujoča si ^r**vr- pa i® za™™VD, ^ S16 ^različne teze, da pa istočasno dj u. T** 2 3 4 5 6 govori na tak načiin, kot i, 7.®hel «vso resnico v zakupu* njih Sl dopuščajo možnost nadalj-šId ()^azPrav. To je db sedaj pri-h j?®. izraza in bo verjetno ime-cjij ,1 odjek v zaključni resolucij, *°likor jo bodo sprejeli, ali Sp;-,01, bo prišla na dan z nekim 1 ^dokumentom. (j^dboe ne zanika nujnosti sin-, eootnasiti, Iti naj predstavil ^ključek izkušenj italijanske-Pj ®*>dikalnega gibanja, čeprav g^^eveda obstajajo težave, kadar ajj določene praktične rešitve, l29 formalne izjave. Med razpravo niso bili izre-^ookretni predlogi, razen že predloga CGLL o «federa-Cji ^ o predlogu generalnega Hli *^ UIL, da naj bi se ustva-odbori* z odločujočim Vpfj11 glede nekaterih specifičnih Končno je skupina 48 toC^bstov CGIL, CISL in UIL Wj?vua posebni predlog o ob-n enotnih akoijiali na ravni >ih svetov. Ta predlog da bi se vsake štori , na paritetni osnovi sestali ke bi obravnavali vprašanja, j> prediože posamezni volilni obZI .b S kolikor bi jih 1^^ , generalnih „_________skupščin. Ti bi bili za vse organizacije a I kolikor bi jih sprejele I ^wS®®cirano večino 70 odst., z V % odločnega veta ene izmed te "Ooftderacij. 7na®bji seui je prišlo do po-tjLjpb razprav, ko je govoril UIL Benvenuto (vidni pred-PSU), ki je izrekel ostre ® ha račun »stavkokazov enot-kv*. (enotnost je v n jegovem be-J(!>1 n. pomenila tudi glasilo ai !unita»), nato pa so mu plos-Uost *? je dejal, da je prav enot-^.^^vtbkalnega gibanja razbila ^ausescu na uradnem ^isku v ZDA V^HINGTON. 27. - Tu so dali botnen uradnemu obisku ro-04Vr,,,ega predsednika republike in bjg pga tajnika komunistične par-kij V^usesca. Na večerji v Beli da J® Predsednik Nixon poudaril, biirn i politični razgovori meti ki j Ceausescom izredno važni ^ Romunija ena od redkih ha svetu, liti ima dobre od-? Lij ZDA, s Sovjetsko zvezo in k hfoTr0. republiko Kitajsko. Nixcn ja ^“daril, da se Ceausescu naha-lah^b^ebnem položaiu in da zato J* Sv ba velik prispevek za mir tdWU' Nix°n se ie nato spomnil tožite? toplega sprejema, ki ga je bji j °b svojem obsku v Romu-•tvj 1 Podčrtal, da je Ceausescu J^-J^toUnski predsednik, ki je !S=L v .A- 0b koncu svojega go-. ix°n izrazil željo Po na-*Ustj ariJU vedno boljših odnosov, 04 gospodarskem področ.ju. j^v« noveja ^Iskeja predsednika AG0 de CHn-E,27 ■ - N°-(I Predsednik Salvador Allen-!.katep * intervju za čilski radio, l ftl£tr7,ri Je izjavil: «Naš program b o^-.ksističen, marveč je program, Čilu pot v socializem.* Na to Vohu®- bo prihod na oblast poti prVega marksista v je Allende odgovoril: «če se spoštujejo načela samoodločbe narodov nimamo kaj se bati drug drugega.* Poleg tega je Allende pozval prebivalstvo naj se žrtvuje in naj vloži svoje napore za gospodarski napredek. Novi predsednik je nato obsodil vse tiste, ki so pred njegovo izvolitvijo zapustili Čile in odnesli s seboj denar. Salvador Allende se je v intervjuju poklonil spominu nedavno u-mrlega poveljnika čilskih oboroženih sil generala Schneiderja, ki je umrl za posledicami atentata desničarskih elementov. ročal minister za povezavo s parlamentom Carlo Russo, nakar so se načelniki dogovorili, da danes napravijo neke vrste »inventarja* najpomembnejših vprašanj in da se bodo ponovno sestali v četrtek. Seveda se niso ničesar dogovorili o vrstnem redu, dopustili so dva dni za dvostranske razgovore, ko bo v četrtek prišlo do končnega razgovora. Vsebinsko gre za povezovanje »dekretona* z razporoko, tako da bi dva ključna zakonska ukrepa korakala vzporedno, da bi bila povezana in da bi ju istočasno sprejeli. Novi zakonski dekret ni povsem jasen. Rimski dopisnik nam sporoča, da bo lahko prišlo glede potnih listov, glede «patentinov» in glede že vplačanega denarja do zelo zapletenega položaja, vendar pa je soglasni zaključek enoten, da ne bo treba plačati ničesar odnosno, da ni treba plačati ničesar do 26. decembra, dokler ne bodo odgovorni ministri izdali ustrezne norme. V poslanski zbornici so danes pričeli ponovno obravnavati ustavni zakonski predlog, ki se nanaša na »paket* za rešitev vprašanj Južno-tirolske in na avtonomijo pokrajin Trento in Bočen. Tudi v tej zvezi se je pojavila fašistična obstrukcija in so svetovalci MSI govorili dali časa. Predvidevajo, da bodo lahko to razpravo končali do sobote. Danes je deželni odbor Sardinije podal ostavko. Izvršni odbor KPI se bo sestal v petek ob 9. uri. Danes so se sestali poslanci »manifesta*, ki so obravnavali položaj v zvezi z novo predložitvijo vladnega zakonskega dekreta. Ugotovili so, da je dekret padel zaradi odločne bitke opozicije in da so razbili tihi dogovor med opozicijo in med večino. Poslanci skupine »manifesta* pravijo, da gre za sporazum med komunisti in med demokristjani, ki naj si razdele oblast. Podobno stališče .is sprejelo tudi vodstvo PSIUP, ki pravi, da je vlada izigrala ustavo in da je ponov- no predložila dekret, Iti naj utrdi oblast delodajalcev v škodo delavcev. Raul Castro v Moskvi MOSKVA, 27. - Agencija Tass sporoča, da je Brežnjev danes sprejel kubanskega obrambnega ministra Raula Castra in da je imel z njim prijateljski razgovor. Tass pravi, da sta Brežnjev in Castro govorila predvsem o sedanjih mednarodnih političnih vprašanjih ter o odnosih med Sovjetsko zvezo in Kubo. Po razgovoru z Brežnjevom je Raul Castro odpotoval na Kubo. Na Koroškem prepleskali avstrijske napise slovenskih krajev DUNAJ, 27. — Včeraj so na Koroškem slovenski fantje prepleskali napisne table proti Celovcu in proti drugim krajem. Z rdečo barvo so prepleskali avstrijski napis ter zraven napisali slovenske kraje. A-gencija Ansa poroča, da so tudi razdeljevali letake, v katerih pozivajo oblasti, da naj razločujejo med državnimi mejami in med »zamaskiranimi* mejami ter da do sedaj niso izpolnile obvez do slovenske manjšine, ki živi v Avstriji. Zgornjo vest je predala italijanska agencija Ansa in je zelo ver jetno po pjenem načinu podajanja vesti pomanjkljiva, po vsej verjetnosti gre za izraz ogorčenja slovenskih koroških mladincev ob 15-letnici proglasitve avstrijske nevtralnosti, odnosno državne pogodbe, ki zagotavlja osnovne nacionalne pravice tudi Slovencem, ki žive na Koroškem. Kot smo že včeraj poročali, so bile proslave v tej zvezi na Dunaju in to na najvišji ravni. Vzporedno s tem pa gre tudi za dokaj čudne proslave ob 50-let-nid koroškega plebiscita. IZJAVE RIBIČIČA 0 ZASEDANJU SKUPŠČINE OZN Kriza na Bližnjem vzhodu povezana z evropsko varnostjo Na Jubilejnem zasedanju doseženi pomembni rezultati (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Miltija Ribičič, ki se je sinoči vrnil z jubilejnega zasedanja Združenih narodov, kjer je načeloval jugoslovanski delegaciji, je izjavil časnikarjem, da je bilo zasedanje obeleženo s pomembnimi konkretnimi rezultati ter pri tem posebno poudaril pomen dokumenta o strategiji drugega desetletja razvoja. Pri razpravi o tem dokumentu se je, po mišljenju Ribičiča, najbolj občutil duh Lusake. Poleg tega je v razpravi prišlo do pozitivne evolucije v stališču nekaterih razvitih držav, ki so doumele pomembnost tega programa in izrazile pripravljenost, da sprejmejo konkretne obveznosti za njegovo uresničenje. Ribičič je nadalje poudaril, da se je v govorih delegatov na zasedanju čutila določena nestabilnost mednarodnega položaja, po- sebno ko je šlo za vojaška žarišča na Bližnjem vzhodu in Jugovzhodni Aziji in tudi o vprašanju kolonializma. Vzroke za to ni treba iskati v svetovni organizaciji, niti v stališču večine njenih članic, temveč v nepripravljenosti velikih sil, da ta vprašanja rešujejo v svetovni organizaciji, temveč neposredno med seboj. Ribičič je poudaril, da je bila jugoslovanska delegacija edina, ki je opozorila, da je kriza na Bližnjem vzhodu ozko povezana s problemi evropske varnosti. »V razgovorih z voditelji držav in vlad sem naletel na veliko razumevanje in potrebo, da se tudi iz tega vidika gleda na krizo na Bližnjem vzhodu*, je poudaril Ribičič, in izrazil mišljenje, da je posebnega pomena, da je prišel na jubilejnem zasedanju do močnega izraza vpliv politike neuvrščenosti. Ribičič je izjavil, da se je po- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO GOVORU RIADA NA SKUPŠČINI OZN Skupina afriških držav pripravila novo resolucijo o Bližnjem vzhodu Resolucija predlaga obnovitev razgovorov pri Jarringu in podaljšanje prekinitve ognja za dva meseca NEW YORK, 27. — Skupina afriških držav je pripravila osnutek resolucije o Bližnjem vzhodu, ki jo bo predložila v razpravo glavni skupščini OZN. V resoluciji predlagajo podaljšanje prekinitve ognja za nadaljnja dva meseca od 5. novembra dalje in obnovitev pogajanj med arabskimi državami in Izraelom pri zastopniku Združenih narodov veleposlaniku Jarringu. Resolucija skupine afriških držav, potem ko med drugim poudarja, da je glavna skupščina OZN prepričana, da bi popolna uveljavitev resolucije varnostnega sveta od novembra leta 1967 pripeljala do pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, nadaljuje: 1. Skupščina OZN poudarja, da je Sovjetski zunanji minister Gromlko je prispel na tridnevni obisk v Veliko Britanijo. Na londonskem letališču je Gromlka in njegovo soprogo sprejel britanski zunanji minister Douglas Home nedopustno osvajanje ozemelj s silo in kot posledica tega izjavlja, da morajo biti vsa zasedena ozemlja vrnjena; 2. priznava, da je popolno spoštovanje neoporečnih pravic palestinskega arabskega naroda, osnovni pogoj za pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu: 3. zahteva takojšnjo uveljavitev resolucije varnostnega sveta, ki predvideva mirno rešitev položaja na Bližnjem vzhodu; 4. izraža svojo popolno podporo naporom posebnemu predstavniku glavnega tajnika OZN pri upravljanju njegove misije v skladu z omenjeno resolucijo; 5. zahteva od neposredno prizadetih strank, naj naročijo svojini predstavnikom, da naj nadaljujejo stike z veleposlanikom Jarringom; 6. naproša glavnega tajnika, naj v roku dveh mesecev predloži poročilo varnostnemu svetu in po možnosti glavni skupščini o naporih njegovega posebnega predstavnika glede uveljavitve resolucije. 7. naproša Varnostni svet naj prouči možnost, če bo to potrebno, uveljavitve ukrepov v skladu s členi listine OZN, da se zagotovi u-veljavitev resolucije. V krogih Združenih narodov poudarjajo, da so v arabskem svetu prevladale zmerne države, ki so našle močno podporo v državah tretjega sveta, kar dokazuje predložitev omenjene resolucije. Isti krogi poudarjajo, da je tudi Egipt zadovoljen s to resolucijo in da pričakuje, z Sovjetske zveze pa ie dosegel 19? milijonov šterlingov. V Londonu ugo siliti ZDA, da bodo podprle zahtevo I tavljajo, da se Sovjetska zveza boji, o popolnem umiku Izraela z za-1 da bi vstop Velike Briti Britanije v go- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SPORAZUM MED SR HRVAŠKO IN SR SLOVENIJO V Krškem prva jedrska centrala v Jugoslaviji Podpisala sta ga Haramija in Kavčič - Na Bledu sestanek predstavnikov sabora SR Hrvaške in skupščine SR Slovenije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 27. - Predsednik izvršnega sveta socialistične republike Hrvatske Dragutin Haramija in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič sta dopoldne v Krškem podpisala sporazum o skupni hrvaško-slovenski gradnji prve jedrske električne centrale v Jugoslaviji z lokacijo v Krškem. Slovesnosti so se udeležili številni zastopniki s hrvaške in s slovenske strani, elektroenergetskih organizacij, člani izvršnih svetov obeh republik in pa številni časnikarji slovenskega in hrvaškega tiska, radia in televizije. Hrvatskim in slovenskim gostom je ob prihodu v Krško zaželel dobrodošlico predsednik občinske skupščine Krško Jože Radej. Izrazil je zadovoljstvo, ker je prav Krško Izbrano za lokacijo prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji. Včeraj pa so se na Bledu sestali predstavniki sabora SR Hrvatske pod vodstvom predsednika sabora Jakova Blaževiča in predstavniki skupščine SR Slovenije pod vodstvom predsednika Sergeja Kraigherja. Na sestanku so izmenjali stališča o aktualnih vprašanjih družbeno - političnega sistema in ekonomske funkcije federacije in republik kot tudi o gospodarskem sodelovanju med republikama. Pogovor o vprašanjih družbeno - političnega sistema je potekal v luči sprejetih sklepov, ki se nanašajo na formiranje predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije z ustreznimi spremembami v družbeno - političnem sistemu. V zvezi s tem so izmenjali na Bledu mnenja tudi o vprašanju, ali bi bilo glede na predvidene spremembe v federaciji umestno formirati podoh-ni telesi tudi v obeh republikah. V okviru pogovorov o vprašanjih družbeno - političnega sistema so posebno pozornost posvetili skup-sanskemu sistemu in njegovemu nadaljnjemu razvijanju in utrjevanju. V pogledu funkcije federacije so izrazili soglasno mnenje, da je za nadaljnji razvoj samoupravnih od-.iosov v jugoslovanski večnacionalni skupnosti, za zagotovitev enakopravnosti republik, kakor tudi za krepitev položaja samoupravnega gospodarstva in za njegovo bolj u-činkovito delovanje je bistveno, da se čim prej natančno odredijo funkcije federacije izhajajoč iz dejansko skupnih interesov vseh republik in v skladu z nadaljnjim razvojem in utrjevanjem samoupravljanja. Pri tem so posebej poudarili, da bi zaradi predvidenih sprememb v družbeno ■ poltičnem sistemu ne smelo zastati delo na intenzivnem reševanju aktualnih sistemskih in drugih tekočih vprašanj gospodarske reforme, temveč, da bi moralo v zve- zi s spremembami v družbeno - političnem sistemu in reševanju gospodarskih problemov potekati vzporedno. V pogovorih sta se delegaciji Hrvatske in Slovenije dotaknili tudi pomembnih sistemskih vprašanj in izmenjali stališča o zunanjetrgovinskem in deviznem režimu, o reševanju sistema razširjene reprodukcije, o finansiranju družbeno - političnih skupnosti in davčnem sistemu, o finansiranju gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin, o kreditiranju izvoza opreme in ladij in drugih vprašanj, ki so pomembna za razvoj obeh republik. Delegaciji sta posvetili posebno pozornost poglabljanju in nadaljnjemu razvijanju raznovrstnih oblik medsebojnega gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju elektroenergetike, o čemer priča pravkar sklenjeni sporazum o skupni gradnji atomske elektrarne v Krškem. Govorili so tudi o možnosti za razširitev že obstoječega sodelovanja na področju gradnje cestnega o-mrežja, gradnje plinovodov, na področju turizma, o prostih carinskih conah, o zračnem prometu, organski kemiji, lesni industriji, kmetijstvu itd. Poudarili so, da bi bilo treba v okviru gospodarskih zbornic bolj temeljito preučiti delovanje različnih oblik in že obstoječe kooperacije med delovnimi organizacijami Hrvatske in Slovenije. 0-be strani sta izrazili zadovoljstvo z opravljenimi pogovori in poudarili koristnost in konstruktivnost izmenjave mnenj, ki je omogočila, da sta se obe strani seznanili s stališči o aktualnih družbeno - ekonomskih in političnih vprašanjih. Pri tem so zlasti poudarili potrebo po tesnejšem, bolj organiziranem in bolj sistematičnem sodelovanju med jugoslovanskimi republikami sploh. Drago K ošinil j spodarsko skupnost zavrl nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave. Zelo obširno sta zunanja ministra razpravljala o konferenci o evropski varnosti, ki bo tudi predmet jutrišnjega razgovora Grorrvka z britanskim predsednikom vlade. Glede tega vprašanja Velika Britanija predlaga, da bi se morale konfe renče udeležiti tudi ZDA in Kanada, ter da bi bdlo treba na konferenci obravnavati vprašanje zmanjšanja oboroženih sil v Evropi. V Londonu trdijo, da Sovjetska zveza hoče obdržati obstoječe stanje zlasti v vzhodni Evropi. Glede Bližnjega vzhoda in položaja v Indoki-ni pa so prišla med razgovori na dan popolnoma različna stališča o-beh držav. Iti gledata vsaka na svoj način na ti dve važni vprašanji. Britanski zunanji minister je svojem sovjetskemu kolegu ponovno izrazil željo svoje vlade, da l*i sklicali ženevsko konferenco o Indokmi. Kljub nekaterim nesporazumom, zlasti v pogledu zunanje politike, v Londonu ugotavljajo, da so razgovori med sovjetskim in britanskim zunanjim ministrom, katerih sta se udeležila tudi sovjetski veleposlanik v Londonu in britanski veleposlanik v Moskvi, potekali v prijateljskem vzdušju. V britanskih uradnih krogih so izjavili, da je Home skušal prepričati svojega sovjetskega kolego, naj Sovjetska zveza popusti glede vprašanja prometnih zvez med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Zasedanje ministrskega sveta EGS LUKSEMBURG, 27. - Včeraj se je sestal ministrski svet EGS, Iti je obravnaval trgovskfe odnose z Združenimi državami Amerike, odnose z Veliko Britanijo, zunanji ministri pa so tudi obravnavali vprašanja političnega sodelovanja, na osnovi poročila, ki so ga pripravili ravnatelji za zunanje zadeve ministrstev (za Italijo veleposlanik Ducci). Italijanski zunanji minister Moro je govoril o odnosih z Latinsko Ameriko. V ospredju zasedanja pa so bila vprašanja ameriških orotecionistič-nih teženj in nevarnosti, da bo sedanja nova ameriška zakonodaja lahko povzročila resne težave v mednarodnih gospodarskih adnosih. leg udeležbe v delu jubilejnega zasedanja srečal z okrog 20 tujimi državniki, s katerimi se je razgo-varjal o najbistvenejših mednarodnih vprašanjih in posebno o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu generalne skupščine. Poleg tega je bivanje v New Yorku izkoristil za izmenjavo misli z mnogimi voditelji tujih delegacij o dvostranskih odnosih. Bivanje v New Yorku je Ribičič izkoristil tudi za razvoj odnosov med ZDA in Jugoslavijo. Sestal se je namreč s predsednikom Nixonom in zunanjim ministrom Rogersom in zastopniki ameriških poslovnih krogov, ki so pokazali pripravljenost, da razširijo gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo ter dobro voljo in željo, da ti odnosi resno napredujejo. Prispevek Jugoslavije pri jubilejnem zasedanju generalne skupščine bi se, po besedah Ribičiča, ne smel ocenjevati samo po udeležbi jugoslovanske delegacije na jubilejnem zasedanju, bajti Jugoslavija je bila aktivna v nripra-vah vseh dokumentov in to v pripravljalnem odboru za strategijo drugega desetletja, v posebnem odboru za izdelavo dokumenta o pri j a tel iških odnosih in koeksistenco med državami, kakor tudi v vse thelesi, ki so pripravljala dokument o dekolonializaciji. B. ROŽIČ Porast trgovinske izmenjave v zah. Evropi ŽENEVA, 27. — »Gospodarski biten za Evropo*, ki ga izdaja gospodarska komisija za Evropo Združa nih narodov v Ženevi, piše danes, da so se blagojne izmenjave v zahodni Evropi v letošnjem prvem polletju izredno povečale. V biltenu se poudarja, da velik del zahodnoevropskih držav v celoti izkorišča svoje proizvajalne zmogljivosti, kar poživlja tržišče in omogoča nove industrijske naložbe. To povzroča vedno večji uvoz zahodne Evrope ii ZDA, ter stalno naraščanje izvoza v Zahodni Nemčiji tud: po re-valvaciji marke. Gospodarska komisija OZN za Evropo ugotavlja, da je izvoz v zahodni Evropi (vključno medsebojna izmenjava med zahodnoevropskimi državami) narasel za 17 odst. v letošnjem prvem šestmesečju, v primerjavi z istim obdobjem lani. V isti meri se je povečala tudi vrednost izvoženega blaga. Glede trgovinske izmenjave med Zahodom in Vzhodom, in sicer med državami s tržnim in socialističnim gospodarstvom, je prav tako ugotovljen napredek v letošnjem letu. Največ uvaža iz vzhodne Evrope Zahodna Nemčija, ki ji sledijo Velika Britanija, Italija, Jugoslavija, Franc-ja in Finska. Zahodna Nemčija je na prvem mestu tudi pri izvozu v vzhodnoevropske dežele Sledijo ji Italija, Francija, Velika Britanija, Jugoslavija. Finska in Avstrija. Prodajalci časopisov grozijo z zaporo RIM, 27. — Po stavkovnem gibanju, ki so ga napovedali tiskarji dnevnikov zaradi spora glede izhajanja »sedme* številke dnevnikov, so sedaj napovedali zaporu tudi prodajalci časopisov. V bvzo-javki, ki so io poslale sindikalne zveze prodajalcev časopisov založnikom dnevnikov in tednikov je rečeno, da bodo prodajalci časopisov zapri; ltioske v dnevih, ki jih bodo zdeli bolj primerni in da se bo sindikalna aJtcija razvijala v vsedržavnem in v krajevnem okviru. Trgovinski odnosi med Francijo in Severnim Vietnamom LUKSEMBURG, 27. - Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je pooblastil Francijo, da lahko začne pogajanja s Severnim Vietnamom za sklenitev petletne trgovinske pogodbe. Poleg tega je bite Francija pooblaščena, da lahko začne trgovinska pogajanja z Romunijo za podpis novega trgovinskega sporazuma. Sovjetsko letalo preusmerjeno v Turčijo ANKARA, 27. — Danes popoldne je prišlo do druge preusmeritve sovjetskega civilnega letala v Turčijo v zadnjih dveh tednih. Kot poroča turška tiskovna agencija, je sovjetsko štirisedežno civilno letalo s tremi potniki in pilotom pristalo na letališču v mestu Sinoo ob Črnem morju. Dva mlada potnika sta prisilila pilota, da je preusmeril letalo v Turčijo. Po pristanku v Sinopu so tri potnike in pilota odpeljali na tamkajšnje vojaško poveljstvo. TRŽAŠKI DNEVNIK 28. oktobra JUTRI STAVKA V PREVOZNI SLUŽBI SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Celodnevna stavka zasebnih uslužbencev in dve uri in pol stavke pri Acegatu Delavci pojdejo v sprevodu po mestnih ulicah, nato pa se udeležijo enotnega zborovanja na Trgu Goldoni Jutri bo deželna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij in uslužbencev javnih prevozov. Ob stavki bo tudi protestni pohod in zborovanje na Trgu Goldoni. Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetii bodo stavkali ves dan, uslužbenci javnih prevozov, to je pri nas Acetata. pa od 9.30 do 12. ure. Avtobusi in trolejbusi bodo morali dospeti v remize ob 10. uri, ob 12. uri pa bodo morali biti zopet na odhodnih postajališčih. Uslužbenci se bodo zbrali ob 9.30 pri glavni železniški postaji v Ul. Flavia Gioia, od koder pojdejo po Korzu Cavour, Trgu Uniti in Korzu Italia na Trg Goldoni, kjer bo ob 10.30 uri zborovanje, ki se ga bodo udeležili tudi vsedržavni predstavniki stroke. Delavci zasebnih avtobusnih podjetij stavkajo z zahtevo po novi delovni pogodbi, za katero se bojujejo že 11 mesecev. Vsi uslužbenci pa bodo stavkali z zahtevo po novi prevozni politiki ter po ustanovitvi deželne prevozne ustanove. Poleg tega zahtevajo, da preidejo vse zasebne prevozne službe v javne roke. Izboljšano nadzorstvo okrog spomenika Rižarne Občinski odborniki so v teh dneh odgovorili na razna vprašanja občinskih svetovalcev. Tako je odbornik za javna dela Verza v odgovoru liberalcu Traunerju, ki se je pritožil zaradi slabega stanja Ulice Moncolano, pojasnil, da namerava občinska uprava uvrstiti ureditev zgornjega dela te ulice v skupino del, ki se bodo začela v kratkem. Ker pa gre za zasebni del ceste, se sedaj občinski tehnični urad pogaja za dovoljenje. Odbornik Verza je tudi zagotovil indipendentstu Tad-deu, da bodo pred otroškim igriščem na Reški cesti namestili varnostno ograjo. Odbornik za ekonomat de Gioia pa je odgovoril komunističnima svetovalcema Rossettiju in Supancichu v zvezi z nadzorovanjem vsedržavnega spomenika Rižarne pri Sv. Soboti. Dejal .je, da je čez dan stal- no prisoten en občinski nameščenec, v nočnih urah pa opravljajo nadzorovanje nočni čuvaji, ki opravijo deset obhodov. Stalno nadzorstvo od 21. do 7. ure bi bilo zelo drago, saj bi strošek znašal okrog 4 milijone lir. So pa v preučevanju ukrepi, da M ta nadzorna služba bila še bolj učinkovita: okrepili bodo razsvetljavo celotnega kompleksa z namestitvijo močnih žarometov ter preučili možnost namestitve akustičnega a-larma. Razen tega bodo okna v prvem nadstropju zavarovali z mrežami. __________ Fanfanijevci za tesno sodelovanje leve sredine ve Cronache», k: jim je predsedoval poslanec Bologna. Na sestanku so poudarili zvestobo politiki leve sredine «kot so jo prvotno tolma čih». Skupina se je izrekla bodisi proti «zveznim* rešitvam bodisi prc ti odprtju nasproti KPI. Tržaški fanfanijevci so pozvali pokrajinsko vodstvo KD, naj okrepi obveznost za sodelovanje med vsemi strankami leve sredine. Krasno predavanje dr. Vatovca oh 100-letnici goričke «Soče» Sinoči je po preteklem «torkovem» rečeni, posvečenem izrednemu občnemu zboru. Slovenski klub ponovno odprl svoja vrata v novi sezoni z izredno zanimivim predavanjem znanega časnikarja in publicista. • Krožek za politično - socialne študije *Che Guevara» sporoča, da za četrtek, 29. okt. najavljenega predavanja ne bo, ker je predavatelj prof. Carlo Salinari zbolel. Predavanje bo v četrtek, 5. nov. ob 20. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19. V četrtek, 29. t. m., bo predaval inž. Antonino Cuffaro o temi: «Kamunisti in novi dekret*. zgodovinarja slovenskega časnikarstva ter profesorja na fakulteti za politične in socialne vede univerze v Ljubljani, dr. Frana Vatovca, ki je z njemu lastno strokovnostjo govoril o goričkem listu «Soči» z izhajanjem katerega je, kot je bila tema večera, «posijala pomlad na goričko slovenstvo». Dr. Fran Vatovec je pričel svoje predavanje z mislijo, da nas je oklep časnikarske in sploh publicistične besede skozi dolga leta reševal pred raznarodovanjem. To vlogo je v veliki in dragoceni meri opravljala tudi «Soca», uglasilo slovenskega političnega društva goričkega za brambo narodnih pravic», katere prva številka je zagledala obzorje goričkega svoda 31. marca 1871. Gre torej za pomemben datum (na ta dan bomo slavili 100-letnico izhajanja tega lista), mimo katerega primorski Slovenci nika- Snoči so se v Trstu sestali demokristjani iz skupine »prijateljev Nuo- ........................................................................... SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobrena zakona o ljudskih gradnjah in o deželni dokladi civilnim slepcem la prvi zakon so glasovali samo stranke leve sredine, liberalci in misovci, za drugega pa vsi MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiia Čestitke Tovariši Stanislav Renko, Milan Bolčič, Franc Kavs, Jože Koren in Ivo Marinčič Primorski dnevnik - Trst, Gorica Slovenska kulturno • gospodarska zveza Vam iskreno čestita k prejeti Tomšičevi nagradi za leto 1970. Visokega priznanja, ki ste ga bili deležni kot skupina, ste ga v polni meri zaslužili za Vače nepretrgano požrtvovalno delo pri u-rejanju Primorskega dnevnika v težkih razmerah, v kakršnih lahko izhaja dnevnik neenakopravne narodnostne manjšine. Priznanje Vam je hkrati priznanje Primorskemu dnevniku in dokaz, da so uspešni napori pri u-trjevanju vezi med matičnim narodom in našo manjšino. Tovariški pozdrav! GORAZD VESEL predsednik Trst, 24. oktobra Spoštovani gospod inž. Stanislav Renko Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dovolite mi, da Vam in kolegom Bolčiču, Kavsu, Korenu in Marinčiču izrečem tople čestitke k priznanju, ki ste ga prejeli za svoje jubilejno delo v službi slovenskega časnikarstva kot urednik Primorskega dnevnika. Želim Vam še mnogo let plodnega dela, ki naj Vam da veliko osebnega zadoščenja, slovenskim bralcem pa mnogo koristi in zadovoljstva. DRAGO ŠTOKA deželni svetovalec Ugledno uredništvo Primorskega dnevnika Ob priliki priznanja ZNJ in Tomšičeve nagrade uredniški skupini Vašega dnevnika za 25-letno delo, Slovenska komisija tržaške federacije Socialistične stranke Italije pošilja Vam in odlikovancem Stanetu Renku, Milanu Bolčiču, Francu Kavsu, Jožetu Korenu in Ivu Marinčiču najiskrenejše čestitke. BRANKO PAHOR načelnik komisije Trst, 24. oktobra Za gornje pismene čestitke in za številne ustne se vsi nagrajeni s Tomšičevo nagrado v našem kolektivu najlepše zahvaljujemo. Tovariš Silvij Kobal Trst Slovenska kulturno - gospodarska zveza Vam iskreno čestita k Borštnikovi nagradi, ki ste jo prejeli pred dnevi v Mariboru za vlogo Cvirna v Moči uniforme. Ob tej nagradi se s posebnim priznanjem spominjamo na vrsto likov, ki sle jih ustvarili na deskah Slovenskega gledališča v Trstu. Naše zadovoljstvo je še večje zaradi uspeha, ki ga je dosegel ves ansambel na mariborskem nastopu prav v času, ko je bil storjen po memben korak k dokončni ureditvi položaja našega gledališča. Tovariški pozdrav! GORAZD VESEL predsednik 27. oktobra Na včerajšnji seji deželnega sveti so odobrili zakonski osnutek o deželnih posegih za gradnje ljudskih in cenenih stanovanj ter o spremembah in dopolnitvah deželnega zakona štev. 24 z dne 29. decembra 1967, ki se tudi tiče ugodnosti za gradnjo stanovanj. Hkrati so razpravljali tudi o zakonskem predlogu komunistov za sestavo področnih načrtov za stanovanja, industrijo, turizem in trgovino v deželi. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci strank leve sredine, PLI in MSI, proti svetovalci Furlanskega gibanja, vzdržali pa so se svetovalci KPI, PSIUP in dr. Štoka (SS). Zatem pa so odobrili zakonski osnutek o dopolnilnih u-krepdh v prid civilnim slepcem in gluhonemim. Za ta osnutek pa so glasovali vsi svetovalci. Razprava o tem zakonskem osnutku pa je potekala skupno z razpravo o zakonskem osnutku komunistov Ber-gomasa in Pellegrinlja o spremembah deželnega zakona štev. 28 z dne 14. avgusta lani, ki se je tudi tikal slepcev. K temu je treba dati še razpravo o peticiji članov in voditeljev italijanske zveze slepcev o Izplačilu trinajstega meseca deželne dopolnilne doklade slepcem. Kot smo že pisali, so predvčerajšnjim odobrili samo prvi člen zakonskega osnutka, ki se tiče gradnje ljudskih stanovanj, ker se je razprava o tem členu zavlekla predvsem zaradi spreminjevalnega predloga, po katerem naj bi nakazali tudi 100 milijonov lir za stanovanja libijskim beguncem, ki se nameravajo naseliti v naši deželi in za katere naj bi zgradila ta stanovanja ustanova julijskih beguncev. Proti temu spreminjevalnemu predlogu so najbolj odločno naslonili predstavniki Furlanskega gibanja. Včeraj so na koncu razprave o posameznih členih svetovalci raznih skupin podali glasovanje izjave. Svetovalec Di Caporiacco (Furlansko gibanje) Je tudi včeraj v svoji glasovalni izjavi močno kritizirali sprejeti spreminjevalni predlog o stanovanjih za libijske begunce, češ da Je naša dežela pasivna In da Ima veliko število Izseljencev, za katerih povratek bi morali najprej poskrbeti. Dl Caporiacco je tudi očital odborniku Ma-suttu, ki je predložil zadevni spreminjevalni predlog v deželnem svetu, da ni nikoli dosleden, ker Je v peti komisiji, ko so razpravljali o tem zakonskem osnutku, zavrnil predlog svetovalca Ramanija (KD) glede stanovanj za libijske begunce. Di Caporiacco je celo trdil, da so nekateri svetovalci in odbornik Masutto spremenili- svoje stališče na pritisk krogov izven deželnega sveta. Na koncu je rekel, da bo njegova skupina glasovala proti zakonskemu osnutku. Komunist Zorzenom je dejal, da ima zakon tudi nekaj pozitivnih plati in da so prvič zajeli vprašanje stanovanj bolj obširno ter priznali, da je pravzaprav stanovanje socialna služba. Omenil je tudi, da je večina sprejela popravek komunistične skupine, ki se je tikal nekaterih državljanov, ki so bili pri gradnji hiš prizadeti zaradi kreditnih omejitev. Ker pa je zakon v celoti ne zadovoljuje, je povedal, da se bodo komunisti pri glasovanju vzdržali. Tudi De Cecco (PSI VPTi je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala, ker ni večina hotela sprejeti nekaterih njenih popravkov. Svetovalec Stoka je izrekel dvome glede člena 1 zakona, rekel pa je, da je zadovoljen, ker so sprejeli njegovo resolucijo, s katero je predlagal, naj bi sprejeli poseben zakon o pomoči vsem tistim, ki ne morejo zaradi predpisov regulaoljskega načrta zidati na svojih zemljiščih novih hiš In morajo zato obnavljati stare. Rekel je da se bo pri glasovanju vzdržal. Svetovalca Trauner (PLI) in Won-drich (MSI) sta napovedala pozitiven glas, prav tako demokristjan Uril Socialist Pittoni in socialdemokrat Dal Mas sta prav tako dejala, da bosta njuni skupini glasovali za zakonski osnutek. Pittoni je pri tem še poudaril, da je popravek, ki predvideva, da bo ustanova Julijskih beguncev gradila hiše za libijske begunce, le začasna zadeva ln da pripada na splošno naloga zidati ljudske hiše zavodu IACP. Sledilo Je glasovanje z že omenjenim rezultatom. cianmi (KD), Trauner (PLI), Ce- ootto (MF), Stoka (SS), Pittoni (PSI), Riszzi (PSIUP), Ginaidi (KD) in Dal Mas (PSU). Komunist Ber-gomas in svetovalec SS Stoka sta med drugim poudarila, da bi morali dati deželno doklado sploh vsem civilnim invalidom. Kot smo že dejali, Je prišel zatem na vrsto zakonski osnutek v prid slepcem, ki predvideva v glavnem, da se Izplača slepcem tudi trinajsti mesec deželne doklade, katere vsota bo enaka ostalim mesecem ter da bo dežela prispevala Zvezi slepcev v videmski pokrajini 30 milijonov Ur za vzdrževanje njihovega doma počitka pri Trice-simu ter za vzdrževanje starih slepcev v tem domu. V razpravi o tem osnutku so spregovorili Mo-relli (MSI), Bergomas (KPI), Co- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMHniiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiim PO OBJAVI IZIDOV V0UTEV OBRTNIKOV Več Slovencev v skupščini vzajemne bolniške blagajne V petek na trg. zbornici slovesna razglasitev imen obrtnikov, izvoljenih v pokrajinski obrtniški odbor Pokrajinski odbor za obrtništvo je sinoči potrdil, kar smo že neuradno najavili v včerajšnji številki, da bo namreč v petek, 30. oktobra v trgovinski zbornici posebna javna seja, na kateri bodo člani volilne-ga odbora na osnovi člena 16 deželnega zakona štev. 6 z dne 24. februarja 1970 razglasili rezultate nedeljskih volitev v predstavniška telesa za obrtnike in imena izvoljenih članov novega pokrajinskega odbora za obrtništvo. Seja bo v Rdeči dvorani ob 10. uri dopoldne. Vodstvo pokrajinske vzajemne bolniške blagajne za obrtnike pa je včeraj objavilo imena 55 izvoljenih delegatov v skupščino bolniške blagajne. Med izvoljenimi obrtniki je tudi več Slovencev, kar zadeva obrtnike, ki jih je za nedeljske volitve predlagal odsek za o-brtništvo pri Slovenskem gospodarskem združenju, pa se je naša včerajšnja trditev, da jih je bilo izvoljenih šest, pokazala za povsem pravilno, Imena izvoljenih kandidatov pa so naslednja: Petelin Vladislav, Coros-sez Ignazio, Kemdat Mario, Ota E-milio, Boschin Luciano, Ceppi Lauro, Dibello Fedele, Sergio Dario, Alberti Giorgio, Bertoia Nello, Lan-za Dorino, Ritossa Guido, Bizzotto Gualtiero, Romanelli Antonio, Romano Giovanni, Scaggiante Sergio, Lepre Silvio, Vergani Adalberto, Vinc. Antonio, Zafred Stanislav, Collini Cristoforo, Favaretto Aleš-sandro, Mazzaroli Ottavio, Turrini Virgilio, Abate Maria, Borsatti U-go, Fedele Maria, Cel la Pietro, Chiarato Luciano, Manfreda Elio-doro, Tosato Gaetano, Ambrosi Milan, Pertot EmdUo, Roselli Sergio, Skerbec Giacomo, Oio Giovanni, Senci Carlo, Vitrani Leonardo, Robec Firmin, Magnoni Giovanni, Martin nulvio, Zampa Sereno, Lazar Karel, Tauzzi Friderik, Baiz Gio-varmd, Barini Federico, Guni Co-stantino, Varesano Adolfo, Borman Fulvio, Pipolo Luigi, Stel la Oreste, Gombač Albin, Michelazzi Ezio, Mi-cheli Emesto in Sostero Ettore. Po včerajšnji seji deželnega sveta je odbornika za javna dela Masutto dal izjavo, v kateri je med drugim dejal, da pomeni odobritev zakonskega osnutka za gradnjo ljudskih hiš nov korak naprej v stanovanjski politiki deželnega odbora. S tem zakonom se zapolni velika vrzel na stanovanjskem področju, saj upošteva potrebe družin delavcev, ki stanujejo daleč od svojega delovnega mesta. S pomočjo tega zakona bodo lahko sezidali v deželi 2.400 novih stanovanj v skupnem izdatku 12 milijard lir. To pomeni tudi poživitev gradbene dejavnosti, ki je sedaj v zastoju. kor ne moremo iti, saj je bila ___n— 1 * A" ciana Angelilllo. Pascale Technicolor . Abha-.la 16.00 »Relazionl nrolP'1'^ Prepovedano F Bjornastrand. pod 18. letom Verdi. Zaprto. MILJE SPDT priredi v dneh 3. I11 , novembra avtobusni Izlet r Dolenjski vzdolž reke Krke * Cateških Toplic, kjer je ^ nost kopanja v bazenu •. slednji dan obisk Titove r°‘ Alabarda 16.00 «11 colpo era P«r,',< ma . . .», Anne Weywood, 61 n« Crenna. Technicolor. . Filodrammatico 16.30 «11 corpo <" Jjt -S?110 na», Jean Morreau. Charles Technicolor. Prepoverano ^ pod 14. letom. Aurora 16.30 «La prima volt**: ^ gh. sS s e*totiv sia j! S N % ^ r ne hiše v Kumrovcu. •M j 6.300 lir (člani), 6.800 lir člani) V ceni je vkljub ^ vožnja, večerja, prenočil® nl zajtrk (v Cateških TopU®9^ j Vpisovanje v Ul. Geppa 9, j 31-119 do vključno 28. okd&i Darovi in prispevki A Gojmir N»*Jf Kodriča daruje dr. 2.000 lir za spomenik . .-- ,,, Člani odbora športnega združenj j darujejo v počastitev spomin*,/^ Franja Kodriča 10.000 lir za matico. Primorski dnevnik 10.000 lir za šolo ■ spomenik ^ jc Cerknem, Namesto cvetja n» #|i’ pok. Franja Kodriča daruje ~.J Sancin 2.000 Ur za športno ‘ j* nje Bor. Namesto cvetja na ' Franja Kodriča darujeta j - Oto Žerjal 5.000 lir za Dijaško JV Prevzet ln ganjen nad veli®, f jj6t I ^ »iei % "jih facj va Ni "ik, 'Tjl M spomenikom padlim v Nabre*|nV lagam kot skromen prispevek lir — Danilo. fl1 Namesto cvetja na grob P0**., nju Kodriču darujejo Odo, MV Ingrid Kalan 5.000 lir za šport*0 ženjeBor^^. ZAHVALA Ganjeni spričo številni h Izrazov sočustvovanja ob izg11^ našega dragega FRANJA KODRIČA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem ln organizadja01’ ki so kakor koli počastili njegov spomin, posebno še Kn*®^ ki zvezi in tržaškima federacijama Komunistične talije in komunistične mladine. partije DRUŽINA Trst, 38. oktobra 1970. Ni ? % N 5 kij tt, "ki S tki m t« m PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 28. oktobra 1970 VESTI Z ONSTRAN MEJE pri Razgovori med Koprom in Mariborom o večjem gospodarskem sodelovanju Važnost dobre ceste in železniške povezave med obema gospodarskima terminaloma Slovenije - Skrb za strokovne kadre • Sodelovanje bančnih zavodov itd. \ra, °feku prj skupščini obč’ne T^bor je bila te dni delegacija sveta Koper, ki jo je vo- L»?!sednik Miro Kocjan. V de ju.0** ki je vrnila obisk maribor-Uj!5® Predstavništva prve dni ju-družh^8* so tudi predstavniki orfianizaci.i — med njimi riaiS Obalne konference ZK To-. lzajl — in večjih delovnih I wmzacij obalnega območja. Na povojih so z mariborske strani t lišč. I Na zasedanju so se pogovorili lu-Med zaključke spada tudi ugoto di o potrebi po intenzivnejših in vitev o mnogih možnostih za posta- čimbolj enotnih ter sistemskih znan- J^vali^^SneMir: lA j. n .ader, podpredsednika Raič 't ^ Žndf j krwRar' sekretar medobčinskega ““c (^®*)^I^^^^Brišl^te^prav ijjj 0rsaii^toDniki vw^t gos^gkih •g) | rib®—0'-P slovenske obale in Ma- ! koob ,S^ *me'' dve Dlenarn* seil’ ic K t delo pa se je razvijalo *wS™rdh skupinah in sicer za -'' izobraževanja ter strokov- «n' za blagovne tokove, za fd® bančnih odnosov in držav W ’ ^ kapitala ter za st;ke med po- 'WrL, 50 D1U Zel° USPeSm’ r0 jj , do izraza je prišla ugotovitev, bospešiti sodelovanje med bab^i reR'iarna, upoštevaje pri o- ljILil2|asti komponento morja, pri r 30ru Pa dejstvo, da je to ene »jivN razvitih industrijskih ob Pa dejstvo, da je to eno razvitih industrijskih Dej V Sloveniji in Jugoslaviji, jeli egaci-f' ste Pred odhodom spre Vrsto pomembnih zaključkov. d* teh z izobraževanjem in stre t»L kadri — kakor je znano le- so* nanj,a.slovenski obali ino j A,,., le — so se domenili med močno IcšS da bodo mariborski viso ^tre 2av°dl ustanovili na obali ta izredni študij visoke eko-■ komercialne šole, višje šole in višje pravne šole. djj'T°n Prav tako visokošolski štu-, h® ®*ldnsko - turistično smer. 'ta bnaI°r^eno 'e bilo prav tako, fl h “odo visokošolski zavodi Maribo- vredno je tud1, da bodo najbrž v kratkem uvedli satovih že v naslednjem šol HafiL letu zadostno stev lo mest v dijaških domovih za ^ z obale. vitev terminalov v koprski luki. Terminali bi omogočal1' pri izvozu določene oblike racionalizacije s fi-nalizacijo proizvodov v luki, pri uvozu pa racionalnejši in suhozem-ski transport surovin ter blaga v razsutem in tekočem stanju. Predstavniki obeh regij so pozdravili pobudo mariborske Metalne, ki je zaradi dobrih lokacijski pogojev in spričo potreb sodobne tehnologije že prenesla del svoje dejavnosti na luško območje. Na sestanku v Mariboru so ugotovili obenem, da sta Tomos Koper in TAM Maribor nadvse pomembna dejavnika gospodarskega razvoja in da bi bilo prav, če bi se vzajemno angažirala pri zasnovi optimalnega razvoja motorne industrije v Sle veniji in pri reševanju ustreznih sistemskih vprašanj. stvenih raziskavah, s čimer so v Mariboru že pričeli, ter ugotovili, da bi kazalo ustanoviti v Kopru posebno enoto elektronskega centra, ki naj bi se izrecno posvetila znanstvenim raziskavam na območju pomorskega prometa. Zaradi slabosti padec skoraj 90-letne ženske Predvčerajšnjim pozno zvečer so morali sprejeti zaradi zloma stegnenice leve noge na ortopedskem oddelku 87-letno Virginio Prezzi iz Scala Belvedere. Priletna ženska, ki se bo morala zdraviti tri mesece, je precej zmedeno povedala, da ji je zjutraj v stanovanju postalo slabo, zaradi česar je padla na tla. IliiliimfiiniiiiifiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuumuiiniiiiiiiiMiimiiiiiiiiMHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilili NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Romano namesto Lovera odslej v občinskem svetu POPISOVANJE V KMETIJSTVU S TISKOVNE KONFERENCE CAV. TIRELA Gospodarji v Sovodnjah naj pomagajo popisovalcema Zbrani podatki služijo izključno v statistične namene - To velja tudi za Doberdob 'm Števenjan Kot smo že javili pred nekaj dne-1 tkega odbora obrtnikov. Volibvh liri, je v teku tudi na Goriškem po-1 pravičencev je bilo 2932, voVlo pa je 2336 upravičencev ali nekaj nad 79 Lovero (PSU) bo postal pokrajinski odbornik - Nov odbor za pritožbe zoper obdavčenja - V Rimu razprava o sredstvih za Stalno gledališče pisovanje kmetijskih površin in vinogradov v okviru zakona št. 14 od 31.1.1969. Županstvo v Sovodnjah opozarja vse prizadete gospodarje, da hodita po hišah dva občinska popisovalca in sicer občinski obhodnik Danilo Žigon in gdč. Nežica Plesničar, ki bosta v teh dneh obiskala vse gospodaric po vseh vaseh sovodenj-ske občine in zbrala potrebne podatke. Ker gre le za zbiranje podatkov v izključno statistične namene, ki jih ne bodo uporabljali za davčne namene, priporoča občinska uprava vsem gospodarjem, naj olajšajo delo popisovalcem in naj jim dajo vse potrebne podatke in pojasnila. Le tako bo šlo delo hitreje od rok, ker pa morajo zaključiti do petka, 30. t.m. Obenem s splošnim popisom kmetijstva bodo popisali tudi vinograde, kar je potrebno zaradi ureditve vinskega katastra, ki je potreben za vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. Tako popisovanje izvajajo tudi v Gorici, Doberdobu in Števerjanu ter po vseh drugih občinah na Goriškem ter je tajnost zbranih podatkov zajamčena po zakonu in prepovedano je poslužiti se teh podatkov v davčne ali druge podobne j namene. odstotkov. Veljavnih glasov je bilo 2191. Predložene so bile tri liste. Št. 1 za pokrajinsko združenje obrtnikov v Gorici, št. 2 od istega združenja na Tržiškem ter lista št. 3, ki jo .je predložilo napredno Po soško združenje obrtnikov. Na listi št. 1 je bilo izvoljenih 8 kandidatov in med njimi tudi slovenska obrtnika Stanko Leban in Božidar Gorjan. Lista št. 2 je videla izvoljene 4 svoje kandidate in lista št. 3 pa tri kandidate od skupnega števila 15 članov odbora. Obenem so izvolili na posameznih volišah, tudi 50 delegatov za pokrajinski odbor obrtniške bolni ške blagajne. Od teh jih pripada 47 listama št. 1 in 2 ter trije delegati za Posoško unijo. Avtomobilski klub ima na programu več ukrepov v korist svojih članov Boni AGIP za popust na bencinu - Priprava rally vož-nje Gorica.Zagreb . Center za cestno pomoč v Tržiču Predsednik Avtomobilskega kluba v Gorici cav. Tirel je imel te dni tiskovno konferenco ob prisotnosti ravnatelja te ustanove. Namen konference je bil, seznaniti preko krajevnega tiska občinstvo, zlasti pa člane AK o delovanju ustanove, njenih dosedanjih ukrepih in bodočih načrtih. Predsednik je napovedal tudi, da bodo v bodoče take tiskovne konference bolj pogoste in izrazil željo po tesnem sodelovanju tiska z AK. Kot glavna novost za člane kluba je sporočilo generalnega ravnateljstva AGIP iz Rima, da so ustregli zadevni prošnji goriških avtomobilistov pri AK in odobrili zanje popust po 4 lire za liter bencina. Člani kluba bodo lahko prejeli bone za po 1000 litrov bencina (bom so po 10 litrov), ki jih bodo lahko potrošili pri črpalkah AGIP na področju goriške pokrajine. Ukrep stopi v veljavo 5. novembra in daje možnost članom kluba, da prihranijo po 4000 lir letno. Zadevne kupone bodo prejeli lahko na sedežu AK v Gorici in pri podružnicah, oziroma delegacijah v Tržiču, Gradežu, Kr-minu in v Gradiški, kjer prav sedaj ustanavljajo sedež delegacije AK, da bi olajšali razne avtomobilske operacije za člane tega področja. Z istim namenom so ustanovili v Tržiču center za cestno pomoč za tamkajšnje področje; tak center so obljubili že na občnem zboru članov lansko leto in sedaj je postal realnost. Poleg teh takojšnjih ukrepov pa ima ustanova na programu še razne športne in drugačne manifestacije, ki naj bi še bolj okrepile vez med klubom in njegovimi člani ter še bolj povečale njihovo število. Tako so ob nedavnem obisku turistič- rrriiiimiiiiiiiiiiim im 11111111111111111111 m iiiiiiHiuiniiiiiiii im i niiiii tiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiii iii n iiniiii IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI nih predstavnikov iz Zagreba na sedežu EPT v Gorici sprejeli ponudbo gostov iz Zagreba, da bi organizirali rally avtomobilsko vožnjo Gorica-Zagreb in v kratkem name ravajo na sestanku v Ljubljani določiti vse podrobnosti s tem v zvezi. Dalje je v načrtu tudi regularna sprint tekma Gorica-Gradež, glede priprave katere so že stopili v stike s športnimi organizacijami za sodelovanje pri podrobnih pripravah. AK ima na programu tudi predloge za revizijo razdeljevanja goriva proste cone ter je stopil v stike s pristojnimi krajevnimi organi za praktične spremembe v tem smislu, da bi povečali določene kontingente sorazmerno s povečanjem motorizacije na področju proste cone. Le tako bo mogoče preprečiti zmanjšanje bencinskega obroka na vsakega posameznika. Dejstvo je namreč, da se število vozil iz leta v leto stalno veča, količina bencina proste cone pa je vedno ista. Preplezal je dvoriščna vrata in odneseIiz delavnice23.000lir Danes otvoritev novega odbojkarskega igrišča Na sinočnji seji tržaškega občin- kazana za realizacijo raznih pobud skega sveta so obravnavali pretežno tekoča vprašanja upravnega zna- so se glede bančnih odno-ogovorili, da bosta koprski in HgjOrski bančni zavod okrepila ZeA »a rt!?0)110 sodelovanje, ki je že - bn P01’, glede državnega ka-hoij . aa bosta obe regiji kar nai % *tx>va!nteTlzivno in odgovorno pri-^ Hemk' k razčiščevanju tega po ki JčfRa problema. V zvezi s sti-f,Sj laciii Poslanca pa sta obe dele-‘‘ Noo U^ot°rili, da je prav tako češj. .utrditi vzajemno povezavo s tih 0hr!1'eniavo delegacij in v dru: bi tiri; to Pa z namenom, da drtouT. v republiški skupščini in tiegj forumih pri vprašanjih skupen^ lnteresa nastopali čimbolj pozornost zaslužijo za-ta nj!/ 8 Področja blagovnih tokov ta Predstavniki obeh regij dobri« 'frugim naglasili pomen so Povej-0681116' kakor tudi železniške Pto^fe med Mariborom in Ko Ha ’ ,*°t pomembnima terminalo-“Ovenskega gospodarstva. V Ca- 8 Problemi integralnega trans- ka ».to Prišli rl,. Talfliiičlfn Ha t.a- čaja. Razpravo je odprl župan ing. Spaceind, ki je prebral odpovedno pismo svetovalca Lovera (PSU). Svetovalec pojasnjuje svoj odstop z inkompatibilnostjo svojega statusa občinskega svetovalca s svojim napovedanim imenovanjem za pokrajinskega odbornika. Okoli odpovedi se je razvila razprava, in sicer v zvezi z različnimi gledišči posameznih sindikatov do vprašanja kompatibilnosti v javnih službah. Svetovalec Lovero je namreč hkrati tudi član lokalnega vodstva sindikata UIL (Unione Italiana Lavo-ratori), na koncu pa je občinski svet z glasovanjem — katerega so se vzdržali svetovalci KPI in PSU sprejel odpoved svojega kolega in potrdil na njegovo mesto novega svetovalca S. Francesca Romana. > o.Prišli do zaključka, da ta tan [^uija, kakor Jugoslavija v talo Tč10. zaostajata in da bi ka- -fta B?,Ceste št. 175/10. 20-letni Li- 2° Bost toftt« L E>ario Perirv iz Ul. della • Medtem ko je bil zadnji J totoj .• »iedtem ko je bil zadnji J ,e odkupa ukradenega bla- IJlh (in ^ prva dva, ki sta v zad- to driAk 0l, t86i foeseca decembra lara za K iti ',’iteea in dramatičnega lo-■A Npiu lrflov po mestnih ul'cah jej Hit« stolpce krajevne črne na e, “r,lpce kraievne črne kro-y*ste J??ra*a zagovarjati zaradi \ Vil etarškov, Id sta iih izvršila dneh. od 17. do 22. 5? Dni* *ani- šest ukradenih in i K°Bovatvh avtomobilov, dva ^tohi h Vožnia avtomobila z vozli.' *‘o 'Oženjem samo za motor-iv 0v*k16 tailo izčrpno spričevalo V i..e dejavnosti dveh mladeni-» f1 »" — --------1 — *—m -a ;,dV / ril.,80 ga agenti sestavili po f* ifC> zasliševanja, potem ko 6^V^l decembra ponoči končno taK. .... S|* ^ne 22. decembra lani to agenti prišli na sled zh ftai p!!!?13 in Bostlani izvedla ropar »tati iv, nad 59-letno Lucio Tre-SC ' R»mano iz Ul. Tigor 23/3 VioVaJf 4e hNšla do hšnih vrat S Zapij?.', tao jo je nenadoma nek-j?tafl. Napadalec, bil je Bori?0 i L1e v trenutku iztrgal tor-tor „ Brami in se naglo odda-, Cfjjf y teku spustil po stopni-^ka- StilskiUr kasneje, po polnoč1, je „°ah i» avto krožil po mestnih ‘<4 r to tia . aa Trgu Sv. Antona nate- , uumuivvv, — ... — .,v —- - Slv avto fiat 1100 z goriško | ustavil, medtem ko je drugemu pred nekaj dnevi ukraden prav v Gorici. Agenti so seveda skušali takoj ustaviti vozilo. Ko pa je šofer fiata 1100 opazil agente, je pognal vozilo z največjo brzino in zavozil po Ul. XXX. Ottobre. Začelo se je slikovito >n dramatično zasledovanje po mestnih ulicah, ki je trajalo dobro uro. Iz omenjene ulice so odšli v Ul. Milano, nato preko Carducci-jeve ulice v Ul. Coroneo. Palestri-na, Battisti, Imbriani, Gall na, pre ko Goldonijevega trga skozi predor Sandrinelli, do Sv. Vida. v Ul. d’Al-viano in v Ul. Svevo. Tu je agentom uspelo, da so se vzporedno ori bližali bežečemu avtu in zaukazal/ šoferju v njem, nai se ustavi. Neki agent je tudi odprl okno in nekajkrat ustrelil v zrak. Ker pa se avto le ni hotel ustaviti, so skušali ustreliti v gume. Avto se še ni usta ril, temveč je prekrižal policistom pot, da bi bil skorai trčil v zid. ter nadaljeval svojo dirko. Zasledovanje se je nadaljevalo za drvečim avtom, ki je divjal s poprečno hitrostjo 100 km na uro. Pot, ki jo je ubral avto. je vodila proti Škedenjskj ulici v Ul. Gardind. ki je slepa ulica. Tam se ie seveda moral ustaviti in agenti so takoj priskočili, da bi potnike sivega fiata prijeli. V avtu sta bila Lama in Bostiani, ki sta se skušala izmuzniti agentom z begom. Tedai je policist spro žil revolver in zadel enega od ubežnikov, Lemo, ki se je ranjen Preteklo nedeljo so bile tudi na Goriškem volitve novega pokrajin- Amnestija jih je rešila kazni • Globe zaradi neplačane televizijske takse Na zadnjem zasedanju okrožnega pravi so tudi za njegov prestopek sodišča so imeli celo vrsto drobnih aplicirali amnestijo. Branil ga je u-razprav. Med prvimi je prišel na radno dr. Obizzi. vrsto 26-letni Walter di Biaggio iz Gorice, Ul. Parcar 16, ki so ga lani zasačili pri Rdeči hiši, ko je šofiral avto ford 1500 brez voznega dovoljenja, ki ga ni nikoli imel. Pri prvi razpravi dne 3. julija ga je okrajni sodnik obsodil na 3 mesece aresta in 20 tisoč lir globe Pri tretji razpravi je bil na zatožni klopi 26-letni Giorgio Gallopin iz Tržiča, Trg Cavour 28, ki se je zagovarjal pod obtožbo, da je dne 17. julija lani preskočil zaklenjena dvoriščna vrata pri delavnici Plahu-te v Gorici ter odnesel iz nekega predala 23 tisoč lir v gotovini. To pri sedanji prizivni razpravi pa so ! se K' zgodilo med opoldanskim od- ustavili postopek proti njemu, ker so uveljavili amnestijo. Branil ga je od v. Pedroni. V odsotnosti obtoženca 25-letnega Alda Padoana iz Gradiške so obravnavali priziv v zadevi prepustnice njegovega brata Alfreda, v kateri je policija na mejnem prehodu pri Rdeči hiši našla dne 4. oktobra 1968 iztrgana dva lista. Okrajni sodnik je Alda Padoana dne 9. oktobra lani obsodil na dva meseca in 25 dni zapora in pri sedanji prizivni raz- OBVESTILA SOCIALNEGA SKRBSTVA INPS Družinski člani v trgovini imajo pravico do pokojnine morom okrog 15. ure ko ga je tam zasačil delavec pri Plahuti Giorgio Cont iz Gorice. Na njegovo vprašanje, kaj da dela ob tisti uri v delavnici, se je Gallopin, ki je bil v delavnici poznan kot klient, izgovoril, da je tam pozabil svojo majico. Šele ko je odšel je Cont opazil odprt predal in z blagajnikom sta ugotovila, da je iz njega zmanjkalo 23 tisoč lir. Obtoženec je zanikal, da bi on ukradel denar. Zadevo so uredili tako, da so ustavili sodni postopek zaradi aplikacije amnestije. Branil ga je odv. Sanzin. Sledila je cela vrsta drugih razprav, pri katerih je šlo za neplačane pristojbine za televjzijske sprejemnike in so bili kršitelji obsojeni na plačilo globe po 5000 lir vsak. Drž. tož. dr. Pietro Marši; preds. sod. Raul Cenisi; sodnika Gridelli in Mancuso: zap. Noselli. živi sedaj v Gorici v Ul. Baiamon-ti 24. Orožniki prve pomoči iz Gorice so ga odpremili v splošno go riško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec in rano na lasišču ter številna odrgnjenia. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Ponatis iz knjige «Avla IV» v prodaji Na goriški podružnici Primorskega dnevnika v Ul. XXIV maggio št 1/1, tel. 33-82 je na razpolago slovenski ponaitls iz knjige Avla IV. V ponatisu je seznam vseh zapornikov izpred posebnega sodišča iz naše dežele ter je dopolnjen še z nekaterimi imemd, ki v italijanskem originalu manjkajo. Cena knjižici je po 500 Ur za izvod. Kdor se zanjo- zaiiima naj pohiti ker Je na razpolago le omejeno število izvodov. Poročna nagrada za uslužbence v industriji in obrlništvu Državni svet v Rimu se je pred latinščini, nato pa še vrsto_ sloven-dnevi pozitivno izrazil o možnosti' spremembe v kvalifikaciji družin- je dežurni zdravnik ugotovil, da ie strel ranil mladeniča v levo ramo. Medtem je drugi skupini agentov uspelo, da so prijeli še drugega ix> beglega nepridiprava, Bostianija Med zaslišanjem je priznal tatvino sivega fiata 1100 ter še vrsto dru gih tatvin vozil, ki jih ie izvedel v sodelovanju z Lamo. Kazenski sodniki so na razpravi meseca januarja letos obsodili Bostianija na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 110 tisoč lir denarne kazni ter še na 2 meseca pripora in 20 tisoč lir globe. Lamo na 2 let1 in 6 mesecev zapora ter 110 tisoč lir denarne kazni, Perinija pa, ki je bil obtožen, da je odkupil Dri Lami dve ukradem avtomobilski koles1, na 8 tisoč lir globe. Na včerajšnji razpravi so bili pri šotni vsi trije obtoženci Javni tož' lec dr. Franzot je predlagal sodnemu zboru, kar zadeva Bostianijav prekršek zoper cestni zakonik, prekinitev sodnega postopka zaradi amnestije, za vse druge obsodbe pa potrditev prisojene kazrv ter odpustitev dvoletne zaporne in celotne denarne kazni. Branilec odv. Cam-bu pa je predlagal za vse tri nai-nižjo kazen Sodniki so delno znižali prvostopno kazen. Medtem ko so Periniju potrdil' celotno kazen 8 tisoč lir, so Lamo in Bostianija obsodili vsake ga na 2 leti in 5 mesecev zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni. Obema je bila kazen v smislu majskega dekreta predsednika republike v ce loti odpuščena. skih pomočnikov v trgovini, ki lahko preidejo iz kategorije navadnega družinskega člana v družinskega člana — sodelavca. Pogoj je, da so vpisani kot »pomočniki* najkasneje od 27. avgusta 1967. Na osnovi tega sklepa državnega sveta, na katerega je dalo svoj pristanek tudi ministrstvo za delo, bodo imele pravico do pokojnine številne prizadete tx.ebe, ki do sedaj niso imele take možnosti, ter so jim zavrnili že vložene prošnje. Seveda je pogoj, da pridejo v poštev za to po novih določilih. INPS bo v tem smislu ponovno proučil že zavrnjene prošnje, za katere je bila vložena pritožba na pristojno komisijo. Prizadeti zavarovanci pa bodo morali plačati do ločene prispevke tudi za nazaj za vso dobo, ki jim m> šteta v usluž-benski stalež kot »družinski člani pomočniki v trgovini*. Za zavrnjene prošnje, ki jim ni sledila pri tožba, bo INPS uvedel revizijo, le če i-iodo prizadeti prosilci vložili prošnjo za ponovno revizijo. Plačane poročne počitnice za dobo sedem dni, pritičejo tudi uslužbencem, kadar gredo na poročni dopust. Za uslužbence v industriji in obrtništvu znaša t..ka poročna nagrada znesek sedemdnevne plače; nagrado plača delodajalec sam na račun INPS. Pravico do take nagrade ima ženin, ali n-.-vesta, ali pa tudi oba, ki sta ob sklenitvi poroke zaposlena pri kakšnem podjetju najmanj . teden. Pogoj je tudi, da gre prejemnik nagrade v resnici vsaj za 8 dni na poročni dopust. Da bi dosegel izplačilo poročne nagrade, mora prizadeti uslužbenec najkasneje v roku CO dni po poroki predložiti svojemu delodajalcu poročno potrdilo. Gospodar bo potem zahteval od INPS povračilo izplačane nagrade. Šahisti iz Štandreža Po uspelem šahovskem tečaju in skih umetnih in narodnih. Zbor »M. turnirju se zanimanje za šah Filej* pa je pod vodstvom Zdravka \ * nadallu^-^ Klanjščka zapel več umetnih in | ^ P0”01*16 ln 00 možnostl tudl ljudskih pesmi. Oba zbora sta svoj program dobro podala ter bila deležna splošnega odobravanja občinstva. Ob tej priliki so ponovno poudarili korist medsebojnih kulturnih stikov in izrazili željo, da bi jih v prihodnje še bolj razvili v obojestransko korist Novačenj« policije S prvim novembrom je razpisan natečaj za 4000 mest v policijski službi. Prošnje na kolkovanem papirju, naslovljene na Ministero del-Tlntemo — Direzione Generale Pub-blica Sicurezza v Rimu je treba predložiti na prefekturi do 30. junija 1971. Vsa podrobnejša pojasnila na kvesturi in raznih policijskih uradih. Zaključni izlet SPD Pevski koncert v Mirnu druge dneve, zlasti ob nedeljah in praznikih, se mladi šahisti pridno zbirajo na sedežu društva ter izpopolnjujejo svoje znanje. To je še toliko bolj potrgbno, ker bo v soboto 31. t.m. s/multanka na 25 deskah, pri kateri se bodo pomerili mladi domači šahisti z državnim mojstrom iz Gorice Riccardom Perini jem na svojem sedežu v prosvetni dvorani v Štandrežu. Na odbojkarskem igrišču v Dijaškem domu na Svetogorski cesti (Ul. Monte santo 84) so te dni namestili reflektorje, s katerimi so sedaj omogočeni tudi nastopi v večernih urah na prostem. Otvoritev preurejenega in osvetljenega igrišča bo danes, v sredo zvečer ob 20. uri. Ob tej priložnosti se bosta pomerili v prijateljski tekmi odbojkarski ekipi «M!adost» iz Doberdoba in «I>m» iz Gorice tako v rrvški kot v ženski postavi. Športniki in njihovi prijatelji so vabljeni, da se udeležijo te športne manifestacije v čim večjem številu. Iz goriškega matičnega urada Dne 26. in 27. oktobra so prijavili na goriškem matičnem uradu 10 rojstev in tri smrti. ROJSTVA: Romina Bascher. Monica Peresa, Lucia Comi. Giovanni Serrago, Fabio Molini, MAGDA VOLK, Paolo Cominotto, Elisa Pic-coli, Gianluca Gorini. in Antonio Crobe. SMRTI; invalid 69-letni Oreste Pu-ja; gospodinja 85-letna Marija Leban por. Mojk; invalid Erminio Po-lojaz. llllllllllltIHUlllMIIIIIIIIIIIMIIIIIHIHMIIIIIIfllimilllllUlllimimillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMII ODGOVOR NA INTERPELACIJO LOVSKA OAZA NA KRASU BO V SPLOŠNO KORIST Tako je zagotovil svetovalcu Rizziju deželni odbornik ComelE Med tem je šahovski krožek pri dobil še nove člane in med njimi tudi Igorja Zavadlava, ki se je že prvi dan pri measeboi-uh tekmah dobro izkazal. Prejšnji teden so amreč imel1 tudi nekako notranje tekmovanje. Domač/ šahisti so sestavili dve ekipi: A in B, ki sta se pomerili med seboj. Končni rezultat je bil neodločen in vsaka ekipa je odnesla po 2 in pol točke Na povabilo Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij iz Nove Gorice sta goriška pevska zbora moški »M-Filej* in mešani zbor »L. Bratuž* pestovala preteklo nedeljo popoldne v Mirnu. To je bil povratni obisk pri tamkajšnjem pevskem zboru, ki je skupaj z zborom Cirila Siliča iz Vrtojbe nastopil pred nekaj tedni v Katoliškem domu v Gorici. Mešani zbor »Lojze Bratuž* je pod vodstvom Stanka Jerici ja zapel najprej tri Gallusove pesmi v Slovensko planinsko društvo v Gorici je preteklo nedeljo organiziralo še svoj zadnji družinski izlet v letošnji poletno-jesenski sezoni. Za cilj so si tokrat izbrali Slovensko in Hrvaško Istro. Že v zgodnjih jutranjih urah je poln avtobus izletnikov, med katerimi je bilo največ Goričanov in Bricev, odpeljal preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši preko Krasa, mimo Kopra in Portoroža do Pazina, kjer so se ustavili najprej v vasi Beram. Tam so pred spomenikom Vladimiru Gortanu, ki je bil po rodu iz tega kraja, položili lovorov venec in počastili njegov spomin z enominutnim molkom. V Pazinu so si ogledali zanimivosti tega kulturnega središča istrskih Hrvatov. Za kosilo so se ustavili v motelu pri Plominu, nato pa še v Kraljeviči v Hrvatskem primorju, kjer je tudi slovenska bolnišnica za otroles poleg te so si ogledali še druge za nimivosti tega turističnega in ribiškega središča. K dobremu uspehu in razpoloženju izletnikov je pripomoglo tudi lepo vreme in tako se je sezona izletov SPD zaključila v najlepših razmerah. Kot smo že javili, organizira SPD tudi letos svoje tradicionalno martinovanje, ki bo 15. novembra v hotelu »Soča* v Mostu na Soči. Na sedežu SPD v Ul. Malta 2, sprejemajo že sedaj prijave za udehžbo; tam bodo člani dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila. Nočni padec v Gorici Prejšnjo noč, nekaj po drugi uri, ko se je vračal domov, je padel v Ul. Roma v Gorici 49-letrv Franc Tomšič, delavec iz Sovodenj, ki pa Deželni svetovalec PSIUP Rizzi je meseca avgusta naslovil na deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Comeliija vprašanje glede lovske oaze na Krasu. V svojem pismu navaja, da so v' ta namen rezervirali 60 ha zemljišča bdvše zasebne lovske rezerve Brussi !n ji priključili del ozemlja občinskega lovišča v Jamljah in Tržiču, Inter-pelant je mnenja, da tega ne morejo storiti, ker še m v veljavi deželni lovski zakon in da gre v tem primeru tudi za zaščito zasebnih koristi na škodo splošnih koristi. V svojem odgovoru od 15. t. m. odbornik Oamelll ugotavlja, da so se pri deželni upravi odločili za tak ukrep na predlog pokrajinske zveze lovcev in da so v ta namen izbrali področje, znano pod imenom «Jezero Pietrarossa«, ki da je najbolj primemo za tako rezervo. Obseg oaze, 60 hektarov, je minimalen za njeno funkcionalnost ln bo obenem lahko služila za oplojevanje divjadi v korist sosednjih lovskih področij. Kar se tiče zemljišča, bodo oazi prideiili 3,6 ha zemljišča iz Jamelj, 24,5 ha od tr-žiške občine in 4,1 ha od ronške. Ronke in Tržič pa bosta dobila v nadomestilo skupno okiog 86 ha zemljišča iz rezerve «GO 14». V odgovoru poudarja odbornik Co-mehi, da ne gre za zaščito ali pro-tekcijo zasebnih interesov, ampak spada ukrep v okvir deželnih pobud za razvoj in pomnožitev krajevne divjadi. VERDI 17.15—22.00: «Ostržek (PL nocchlo)#, ruska barvna slikanica. CORSO 17.15—22.00: aSoldato blu», C. Berger in P. Strauss; kute-maskopski film v barvah, mladim pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO 17.15-21.30: «T» gli le gambe dal parabrezzan, A. Llonedlo in C. Andrč; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA 17.00—21.30: «1 nostrl maritiii, A. Sordi ln U. Tognazzi; Italijanski film. CENTRALE 16.30—21.30: «La čadu-ta delie aquile», J. Mason, G. Peppard in U. Andress; kinema-skopski film v barvah. milHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIillWlMIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIIIIIHUIIIIIIIIII,lll||,l,l,u<,,|,|,|l,,,|M VESTI IZ TRŽIČA Šahisti iz Tržiča bili na obisku v Ljubljani Nagrade in odlikovanja ob dnevu varčevanja Razgovori KD in PSI o občinskem program« Preteklo nedeljo so bili člani šahovskega kluba iz Tržiča na prijateljskem obisku v Ljubljani kot gostje šahovskega kluba «P. Morgan* iz Ljubljane. Ob tej priliki jih je na magistratu sprejel podpredsednik občinske skupščine Ljubljane ter jim želel dobrodošlico in poudaril velik pomen kulturnih in športnih srečanj med Ljubljano in Trži-škim področjem. V imenu gostov se mu je zahvalil učitelj Randi iz Tržiča. Sledilo je na sedežu italijanskega krožka »P. Morgan* prijateljsko šahovsko srečanje na 10 deskah, ki se je zaključilo z zmago Ljubljančanov z rezultatom 5,5 proti 4,5. Tržiški šahisti so si ob tej priliki ogledali tudi nekatere zanimivosti Ljubljane. Ob dnevu štednje bo tržiška po- družnica tržaške Cassa di Rispar-mio podelila v četrtek ob 10. uri zlate kolajne trem učiteljem s trži-škega področja. Nadalje bodo podelili štipendije v skupnem znesku 400 tisoč lir trem dijakom iz Tržiča, Ronk in štarancana. Enako vsoto bodo prejeli tudi lanski štipen disti iz istega sklada, ki jih je osem. Poleg tega bodo podelili še posebne nagrade najboljšim razre dom po posameznih šolah tržiške-ga okraja. Razgovori KD in PSI so se nada ljevali tudi včeraj v Tržiču. Predmet je bil izdelava občinskega programa za koalicijo obeh strank občinski upravi, ki ga nameravata predložiti obe stranki skupaj na petkovi seji občinskega sveta. Tržič AZZCRKO 17.30: «1 fanculUi del Wcst», S. Laurel in O. Hardi. EXCELS10R 16.00: «11 seme del-Tuomoi), A. Girardot. Film je v barvah. PRINCIPE 17.30: «Le vergogne del monden, dokumentarni film v barvah G. Scotteseja. Novu Gorica SOČA «Srebma maska*, mehiški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Streli pod veaau«, angleški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Obmi se, ubil te bom», ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS «Lovec na krvave nagraden, ameriški barvni film — ob 20. uri. KANAL «Antonio, ki prinaša smrt», brazilski barvni film — ob 20. PRVACINA Prosto. RENČE «Noč brez priči), ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna ALESANI. Ul. Carducci 38, tel. 22-68. V TRŽIČU V Tržiču Je ves dan ln ponoči dežurna lekarna AL REDENTORE, dr. De Norilis, Via RosseUi 23, trt. 72-340. PRIN ZAL PO NAVADI SKOZI VASI KAR ZDRVIMO. Notranja Istra je pogosto prava folklorna zakladnica Veliko predmetov, ki spominjajo na stare navade, je odšlo v mesta neredko v tujino - Posamezni starejši ljudje še vedno ustvarjajo Če bi rekli, da je zaledije severozahodne istrske obale že velika in pestra etnografska zakladnica, bi se ne zmotili veliko. To nam potrjujejo morebitni izleti v vasi v zaledje Izole, Portoroža in Umaga, kjer bomo odkrili marsikaj, seveda če ne zdrvimo skozi te vasi, pač pa se v njih ustavimo in stopimo malo po dvoriščih starih kmečkih domačij, v njihove kleti, kuhinje, shrambe in hleve. Težko bi bilo našteti, kaj vse so ljudje v preteklosti, pri vsej svoji skromnosti, uporabljali tako pni poljskem delu, kot tudi v domačem gospodinjstvu in vendar je tu, na tem ali onem domu, začenši že na samem dvorišču še precej nekdanjega o-rod ja in drugih pripomočkov, ki prašni in pozabljeni ležijo po kotih in se za nje nihče več ne zmeni. Kak bolj zanimiv predmet _ pa je ubral tudi bližnjo ali daljšo pot, ker se je zanj pozanimal kak domač ali tuji turist. Mnogi, ki so to že dolgo opazovali, menijo, da je precej starih lepo na roko izdelanih skrinj iz istrskih vasi »odpotovalo* v mesta, pa tudi čez mejo, prav tako je ubralo pot cv svet* veliko ognjiščnih zglavnikov in verig, bakrenih kotlov za polento in starih »feralov*. Nekateri taki predmeti so se ustavili, kot dekoracija, v obalnih počitniških do movih in hišicah, drugi pa so šli bolj daleč, v tujino. V nekaterih hišah ob morju služijo ti predmeti kot dekoracija v vežah, kjer imajo urejene nekakšne istp-ske kotičke*, ki pa so po navadi kaj slabo pripravljeni in često bolj kič kot umetnost. njem platna. Nekateri so od tega celo živeli. Punis pravi ,da so še pred drugo svetovno vojno nosili iz Zrenja v Trst »bale* platna, ki so jih nekateri tržaški trgovci radi kupovali kot svojevrstno rariteto. Veliki kamniti »kamni*, v katerih so nekoč kmetje hranili olje in tudi moko, služijo danes pred nekaterimi večjimi istrskimi gostišči pa tudi pred nekaterimi domovi aii celo počitniškimi hišicami kot posode, v katere so vsadili razne mediteranske rastline ali cvetje. Zanimivo, često tudi bolj žalostno bi bito, če bi sledili usodam številnih starih predmetov, ki so odslužili in ki so jih lastniki prodali ali celo enostavno odvrgli. In vendar je kaka drobtina ciz starih časov* v vaseh še ostala in še vedno služi. Kot nekoč. Tam, koder so ljudje v preteklosti obdelovali kamen, kot na primer v okolici Grožnjam, se koruza in koruzna moka še vedno hranita v velikih kamnitih posodah, pred sleherno domačijo pa bomo zašle dili mala »korita* iz belega kam na izklesane pravokotne posode, iz katerih kokoši in druga perjad pije. Pri sleherni kmečki domačiji bomo tudi še vedno našli koše in košare, ki jih po navadi starejši ljudje med pašo ali ob deževnih dneh spletejo iz vrbja. Zanimivo je, da se turisti, posebno oni iz tujine, zanimajo za košare, celo za iz vrbja spletene nagobčnike za živino, ki jih odkupujejo za dekoracijo svojih počitniških domov. Na tem področju Istre, kot tudi drugod v globlji notranji Istri, je še nekaj starejših žensk, ki še vedno predejo volno, v Zrenju, torej v vasi na robu občine Buje, pa so še nekateri starejši ljudje, ki znajo tkati na statvi oziroma na »tkalskem stanu* kot pravijo naši statvi. Do pred nedavnim je bila v Zrenju dobro ohranjena statva, ki so jo sedaj prenesli v etnografski muzej v Buje. Njen bivši lastnik Punis ve povedati, da se je nekoč v Zrenju veliko ljudi ukvarjalo z ročnim izdelova- Vaški kovači prav tako še niso odložili svojega orodja, hi kako bi ga, ko pa je na vaseh še vedno nekaj vprežne živine, pa čeprav jo izpodriva mehanizacija. Pa tudi vozove je treba popravljati, celo nove izdelovati. Dela je torej še veliko, pa čeprav ne toliko, kot nekoč, hi ti kovači delajo danes tudi »verige* za ognjišča, kajti v teh vaseh se je še ohranilo kako ognjišče, ki kljubuje modernemu štedilniku na drva ali na elektriko. Kak turist iz bolj razvitega sveta se včasih »drzne* tudi v kako tako domačijo, da se na lastne oči prepriča, kako se kosilo skuha na odprtem ognjišču. V Istri so še ljudje, ki znajo izdelati razne predmete iz pletene slame ali iz koruznega ličja, drugi izdelujejo grablje, kuhalnice in podobno orodje, ki ga prinašajo na sejem v Buje. Vsa ta dejavnost nima neke življenjske bodočnosti in čas jo naglo izpodriva, toda na eni strani spominja ta dejavnost na preteklost, na drugi pa dokazuje, kako se da živeti na robu sodobnega življenja, pa čeprav ne lahko. Samo ob sebi se razume, da se s to deiavnostjo ukvarjajo le posamezni starejši ljudje, ki često delajo bolj iz navade, včasih pa tudi iz potrebe. Njihova dejavnost pa je prav gotovo koristna. Koristna tudi v tem, da zadovoljuje okus meščana, hkrati pa poživlja tradicije, rekli bi nekakšno folklorno bogastvo, ki bi ga bilo treba negovati, da ne izumre. T. F. POGLABLJANJE ZNANJA 0 VZGOJI Kako otroka privedemo k samostojnemu vedenju Stopnje in vrste samostojnosti - Prvi pogoj je otrokovo telesno in duševno zdravje Gotovo je samostojnost ena izmed najpomembnejših lastnosti zrelega odraslega človeka, saj mu ta lastnost omogoča, da svoje življenje kroji po svoje. Če človek ne doseže tega, kar si najmočneje želi, bo ostal nezadovoljen. Vemo pa, da niso vedno zunanje okoliščine tiste, ki človeku preprečijo izpolnitev njegovih najljubših želja in smotrov. Pogosto so njegove slabosti ali pomanjkljivosti tista največja ovira, ki mu zapira pot k izpolnitvi želja. In ena največjih takšnih ovir je gotovo človekova nesamostojnost. Samostojnost je še posebno potrebna človeku v današnjem času. številne hitre spremembe povzročajo, da postajajo zastarela in neuporabna mnoga znanja, prepričanja in življenjske navade, ki so pomagale živeti našim staršem in starim staršem. Marsikatere stvari se moramo naučiti sami. Naši otroci se bodo v tem po- ....111.....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII......................................................niiumin........m.....inMiiiiiiiminimmiitiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiniii OB PONOVNEM PREPLAHU ZARADI ČEŠKOSLOVAŠKE Kolera se je pred sto leti često sprehodila po Evropi V Pariz je prišla med pustom - Hamburžani so menili, da se ji bodo izognili - Največ žrtev je kolera žela v Rusiji in Indiji Dnevni tisk začenja že nekako alarmistično pisati o koleri, ki da je stopila že v Evropo. Bila je že prej, saj so jo ugotovili v Sovjetski zvezi. Sedaj pa poročajo o koleri na Češkoslovaškem. Poročajo tudi da naj bi bili imeli štiri primere kolere, tudi v Jugoslaviji, kar pa jugoslovanske oblasti odločno zanikajo. Vse drugače pa je v Turčiji, kjer so imeli doslej že okoli 2000 primerov te bolezni in na desetine mrtvih. Tudi v samem Carigradu. Čeprav kolera danes ni to, kar je bala nekoč, ko je kosila v milijonih, je bolezen, ki zasluži vso pozornost. Ne bomo ponavljali tega, kar smo v zvezi s sedanjo epidemično boleznijo zapisali pred kratkim, ko smo ugotovili, da kolera pobere v kolikor toliko razvitih krajih kvečjemu pet odstotkov obolelih, v močno razvitih deželah pa je kvečjemu en odstotek, pač pa se bomo ob sedanjem ponovnem preplahu spet vrniti v staro dobo, mislimo v dobo pred sto in še več leti, ko se je kolera pogosto sprehajala po Evropi. Stare kronike nam tedanjo dobo prikazujejo takole: PARIZ, 1831: »Drugega za drugim nas bodo stlačili v vreče, mi je jutro za jutrom ponavljal sluga, ki je med enim vzdihom in drugim našteval ljudi, ki jih .je pobrala kuga. To, da nas bodo «stlačili v vreče*, ni bila nikakršna prispodoba. Nasprotno, ker je zmanjkalo krst, so veliko mrličev pokopavali v ‘ vrečah* — je zapisal tedanji kronist. Kolera je leta 1931 pobrala zelo veliko prebivalcev Pariza..* Prišla je prav v pustni dobi. Sprva ljudje niso hoteli verjeti. Po ulicah in lokalih so se veselili v vseh možnih maskah in oblekah in po pariških bulevarjih sta odmevala pesem in prešeren smeh. Nenadoma pa je nekdo, ki je bil v družbi najbolj vesel, snel krinko in navzoči so opazili, da je njegov obraz vijoličast. Z vozom so ga odpeljali in ni ga bilo nazaj. Z vozovi so odvažali ljudi z veselic kar na pokopališče. Zaradi panike so jih pokopavali kar v obleki, ki so jo imeid na sebi na pustnih veselicah. «Sedaj ležijo v grobu prav tako veselo, kot so veselo tudi živeli*, je neki tedanji kronist zapisal. Kmalu je kolera prilezla tudi v Berlin. Istega leta je Zelter pisal Goetheju: »Pravkar pokopavamo dobrega Hegla, ki je pččdtčerdjSnjim umrl za kolero. V petek je še bil pri meni, dan nato je imel še predavanje!*. Hegel je bil tedaj star 61 let. Koleri je bilo dovolj le dvajset ur, da je potisnila v grob ta »temeljni kamen berlinske univerze*, kot je nekdo dobesedno zapisal. Njegov najhujši nasprotnik Arthur Schopenhauer pa je pobegnil pred kolero v Frankfurt na Majni, češ da je to mesto »najbolj čisto mesto*. Kaj je vzrok tej strašni bolezni? so se spraševali ljudje, ki o koleri niso vedeli prav nič. Na tisoče je bilo romarjev, ki so hodili od svetišča do svetišča in v molitvi tet blagoslovljeni vodi iskali rešitev pred zlom. In tako, pa čeprav nevede in nehote, so sami raznašali zlo. Zdravniki so bili brez moči. Njihovo nemoč je v enem svojih del osmešil sam veliki Goya. Leta 1848 nd znano le po svoji revoluciji pač pa tudi po koleri, ki je tedaj zelo kosila. Tega le ta se je začel njen največji »pohod* po Evropi: v Rusiji je požela milijon življenj, na Angleškem nad 50.000, na Pruskem sko- SREDA, 28. OKTOBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi: 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Gor in dol po sred vasi*; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.50 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. TRST park; 20.20 Radijska igra; 21.45 Koncert; 21.15 Balada. 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15,10 Solisti lahke glasbe; 15.35 Zgodovina tržaškega pomorstva. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00. 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasita; 8 00 Operetne skladbe; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Juke box; 10.30 Poje C. Villani; 11.00 Znani valčki; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Melodije iz dvajsetih let; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jazz; 17.30 Spored za mladino; 18.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Komorne skladbe. NACIONALNI PROGRAM 8 00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 19.30 Luna II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Čelist A. Navarra; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored z Villag-giom; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Spor-d z Armstrongom in Saint Paul; 16.00 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Zabavna glasba; 20.10 Iz opernega sveta; 21.00 Glasbenogovorni spored; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Ital. nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 10.45 Boccherini-jeve simfonije; 11.15 Polifonična glasba; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.30 Strnjena melodrama; 15.25 Portret avtorja; M. Haydn; 16.15 Radijska priredba; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Leto 1870: Prelomnica v zgodovini; 21.30 Beethovnove skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Španska komorna glasba; 10.20 Melodrama; 12.00 Glasba za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 9.00. 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Jhform. oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih sol; 9.40 Slovenski pevci; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Sukova violinska glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Lahka glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Melodije za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Primož Ramovš; Sinfonietta; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Popularne skladbe; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonično koncert; 21.40 Pozabljene melodije; 22.15 Jazz; 23.06 Literarni nokturno; 23.15 Melodije in ritmi. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 Mednarodni salon avtomobilov v Turinu; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Oddaja za otroke; 18.45 Razprava; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Islam*; 22.10 športna sreda: 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Japonski film »Krvavi prestol*; 23.00 Kulturne novosti. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; Roke in nož; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 16.50 Zaklad kapitana Parangala; 17.30, 18.25 Moskva: nogomet SZ ; Jugoslavija; 18.15 Propagandna oddaja; 19.20 Mladi ob jubileju OZN; 19.50 Cikcak; 20.35 Teh naših petdeset let: 22.10 Flavio Ambrosetti na mednarodnem jazz festivalu. raj 70.000 v Španiji pa okoli 800 tisoč. In Arlhur Schopenhauer, ki je pobegnil v svoj »čisti* Frankfurt, je ugotovil, da Franktuirt ni imun za kolero. Leta 1854 so meščani Muenchna hoteli pokazati svetu, kaj vse zmorejo. Hoteli so dokazati, da jim kolera ne more do živega. In prva žrtev je bala prav v Muenchnu. Kolera, ki se je tedaj od ča-do časa sprehodila iz Azij^ v Evropo, je ponovno obiskala staro celino leta 1866. Zgodovina nam pravi, da so tedaj Prusi potolkli Avstrijce pri Gradcu. Med pogajanji za mir so bili Avstrijci zelo velikodušni, zato pa so bili pruski oficirji skrajno trmasti. Edino Bismarck, sicer se zdi čudno, je bil popustljiv in je hotel mir za vsako ceno. Toda pruski cesar ne vzame v postov Bismarckovega mnenja, pač pa raje prisluhne svojim trmastim častnikom. Toda česar ni zmogel Bismarck, je opravila kolera, ki je cesarju pobrala kar 6427 vojakov, medtem ko jih je vsa vojna pobrala le 5235. Tudi ta val kolere je bil hud. Na Češkem je kolera pobrala 30 tisoč življenj, prav toliko na Madžarskem, v ožji Avstriji je za kolero pomrlo 165.000 ljudi, na Pruskem 114.0C0, v Italiji 130.000 v Indiji pa kar dva milijona. Okoli 25 let je Evropa imela mir. Toda v začetku 1892 se je kolera prikradla v Nkanji Novgorod prav v času tamkajšnjega zelo obiskanega sejma in tako se je epidemija naglo razširila na zelo veliko prostranstvo Rusije. V najkrajšem času je zbolelo za kolero nad pol milijona ljudi. Naslednjega leta je kolera pobrala celo velikega skladatelja Čajkovskega. »Zakaj pijete vodo iz Neve, ko po veste, da je okužena...* so ga opozorili. »Kaj kolera, nikoli se je nisem bal*, je rekel, izpil kozarec vode iz Neve in naslednjega dne je bil mrtev. Prav gotovo ga ni umoril kozarec vode iz Neve, pač pa je bil verjeltno okužen že prej, toda pobrala ga je kolera. Kolera je tedaj najhuje prizadela prav tisto mesto, ki se je skušalo pred njo najbolj zavarovati. Hamburg je na predlog nekega zdravnika speljal kanalizacijo. Toda Hamburžani so pili vodo iz Elbe, pa čeprav so vedeli, da se v to reko iztega vsa odplaka po novi kanalizaciji. Mestni vodovod je črpal vodo iz reke in je ni niti filtriral, niti raz-kuževal. Včasih je iz vodovodne pipe z vodo »pritekla* tudi kako jeguljica. To je bila baje normalna stvar. Ko je bil pri,javljen prvi primer kolere, se Hambur-žani niso preveč razburjali. Rekli so, da »v tej vročini more človek kaj zlahka dobiti drisko. Ne smemo se prezgodaj razburjati, kajti pravi Hanzeat se ne razburja brez potrebe. Pomislimo le, kaj bi panika zaradi kolere pomenila za našo luko, za našo borzo*, je zapisal tedanji kronist. Toda kolera je tedaj zajela v Hamburgu 16.956 oseb. In prav tedaj se je pojavil sloviti Robert Koch, ki je sovražnika odkril v vodi. In od tedaj ta bolezen, ki zna pobirati v Aziji tudi na tisoče ljudi na leto, ni v Evropi nikoli več pomenila nevarnosti, pa čeprav se je v času balkanskih vojn pojavila tudi na Balkanu. Še več, dve leti po žarki ji svetovni vojni smo kolero imeli na pragu Evrope: v Egiptu je za kolero zbolelo najmanj 20.000 ljudi. V Evropi ni bilo niti enega primera. Danes jo imamo ne le na pragu, pač pa, kot pravijo, na Češkoslovaškem, torej v sami Evropi. In vendar ni preplaha, ki bi bil bolj škodljiv kot koristen, kajti sleherni alarmdzem ustvarja paniko in več škoduje kot koristi. gleda znašli v še zahtevnejšem položaju, ko jim pogosto prav nič ne bodo mogla pomagati prepričanja in znanja, Id smo si jih pridobili in jim jih lahko posredujemo mi. Malone največ, kar jim moremo dati, je to, da jih navadimo biti samostojni. Samostojnost ne pomeni le tega, da otrok zna sam opravljati različne dejavnosti, ki se jih rad poloti sam ali mu jih naloži kdo drug. Samostojno opravljanje različnih dejavnosti je le prva in najnižja stopnja splošne življenjske samostojnosti. Druga zahtevnejša stopnja je ravnanje po vesti, v skladu z lastno zavestjo in s čutom odgovornosti. Najvišjo stopnjo samostojnosti srečamo pri človeku, — ki v svoja prepričanja ne prevzema slepo le pogledov in prepričanj drugih ljudi ter pri svojem delu ne posnema le početja in ravnanja drugih, — ampak, ki je sposoben tudi samostojnejšega kritičnega razmišljanja o pogledih, postopkih in dejanjih drugih ljudi in prav tako kritično izbira in samostojno oblikuje svoje lastne poglede, dejanja in življenjske postopke. Seveda takšne stopnje samostojnosti marsikdo mkoli ne doseže. Če imamo v mislih to najvišjo in najzrelejšo obliko samostojnosti, potem maramo reči, da jo lahko doseže le otrok, ki je dovolj nadarjen, hkrati pa že od malega navajen ne samo k samostojnemu ravnanju, ampak tudi k samostojnemu razmišljanju in odločanju o svojih dejanjih. Otrok, ki mora zmeraj poslušno prevzemati sodbe in pričanja odraslih, ne da bi mu dopuščali izražati in razumno zastopati njegovo lastno mnenje, se pač ne more razviti v odraslega, ki je tudi v svojem mišljenju samostojen in neodvisen. Vselej bo ostal preveč odvisen od prepričanj in postopkov drugih. Bolni otroci, ki so deležni ve-li'co nege in skrbi staršev, na- JUBILEJNA ŠTEVILKA «MA TAJURJA» Ob 20-letnici štirinajstdnevnega glasila Slovencev v videmski pokrajini »Matajurja* je uredništvo pripravilo posebno jubilejno številko s sledečo vsebino: »Ob 20-letnici* (Uvodnik) Gorazd Vesel: »Da bi vedno živela slovenska beseda* Izidor Predan: »Težka borba za naš obstoj* »Sin naše zemlje pri vrhu oblasti* (pogovor z Romanom Spec cogno, svetovalcem in odbornikom videmske province) Nekaj se prebuja v vaseh Na-diških dolin Državni gozdovi na Trbiškem Nov napad na priseljene de-Sv lavce v Švici Iz naših vasi (doptoi iz Ah-tena, St. Lenarta, Fo.de, Nem Praprotna, Cente, Tavorjane, Špetra, Srednjega, Kmahtske doline, itd.) Ivo Juvančič: »Z ljudstvom, za ljudstvo* (nekaj o slovenskih duhovnih v Beneški Sloveniji med obema vojnama. »Ricordo dello scrittore France Bevk* Dal romamzo »H capellano Martino Cedermaz* Marjan Brecelj: France Bevk ki beneški Slovenci* Zapiski o slovenskem jeziku (Sprehod skozi slovensko književnost) Posvetovanje slikarjev treh obmejnih dežel v Idriji. Druga izdaja knjige »Pod Matajur jena* Srečanje bivših političnih zapornikov in internirancev Primorske v Kopru »Za naše mlade bralce* (Priloga za otroke) »Vojaške služnosti hromijo polovico naše dežele* (Izvajanje dr. Draga Štoke v deželnem svetu) vadno nikoli ne postanejo tako samostojni kot zdravi in vitalni o-troci. V njih je pogosto vse premalo življenjske podjetnosti, ki bi jih gnala k odkrivanju, preizkušanju in obvladovanju vedno novih stvari. Lahko pa otroku kakšna hiba celo direktno onemogoča, da bi si pridobil različne spretnosti in izkustva, ki bi mu kasneje omogočala samostojno ravnanje. Prav tako ne more postati resnično samostojen otrok, v čigar življenju je prišlo do hujših čustvenih motenj. Otroci, v katerih se vgnezdi kaka splošna tesnobnost ali pa strah pred različnimi stvarmi, se sami ne bodo upali polotiti vrste stvari, ki bi jih sicer zmogli. Čustveno otopeli in apatični ali pa čezmerno otožni in potrti otroci ostajajo pasivni, ker jih nobena stvar dovolj ne zamika. Samostojen pa lahko postaja le primemo živahen, podjeten in dejaven otrok. Čezmerno ubogljivi in podredljivi otroci si sami ne bodo upali storiti ničesar, kar jim ne ukažejo ali ne dovolijo starši, celo tedaj, ko bi bilo to potrebno. Prav tako lahko ostaja močno samostojen otrok, ki ni deležen dovolj topline in varnosti v svojem lastnem domu, ali čigar druge temeljne duševne potrebe niso dovolj zadovoljene. Ker ne užije za zdravo rast neogibno potrebne duševne hrane, nekako ne more odrasti iz svoje otročjosti. Naposled tudi različni občutki manjvrednosti lahko utesnjujejo o-troka v preveč negotovo in boječe, pasivno vedenje. Prvi pogoj za razvoj otrokove samostojnosti je torej njegovo telesno in duševno zdravje! , da napravi sam kar že docela zmore Tako kot smo ljudje različni po značajih, je različno tudi vedenje in vzgojno ravnanje staršev in drugih otrokovih vzgojiteljev. Zgrešeno bi bilo, ko bi mislili, da morajo vsi starši ravnati docela enako, če hočejo vzgojiti svoje otroke v dovolj zrele in samostojne ljudi. Različnost je eden temeljnih zakonov življenja. Pač pa je za vzgajanje otroka k samostojnosti potrebno, da vzgojitelji v svojem splošnem odnosu do otroka, ali v svojih posebnih vzgojnih odločitvah in postopkih ravnajo v skladu z nekaterimi temeljnimi načeli: — Namesto otroka smemo napraviti samo tisto, česar sam zares ne zmore! — Kjer je le mogoče, je treba otroku pustiti, da vse tisto, kar ga zanima, poskuša napraviti sam! To načelo ne velja le tedaj, ko bi otrok lahko povzročil preveliko škodo ali nevarnost in tedaj, ko bi na kak drug način kršil osnovno moralna načela in pravila. — Otroku omogočajmo in ga navajajmo k temu, da čimveč stvari napravi sam in samostojno! — Pomagajmo mu samo pri tem, česar sam še ne zmore, in samo toliko, kolikor mu je zares potrebna naša pomoč! — Nikoli ne zahtevajmo od njega več, kot zmore, a tudi ne manj, kot lahko naredi. To pomeni, da moramo svojega otroka dobro spoznati in vedeti, čemu je že kos in čemu še ne. To nam bo povedalo že samo otrokovo vedenje: stvar, ki ga bo zanimala in jo bo sam želel poskušati, bo navadno že tudi nekoliko dostopna njegovim močem; za stvari, ki jim še ni kos, ne bo kazal zanimanja ali se jih bo morda branil celo z jokom, če ga bomo k njim silili. — Zahtevajmo vse tisto, in kar je njegova dolžnost! — Vedno mu dopuščajmo pravico do samostojnega mišljenja in samostojnega izražanja tega mišljenja, se pravi tudi pravico do ugovarjanja našim besedam, če se mu ne zdijo točne! Namesto da bi s silo dušili njegove ugovore, mu nanje raje dajmo razumno pojasnilo in utemeljitev naših sodb. Če pa se naša sodba izkaže kot zmotna, mu to priznajmo, obenem pa spremenimo in popravimo. — Otroka je treba celo spodbujati k samostojnemu oblikovanju in izražanju lastnega mišljenja in mu pri tem pomagati, tako da ga navajamo k stvarni utemeljenosti, logični pravilnosti in čustveni prepričljivosti njegovih sodb. — Pustimo mu pravico samostojnega odločanja o vseh stvareh, kjer ne more priti do škode zanj ali za druge, če menimo, da temu še ni kos, mu razumno usmerjajmo njegove misli. Nikar pa kar na kratko ne odločajmo zanj namesto njega! — Nikoli ne dušimo njegove težnje po samostojnem odločanju. — Vendar pa nikar ne prepuščajmo otroka preveč samemu sebi. — Po drugi stra.v krotimo našo željo, da bi otroka v vseh stvareh usmerjali. Glejmo, da otroka ne spustimo povsem izpred oči, to pa počrumo tako, da se otrok ne bo počutil v vsem nadziran in omejevan. Nevsiljivo ga usmerjajmo k temu, kar se nam zdi zanj koristno in dobro, takoj pa posezi-mo vmes, če ravna nespametno ali narobe! — Nikoli ne mislimo, da je naš otrok še preveč nezrel in nespameten, da bi mu kar koli lahko zaupali, da napravi sam in samostojno! Če bomo v svojem odnosu do otroka ravnali po teh načelih in če otroka ne ovira nobena telesna, bolezen ali hiba niti ne kaka duševna motnja, bo z leti postajal vse bolj samostojen. Vedeti pa moramo to, da nista hitrost otrokove rasti k samostojnosti kakor tudi ne splošni razvoj odvisna le od zdravja, ampak tudi od njegove splošne nadarjenosti. JANEZ SVETINA POSEBNA ŠTEVILKA, ki so jo izdale izseljenske organizacije v Švici Pal Friul, Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije in Fogolar furlain. Številka, vsebuje navodila za korake, ki so potrebni, da izseljenci im njihove družine dosežejo podporo v skladu z deželnim zakonom št. 24 z dne 26. 6. 1970. Nabrežinsko slavje v sliki r 4 Mati dveh padlih partizanov. Rozalija Leban iz Slivnega, ki jo' ob spomeniku, je odkrila spomenik (slika zgoraj). Pred spoffl«*" ^ J so stali na častni straži člani taborniške organizacije Rodu m0® i..,* vala (slika spodaj). V kulturnem programu nedeljskega slavja sta nastopila tudi 3 trizia Terčič, ki je podala Grudnovo «K vstajenju* in Danilo !• ll Joco, ki je recitiral Župančičevo »Kovaško*. * * a - .1,3 ; to mak Jfcv *in Pri H 'Hji Si * bi \ % ’ < lik t I 1 II ll V nedeljo so na slavju ob odkritju spomenika padlim partizan01!1 vinsko-nabrežinske občine na trgu v Nabrežini sodelovali tudi mači pevski zbori in sicer otroški zbor «Kraški slavček*, ki prof. Radovič (slika zgoraj). Nadalje je nastopil dekliški zbor, ki ga vodi prof. Amhrozet (slika spodaj). S k v H’ °esto .Pri N No SN 9h sla. SŽ fc N Nj, 5 Nabrežinski pevski zbor je bil za to priložnost okrepljen, ker f/ domačih pevcev nastopili tudi pevci kriške »Vesne* ter »Fantje Grmade* (slika zgoraj). j\ ...................................................»-n......,,,,,............................................................* OVEN (od 21.3. do 20.4.) čas je. da ugotovite, s čim razpolagate. Ponovno si boste pridobili ugled. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odpovejte se svojemu dosedanjemu delu. Udeležite se sestanka s starimi prijatelji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preprečite sodelavcem, da bi se spuščali v pustolovščine. Ne kažite pretiranega ponosa. RAK (od 22.6. do 22.7.) Na vidiku so ugodne trgovske ponudbe. Sledite glasu svojega srca. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pametna investicija vam bo omogočila večji dobiček. Neko čustveno razmerje 22- se bo boljše razvijalo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nove možnosti za uresničitev načrta. Spremembe bodo omogočile pozitivne novosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nedvomno ste osebnost, ki se je za rešitev določenih vprašanj treba nanjo obrniti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Bodite bolj solidni. Po nekem pogovoru se bodo vaše čustvene mož- nosti povečale. STRELEC (od 22.11, do *'>' Izvedeli boste, koliko vam ristil vaš poseg pri oblasteh- , | boste darilo. , f KOZOROG (od 21.12. do 20.‘-^ težkočah računajte le na last*1*! j Zaupajte svoje misli oseb*. ljubite. , \> VODNAR (od 21.1. do 1 »*U še razpoloženje ne bo najbo*Oj1 i nrCV^" U> vas bodo spodbudili, da \>osle. 9 tvegati tudi v večjih stvarc*' j vznemirjajte se. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT SPORI ŠPORT 28. oktobra 1970 al NA 17. SVETOVNEM PRVENSTVU V GIMNASTIKI V LJUBLJANI Zadnji večer v znamenju Japoncev Jugoslovan Miro Cerar ohranil naslov svetovnega prvaka na konju ^ našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 27. — g Pozdravnimi besedami predsed-na ap°r^an'*zac’js*ie6a ra Zora-m,.v.°ipa. z državno himno in s f-ruhr ^ iastave se je sinoči v ■ttjahi zaključilo svetovno prven- ... ,v gimnastiki, ki je prineslo Zadoščenja japonski repre-gi n-nCi' pa Povsem P° zaslu-Pre 1 6 rno^p vrste. Japonci so . j*..,aaal' na zadnjem večeru res ' a ms •"?' Skupno pa so odnesli nič n# ^1 kot 17 kolajn, od teh 7 zlatih, uiV l°čno polovica. Edina zlata le k-?3’ i5' jim je ušla pri moških, jiia tista, katero je osvojil Ju-Miro Cerar. Sovieti so pri »sla« naovsem brez zlata in komaj m ^n1 srebrnimi odličji. Sicer pa L 'mešali v osvajanje kolajn le ugodni Nemci. Pri ženskah so JNmnje delno ublažile poraz mo-slei Vrst.e- ve,ndar pa so. svoje do-nOe V°®no mesto le s težavo branimi!«^ mnogo obetajočimi vzhodih Nemkami, ki so jasno pokaza-v' Qa la država namerava poseči Vadbi01 SVel°vm vrh tudi v telo- zenskem delu prvenstva so v i ^va > ^P°nska 1 freska zv. ^'škoslovaška 5 6 5 3 0 1 0 B skupno 17 14 9 1 1 1 jjPnem številu 24 nastopov Sovje-vahna Stopdfc na oder desetkrat, j.n® Nemke pa 9-krat in tako lj U “ve državi seveda tudi pobrali.' ll. delež najboljših mest. Od 3. 4. 4. 6. 2. 3. 4. 6. 4 finalnih mest sta 2 pri-ffip&skasiovaški in 2 Japonski, vazvil *®ale se je tako v bistvu ■h to ttl?! Sovjetsko zvezo in Vzhod-Cuig dvoboj, v katerem sta več ali manj enakovredno vila6.1 J10 kolajnah, kar se tiče šte-Sovwaj so jik Nemke osvojile 5, kL1_r.n-1® Pa 6. Kar -se pa tiče ka-* kolajn pa je bila seveda ■H SvoL^Sačna, saj so Nemke o-sl« * teč 1 o rai vsa prva mesta, nam-figi lih t’r°vje_tinie pa le eno. Od osta-! lina]., držav, ki so sodelovale v bjijg • so le ZDA po zaslugi Rigle ^ . uspele odnesti eno odlič- na Sredi' . 'Niih ne vaie s° tele na v®6*1 i njjT;. vrhunske in so tekmovalke obveJ?. Se bolj navdušile kot pri k ta^in. poljubnih vajah. Kajpak . ,-------------, ____ *°dnic ^čhistvo precej kritjčaBStto’ * Na posameznih moških orodjih so ^»“prfnŽSrit " " “ ““ ^ kot se na vseh takih ^rile navadno dogaja.,„£e So 'bi* bedi ^tluvadke deležne aplavza, Cesto .e*’ Pa so bile sodnice Pri ¥ ,ne žvižganja. frVajanju vaj kajpak tudi v lh j Se je Janzeva «mašče-ltbwa spodrsljaj na gredi v po-zlate v ,sP°redu in je le prišla do us' "kr ifUajne, čeprav na bradlji, iin 8v°ie ^vložila v svojo vajo vse IV ^iela eJn vse svoje znanje ter V* ^ tem zaunjo drugo najvišjo oceno i feiša . Prvenstvu sploh. Najuspeš-kbka y tnovalka finala je bila 'z teg. Uuholdova, ki odnaša domov *|atjV, .a tekmovanja kar dve ■ je s,vn’' bovjetinja Turiščeva 1. 3. 5. Orienta, zlasti s svojo vajo na gredi, kjer smo imeli včasih vtis, da vidimo drobno plesalko iz japonskih čajank ali burmanskih svetišč p obredih. Kajpak pri dekletih ni šlo brez izvolitev miss. Komisija, ki je izbirala tri naslove, je bila gentlemen-ska. Vsak naslov je oddala v drugo državo: za najlepšo udeleženko prvenstva so proglasili izredno prikup, no in elegantno Sovjetinjo Žinajdo Voronino. Vzhodno Nemko Karin Janz so zaradi njene nesreče pri se-skoku z gredi v obveznih vajah proglasili za najbolj nesrečno dekle prvenstva, kar je res bila, dokler se ni danes po zmagi na bradlji nekoliko potolažila. Majhna Američanka Katy Rigby pa je s svojo pristnostjo in radostjo osvojila srca vseh sotekmovalk, občinstva in seveda tudi žirije, ki jo je izbrala za naj-prikupnejšo telovadko vse prireditve. Lestvica finalnih disciplin: PRESKOK: Erika Zuchold (Vz. Nemčija) 19.450 Karin Janz (Vz. Nemčija) 19,350 Ljudmila Turiščeva (SZ) 19,300 Ljubov Burda (SZ) UL300 Marsela Vachova (ČSSR) 19.275 Angelika Hellmann iVz. Nemčija) 19,076 GRED Erika Zuchold (Vz. Nemčija) 19,200 Katy Rigby (ZDA) R050 Kristine Schmitt (Vz. Nemčija) 18,900 Larisa Petrik (SZ) 18,900 Angelika Hellmann (Vz. Nemčija) 18,850 Mijuki Macuhisa (Jap.) 18,125 BRADLJA Karin Janz (Vz. Nemčija) 19,550 Ljudmila Turiščeva (SZ) 19.450 Zina.jda Voronina (SZ) 19,300 Marjana Nemethova (ČSSR) 19.275 Ljubov Burda (SZ) 19,275 Erika Zuchold (Vz. Nemčija) 19,200 PARTER Ljudmila Turiščeva (SZ) 19,650 Olga Karaševa (SZ) 19,525 Zinajda Voronina (SZ) 19,375 Karin Janz (Vz. Nemčija) 19,200 Mijuki Macuhisa (Jap.) 19,075 Ljubov Burda (SZ) 18,225 2. 3. 3. 5. prvaka. Taktika se mu je posrečila. Na krogih je delal Nakajama brez napak, Voronina pa je pokopal seskok. Preskok čez konja so označevali Japonci s svojimi mojstrovinami. Vsi, razen enega v tej disciplini, so bili Japonci. Na krogih je podelil nagrado zmagovalcu bivši svetovni in olimpijski prvak štrukelj. Bili so to ganljivi trenutki. Podobno je bilo po nastopu na bradlji, kjer je nagrade razdelil Primožič, tudi bivši svetovni prvak. Na tem orodju smo občudovali vrtoglav seskok Klimenka. Na drogu so bili vsi zelo dobri. Sicer pa je nemogoče opisovati posameznike, saj je bilo vtisov toliko, da bi lahko vsak nastop vsakega posameznika tvoril članek zase. Rezultati na posameznih moških orodjih so bili naslednji: KROGI: 1. Akinori Nakajama (Japonska) 19,400 2. Micuro Cukahara (Japonska) 19,250 3. Mihajl Voronin (Sov. zveza) 19,225 4. Eiza Kenmocu (Japonska) 18,900 4. Takui Hayata (Japonska) 18,900 6. Viktor Lisički (Sov. zveza) 18,675 PRESKOK ČEZ KONJA: 1. Micuro Cukahara (Japonska) 19,275 2. Viktor Klimenko (Sovjetska zveza) 19,150 3. Takeši Kato (Japonska) 18,650 4. Pumjo Honma (Japonska) 5. Eiza Kenmocu (Japonska) 6. Akinori Nakajama (Japonska) PARTER: 1. Akinori Nakajama (Japonska) 19,025 2. Eiza Kenmocu (Japonska) 18,975 3. Takeši Kato (Japonska) 18,900 4. Rajčo Hristov (Bolgarija) 18,875 5. Micuo Cukahara (Japonska) 18,800 6. Viktor Klimenko (Sovjetska zveza) 18,650 KONJ Z ROČAJI: 1. Miroslav Cerar (Jugoslavija) 19,375 2. Eiza Kenmocu (Japonska) 19,325 3. Viktor Klimenko (Sovjetska zveza) 19,050 4. Milko Vratič (Jugoslavija) 19,000 5. Matthias Brehme (Vzhodna Nemčija) 18,875 6. VVilhelm Kubica (Poljska) 18,400 BRADLJA: 1. Akinori Nakajama (Japonska) 19,400 2. Mihajl Voronin (Sovjetska zveza) 19,250 2. Eiza Kenmocu (Japonska) 19,250 4. Takeši Kato (Japonska) 19,200 5. Viktor Klimenko (Sovjetska) zveza) 19,175 6. Sergej Diamidov (Sovjetska zveza) 18,925 DROG: 1. Eiza Kenmocu (Japonska) 19,475 2. Akinori Nakajama (Japonska) 19,375 3. Klaus Koesste (Vzhodna Nemčija) 19,350 3. Takuji Hayata (Japonska) V OKVIRU PRIPRAV NA BLIŽNJE PRVENSTVO Uspešen nastop Brežanov na gostovanju v Sloveniji Kljub porazu so fantje iz Doline pokazali velik napredek Mihajl zveza) Pumjo Voronin Honma 19,350 (Sovjetska 19,275 (Japonska) 19,250 B. P. V preteklih dneh je moška odbojkarska vrsta Brega opravila več nastopov. Tako je v petek zvečer bila v telovadnici na Opčinah prijateljska tekma med Brežani in Krasom. Tekma je bila po dogovoru na pet setov, od katerih so kra-sovci osvojili štiri, Brežani pa enega. Srečanje, ki je bilo za obe ekipi zelo koristen trening je bilo precej napeto in večkrat je bila to idealna prilika, da preizkušajo razne elemente in kombinacije v svojih ekipah. Tako je prof. Drasič vključil v moštvo mladince, ki so se zelo dobro obnesli. Škrinjar pa je na drugi preizkusil novo kombinacijo sistema, ki je doprinesla večjo gibčnost v obrambi in bolj zanesljivo igro ob mreži. Takšna kombinacija elementov je verjetno najboljša kar so jih do sedaj poskusili. Tekma sama je bila kot rečeno zelo razgibana, čeprav ni bila vedno na višku, zlasti zaradi številnih menjav. Prvi set je stekel v popolni premoči zgoniških predstavnikov. Od drugega seta dalje pa jim je Breg bil žilav nasprotnik, ki je večkrat spravil v zagato Krasovo obrambo. Igra je bila sicer precej enakovredna, a Brežanom je uspelo osvojiti le četrti set, nakar so v petem zopet klonili, čeprav z minimalnim rezultatom. Kar se Brega tiče je bila torej njegova igra tokrat nekoliko bolj zrela in zdi se, da so končno našli pravo razporeditev igralcev. Zdaj je še treba izpiliti osebno tehniko in Breg bo ekipa, ki bo lahko pripravila marsikatero presenečenje. KRAS - BREG 4:1 (15:7, 15:12, 15:11, 14:16, 15:13) Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah KRAS: R. in L. Milič, Drasič, Simoneta, Škrk, Vesnaver, Persin-ger, Živec. BREG: Prašalj, Grgič F„ V. in V. Lovriha, Škrinjar, B. in W. Žerjal. * » * V nedeljo pa je moška ekipa Brega gostovala v Bovcu, kjer je odigrala prijateljsko tekmo s tamkajšnjim moštvom. Sprejem, ki so ga niiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuviiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiMiiiiiiinmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmuiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii NA ZENSKEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V TRSTU Prestižna zmaga Sonje Milič Za Krasove barve so nastopile Sircova, Kobalova in Blažinova V nedeljskih dopoldanskih urah je bil na sedežu ARAC v Trstu ženski namiznoteniški turnir, ki so se ga udeležile vse najboljše predstavnice iz tržaške pokrajine. Nastopile so tudi štiri igralke Krasa iz zgo-niške občine, ki so pripravile svojemu društvu prijetno presenečenje. Sonja Milič, mlada nada slovenskega zamejskega namiznega tenisa, je v ostri konkurenci osvojila odlično prvo mesto. S to prestižno zmago je Sonja potrdila, da jo je italijanska namiznoteniška federacija upravičeno vključila v seznam kandidatinj za sestavo državne mladinske reprezentance in da se njena igralska kariera strmo vpenja navzgor. Do zaključnega spopada za prvo mesto je Miličevi šlo zelo gladko od rok in je z veliko lahkoto nadigrala vse svoje nasprotnice. V finalu se je srečali š' rfauserjevo, ki je pred tem presenetljivo izločila deželno prvakinjo Zpronijevo. Izid rzre&io^vSKmriko^i ^NiTkorijii Cerar v bistvu ni napadal, ampak . „ , •fr-HrGranti svoj naslov svetovnega spopada je bil zelo negotov, saj sta iiituiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiitiimtiiiiiiiinriiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimmiiiiiitiiiiiii Zmagoslaven povratek Cassiusa Claya na ring Nekdanji svetovni prvak je premagal Quarryja v samih treh krogih si finalistki zagotovili vsaka po en set, v odločilnem nizu pa je Kra-sova predstavnica po enakovredni in skrajno zagrizeni borbi zmagala z nevsakdanjim izidom 27:25. Pripomniti moramo, da Miličeva tehnično ni povsem zadovoljila trenerja Boleta, saj ni bila ravno najbolje razpoložena in je predvsem v napadu zagrešila marsikatero naivno napako. Toda dejstvo, da je Kra-sova mladinka kljub temu zmagala, jasno priča, da se ji obeta zelo rožnata bodočnost. Ostale Krasove predstavnice so opravile zadovoljiv nastop, predvsem Kobalova, ki je pokazala precejšen napredek in jo na končni lestvici najdemo med prvimi osmimi. Šircova je slavila eno zmago, nato pa si je zaradi živčnosti zapravila že gotov uspeh. Po enoletnem premoru je ponovno nastopila tudi Blažtfibva, ki je že v prvem kolu klonila, Hauserjevi. IZIDI HauseF — BIažina.2:0 (8, 14) Širca — I. Colautti 2:1 (12, —11,14) l! bled tCer. v finalu osvojila 3, a 16 furijiefni 'e ena zlata. Zato pa KV»0sh, eva sPrejela najvišjo oceno fš nisn a, Vsi strokovnjaki Ni zasi,,-1?; nuienja, da jo je res b^Ua iqUZ1 a’ .Paroma če jo je za-i eJeti t,na: bi vsaj enako morala h-Va' ki • niena rojakinja Kara-?iko Va^e ,s svojo izredno lepo in jetija J<> zvabila pravi val nav- J5 fe- da so nastopi deklet i^jskj a način odražali tudi živ-■ arnbi'ent, v katerem žive ii^linira« ovadile pedantno in dira"0' nkn°',Sovietinje s širino, top-ekonomizirale svojih s' toi boli «S°.Se- Ceškoslovakinje so rT snL?cionalne. Američanka je it mw„ ena razigrana, živahna, 4 k Vh. je bil — tempo. Jarw vnesla halo Tivoli delček ATLANTA, 27. - Vse kaže, da je Cassius Qay, kljub dolgoletni odsotnosti z ringa še vedno najmočnejši boksar težke kategorije. To je potrdil v srečanju z Jerryjem Quarryjem, katerega je premagal že v 3. krogu. To v glavnem ni bila borba med enakovrednima nasprotnikoma. Pokazalo se je, da je Mohammed Ali, kot Clay zahteva, da ga imenujejo res prehiter za svojega tekmeca, kot je to tudi napovedal. Bil je izredno napadalen, to pa je tudi razumljivo, saj je bil toliko let daleč od svojih navijačev in mu je bilo veliko do tega, da prepriča nje pa tudi tiste, ki nikakor niso verjeli, da je zmožen, da spet pride do svetovnega naslova. Sodnik je prekinil srečanje v tretjem krogu na zahtevo Quarryjevega očeta, ki je obenem njegov mana-ger. Quarry je namreč imel veliko krvavela. Zdravniki so mu jo potem morali zašiti z 11 šivi. Prihodnji objektiv Cassiusa Claya je sedaj svetovni naslov, ki ga ima Frazier. »Pred tremi leti mi je Fra-zier ukradel naslov. Pripravljen sem, da se srečam z njim kadar in kjer bo to sam določil.» Clay bo vsekakor moral počakati na izid srečanja med Frazierom in Bobom Fosterjem, komaj potem pa bo lahko dokazal, da je še vedno najmočnejši boksar na svetu. Po matchu je Quarry, ki je bil najprej zelo razburjen nad sodnikovo odločitvijo priznal, da je sodnik ukrepal pravilno. Pred srečanjem so boksarja stehtali in Clay je pripravil pravo senzacijo, ko se je izkazalo, da ima Na nedeljski tekmi med Triestino in Seregnom je prišlo do neljubega dogodka, ko so nekateri igralci Se-regna napadli fotografa de Roto in je potem zaradi tega sodnik ukazal, da se morajo fotografi oddaljiti z igrišča. V zvezi s tem je poslalo združenje fotoreporterjev energič- rano na očesni arkadi, ki je zelo tednom je tehtal 10 kilogramov več.' samo 96,7 kg, torej še manj kot v 1110 protestno pismo, ki ga je pod-svojem zadnjem srečanju pred pri- j krepilo s sliko, ki jo objavljamo in bližno tremi leti. še pred dobrim | ki dokumentira napad na de Roto. (Foto Omnia) Kobal - Prezzi 2:0 (13, 15) Milič — Pariš 2:0 (13, 11) Mocchiut — Širca 2:1 (—19, 11, 17) Milič - Decolle 2:0 (4, 4) Grion - Kobal 2:0 (15, 11) Milič — Moccbiut 2:0 (8, 8) Milič — Colautti D. 2:0 (14, 20) Milič — Hauser 2:1 (—16, 17, 25) KONČNA LESTVICA 1. Milič (Kras) 2. Hauser (ARAC) 3. Kobal (Kras) B. S. Družabni več«r Borove košarkarske sekcije Košarkarska sekcija ŠZ Bor bo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri, v dvorani Simona Gregorčiča, Ulica Geppa 9, priredila za vse košarkarje Bora, za ljubitelje košarke ,in simpatizerje družabni večer, na katerem bodo odgovorni za košarkarsko sekcijo na kratko predstavili letošnje košarkarske ekipe in tako uradno otvorili letošnjo sezono. Znani slovenski filmski umetnik Aljoša Žerjal bo nato predvajali dva filma s posnetki z olimpijskih iger v Mehiki in s svetovnega prvenstva v Ljubljani. Filma sta zanimiva in prava novost je predvsem film o svetovnem prvenstvu v Ljubljani. ZAKLJUČNO ATLETSKO TEKMOVANJE Borovec Udovič osvojil prvo mesto v kopju Ruzzier je v skoku s palico za 60 cm popravil osebni rekord - Švab tokrat ni zablestel V nedeljo se je uradno zaključila atletska sezona 1970. Ob tej priliki so v naši deželi organizirali dve tekmovanji, v Trstu in v San Vitu al Tagliamento. Mlajši mladinci so tekmovali v pordenonski pokrajini in res pozitivno zaključili letošnjo sezono. V metu kopja je Goričan Černe postavil nov deželni rekord z metom nad 59 m. Tudi na progi 100 m je bil postavljen nov rekord, s časom 11”3 ga je dosegel Videmčan Grandis. Borovec Fabio Ruzzier je tekmoval v skoku s palico, kjer je v zadnjih treningih res dokazal odlično formo in smo od njega pričakovali dober rezultat. Atlet nas ni razočaral in preskočil je višino 3,30 m, to je za celih 70 cm več od stgjr^ga, osebnega* nji sezoni, ko tie' bo imel več pro- rekorda in istočasna npy društveni mladinski rekord.. Ta nastop je bil za našega atleta zadnji v kategoriji mlajših mladincev, kajti prihodrije leto bo prestopil v višjo kategorijo, gotovi pa smo da se bo uveljavil tudi med starejšimi Atleti. Drugi naš atlet, ki bi moral nastopiti na tem tekmovanju, Oskar Grgič, zaradi bolezni ni tekel na progi 1000 m, na kateri smo ga z zanimanjem pričakovali. Slovensko planinsko društvo obvešča, da se je pričelo vpisovanje za SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU ki bo v dneh: 29. nov., ter 6., 13. in 20. dec. v vsakem primeru. Tečaj bo pod vodstvom učiteljev Kravine in Mešnika, ki bosta poučevala v slovenščini. Tečajniki bodo razdeljeni na tri skupine, u-poštevajoč sposobnost kandidatov. Ob zaključku bodo udeleženci opravili smučarski test in prejeli ocenjevalno značko. Cene: 7.200 lir (prevoz in tečaj), 5.500 lir (samo tečaj), 1-kratni prevoz z avtobusom 1.500 lir. Iz organizacijskih vzrokov in zaradi velikega zanimanja se VPISOVANJE ZAKLJUČI V SOBOTO, 7. novembra. Tečaj se bo nadaljeval tudi januarja. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Ob vpisu je treba položiti vsaj polovico navedenega zneska. V Trstu so se deželna društva potegovala v tekmovanjih za pokal Libertas. Končna zmaga je pripadla tržaškemu CUS. V posameznih disciplinah tokrat nismo zabeležili posebnih rezultatov, nekaj dobrega je pokazal Tassini na 400 m, ki jih je pretekel v 50”6 in naš Udovič v metu kopja. Udovič je v nedeljo še enkrat dokazal, da so rezultati, ki jih je doslej dosegel ne naključni ampak da jih atlet res zasluži. V vseh metih se je kopje zapičilo preko značke 55 m in le z malo več sreče bi atlet lahko poslal o-rodje preko 60 m. Kljub temu, da že mesec dni ne trenira, ker služi vojaški rok, je s precejšnjo lahkoto zmagal in mislimo, da bo v prihod- blemov s treningi, bo dosegel res izredne rezultate. Borovec Dušan ■Švab je1 imel le'enkrat letos možnost'da pbpra vi' društveni rekord i progi 400 m z ovirami, zgodilo pa se je, da sodniki, ne vemo iz katerega vzroka, niso dovolili atletom vhod na travnik stadiona za ogrevanje. Brez ogrevanja ni naš atlet, kot tudi ostali, sploh upal na rekordne rezultate, kljub temu pa rezultat 59’'9 priča o Švabovih možnostih, da tudi v najslabših razmerah preteče progo pod minuto. Švab je nastopil tudi v skoku v daljino, kjer je dosegel le poprečni j rezultat. Še dve besedi o sodnikih: v zadnjih tekmah smo videli, da je glavna vloga sodnikov preprečevati atletom ogrevanje. Mislimo, da tako ravnanje ni ravno najboljše za napredek atletike, ki je prav v naših krajih že v dolgoletni krizi, od katere se še dalj časa ne bo opomogla. Rezultati: krogla: 1. Francescutto (A.S.U. Videm) 14,00 m 400 m zap.: 1. Pecorari (U.G.G. Gorica) 58”8, 2. Švab Dušan (Bor) 59’ '9 400 m: 1. Tassini (Libertas Trst) 50”6 daljina: 1. Belladonna (CSI Trst) 6,69 m, 5. Švab (Bor) 5,54 m. kopje: 1. Udovič Stojan (Bor) 58,12 m štafeta 4x100 m: Ginnastica Go-riziana 43”6 Končna lestvica: 1. CUS Trst 33 točk 2. Libertas Videm 30,5 točk 9. Bor Trst 13 točk Z. P. bili deležni fantje iz Doline, je bil zelo prisrčen tako s strani vodstva kluba, kot s strani občinstva, ki je v velikem številu in burno navijalo za obe ekipi. OK Bovec razpolaga z odlično ekipo, kjer so zelo mladi elementi skladno vključeni z nekaterimi starejšimi igralci. Od stare garde je v napadu vedno izstopal visoki kapetan Zorč, ki je bil skoraj neustavljiv. Bovčani igrajo zelo hitro odbojko z nizkimi in fintiranim podajanjem. Poleg tega razpolagajo tudi z zelo dobrimi tolkači, saj igrata dva elementa tudi v slovenski mladinski reprezentanci. Skratka je to ekipa, ki bi se lahko kosala z vsako tržaško. V tej tekmi smo končno videli pravo lice Brega. Z novo razvrstitvijo, ki se je že v petek tako izkazala, so zamejski fantje zaigrali svojo letošnjo najlepšo tekmo. Pokazali. so tisto homogenost, ki jim je do sedaj manjkala. Presenetljiva je bila izredna obramba, ki je pobirala nasprotnikom žogo za žogo in se je kljub pravim bombam nasprotnega napada le redko kdaj vdala. Zagrizenost in hitrost, od katerih v zadnjih nastopih Brega ni bilo ne duha ne sluha, sta tu botrovali izredno lepi in napeti tekmi, ki je potekala ob stalnem >do-bravanju občinstva. Tudi igra na mreži je bila boljša, le blok je nekoliko pešal, to pa zaradi izredne hitrosti odbojkarjev Bovca. Končno je tudi Breg po tolikem trudu dobil ekipo, s katero bo lahko požel marsikatero priznanje in pripravil svojim navijačem mnogo zadoščenja. Najbolj borben, kot kaže tudi rezultat po točkah, je bil drugi set. Igra je bila zelo izenačena. Prednost, ki jo je ena ekipa dosegla, so nasprotniki takoj izenačili. Breg je v tem setu dosegel višek, tako da v resnici lahko rečemo, da nismo nikoli videli Brežanov predvajati tako odbojko. Imeli so celo zmago v žepu, ko so zmagovali 14:13, toda naivnost ob mreži jim je bila spet usodna. Končni izid je bil tak: BOVEC - BREG 3:0 (15:5, 16:14, 15:4) BOVEC: Zorč, Trampuž, Della Bianca, Šulin, Kavčič, Gašperšič, Komac. BREG: Prašelj, Grgič, Škrinjar, F. in V. Lovriha, Žerjal B. in V. Po končani tekmi je bila zakuska, ki so jo priredili zelo gostoljubni domačini. Trener Škrinjar v imenu ŠD Bt-eg in Danilo Šulin za OK Bovec sta izrazila obojestransko zadovoljstvo in upanje, da bi bilo takih stikov v bodoče še več. Ob tej priliki je bilo tudi zmenjeno, da bo Bovec v kratkem vrnil obisk Brežanom. S. H. Italijanska reprezentanca proti Avstriji Za tekmo proti Avstriji, veljavno za evropski pokal narodov je Fer-ruccio Valcareggi zbral naslednje igralce: Cagliari: Albertosi, Cera, Domen-ghini, Gori, Niccolai, Riva Fiorentina: De Sisti, Ferrante Inter: Facchetti, Bertini, Burgnich in Mazzola Milan: Prati, Rosato, Rivera Napoli: Juliano, Zoff Torino: Poletti. Zdravnik italijanske reprezentance bo Fini, maserja pa Della Časa in Tresoldi. Omenjeni igralci so prispeli danes ob 13. uri v Coverciano. Košarkarska sekcija ŠZ BOR bo priredila tečaj MINIBASKETA za letnike 1958 in mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, od 13.30 do 14.30. Telefon 96-548. Mladen OLJAČA: K OZARA Prevedel: Severin Šali ni rešitve. Ustju in ostrih Mom* U te glavo, ta ruska zima, ne? Za*, 1 pravi major Ditter, prepričan, da mu je repico; žuborela Je po gnilem listj _______________ !KiW P° črni suhljadi, ki je napadala v vodo ln Jo Je hu-&LSlcoraJ f^nltl Tukaj me bodo ubili, Je pomislil. Ali S L0!1 sploh kdaj zvedeli, kje sem umrl? Aid naj končam 01 tudi 0667 jjl In opletaU z rokami, kar Je razumel kot ukaz, 3stavi. Besed ni razumel, toda po razjarjenih obrazih j. Protntkov Je domneval, kaj hočejo ln kaj ga čaka. i V°6ati nebeSlcl, Je vzdihnil. Ali Jim res nikakor ne morem to ^ifcci’ ^ nisem več tisti iz mladih dni, z razgreto glavo Pametjo, da sem drug človek, nepodoben pravemu te da sl svoje prihodnje življenje zamišljam edino H^tev mostov med ljudmi. Poskušal Jim Je nekaj reči, 0flteaknu?gledalt ga niso. Pustili so ga na bregu potoka, se rog te pripravljali puške. Nihče ni govoril, bobom je zajavkala ptica. Najtežje mu je bUo, da umira tako bedasto (črv pod kolesi). Pogledal si Je bose noge: pod robom spodnjic je bUa rumena koža posuta s pegami, bila je videti mravljinčasta, naježena: strah, beda in nagota.. OdpadU nohti... Sedaj se je natanko spomnil, kaj bi jim lahko rekel in kar bi gotovo in zlahka razumeli: tisto, kar jim je rekel Hans, preden so ga podrli. Ce vzklikne «Heil Hitler!« ga bodo gotovo razumeli. Ce vzklikne Hitlerju, bi njegovi nasprotniki takoj razumeli, čeprav ne znajo nemško. Ta trenutek bi jim lahko rekel samo to, prepričan, da bi ga razumeli. Ali pa jim more to reči? Ali more to reči sedaj, ta trenutek, v predsmrtnem hipu? «Matilda!» je kriknil major Ditter, ko so merili vanj. «Matll...» je hotel krikniti še nekaj, ko je zagledal dekle. Toda čme cevi so mu presekale besedo, črne cevi so presekale Ditterjevo misel, v vejah nad njegovo glavo pa je zajavkala ptica. 30 ZMAGA (iz Dnevnika) — Kozara je padla. O tem Je po-glavnikov glavni štab izdal svoje poročilo številka šest 2. julija tega leta, v katerem pravi med drugim: Proti upornikom na Kozarl, ki pravijo sebi partizani, smo pod vzeli bojne ukrepe, ki so se začeli 10. junija z obkoljeva-njem, končali pa 18. julija s popolnim uničenjem sovražnika in z neznatnimi lastnimi izgubami. V bojih padlih sovražnikov1 Je bilo naštetih nad tri ln pol tisoč (3500), ujetih pa okrog osem tisoč (8000) partizanskih pomagačev. Plen je znaten. Razen velikih količin različnega orožja in streliva smo odkrili tudi velika Skladišča živeža in najrazličnejšega drugega materiala, ld so ga bili partizani naropali pri prebivalcih. Ta uspeh so dosegle pod nemškim vodstvom hrabro se bojujoče hrvatske domobranske in ustaške ter nemške postroje (čete), ob sodelovanju madžarske donavske mornarice, v zvestem bratstvu orožja... IZ DNEVNIKA (22. VII. 1942) — Poglavnik Je danes odlikoval z Železnim trolistom prve stopnje nemškega poveljnika v zahodni Bosni general-majorja Friedricha von Stahla, medtem ko je godba druge domobranske polkovnije igrala častno koračnico, in v navzočnosti nemškega generalmajorja Glaise von Horstenaua, viteza Edmonda in vojskovodje doglavnika viteza Slavka Kvaternika. Poglavnik je izrazil svoje veselje, da lahko odlikuje general-majorja Stahla za njegovo posebno uspešno vodenje bojnosti na Kozari proti skupnemu sovražniku, ki pomeni tukaj nadaljevanje vzhodne fronte. Poglavnik se je general-majorju zahvalil za pripravljenost in trud, ki ga je vložil v poveljevanje hrvatskim in nemškim postrojbam v teh bojih, potem pa mu je lastnoročno pripel na bluzo visoko odlikovanje — železni trolist prve stopnje, največje priznanje za vojaške zasluge, ki daje nosilcu pravico do naslova vitez... Gen. vitez Friedrich von Stahl pripada generacijam nemških vojakov, ki so visoko dvignili slavo in ugled Nemčije. Bojeval se Je na številnih frontah na zahodu in na vzhodu. Star je petdeset let, srednje postave, čvrst, čokat in zategnjen. Vede se vojaško, odločno, samozavestno in zanesljivo. Koraka odsekano in lahkotno. Generalska kapa, malo potisnjena na široko in belo čelo, mu daje nepodkupljiv in strog videz, hkrati pa vzbuja tudi zavest o pravičnosti. Zanimivo je, kako se na videz strogi in neusmiljeni obraz generala Stahla naglo spremeni, kadar si ta vojskovodja sname kapo in razpne bluzo. Opazovalec zagleda glavo, ki vpliva dobrodušno in otroško, verjetno zavoljo velike in gladke pleše, ki je čisto brez las (nekaj las ima samo še nad ušesi, toda tukaj so visoko podstrižemd). Ko si odpne ovratnik, se pokaže širok vrat in zaliti podbradek, nad katerim sije krepak in samo- zavesten obraz. Pod mesnatim nosom, okrog ust, mu trpoli senca naporov in trpljenja, ki jo lahko prežene samo nasmeh. S široko nasmejanimi lici se nenadoma pokaže general Stahl kot preprost, enostaven in prijazen človek, kakršni so zmeraj bHi ljudje, katerih skromnost je eden od dokazov niihove veličine. IZ DNEVNIKA (v Jasenovcu) — Zaman sem iskal Maksa Luburiča. Vsak mu pravi svinja in strahopetec. To je govno, ne pa ustaš. Plačal mi bo, ker me je tožil Poglav-niku, češ da godrnjam na Nemce in nočem priznati njihovega starešinstva. Saj sem to res govoril, toda imel sem za to svoje vzroke: če smo si ustvarili lastno državo, imamo tudi pravico gospodariti v nji. Tukaj smo gospodarji mi, ne pa drugi. Mi smo krvaveli. Mi smo trpeli lakoto, čemeli v ječah ln umirali. Mi smo se tolkli z žandarji, nas so zapirali. Mi smo otroci te dežele, zato je prav, da smo tudi njeni gospodarji. To je moje stališče, in povedal sem ga tudi Po-glavniku, še prej, ko me je ta prašeč tožaril. Bedak to puhlo-glavec! Le česa se je nadejal, ko me je šel tožit? Mar bi lahko prevzel moje mesto ob Poglavniku? Kot da Poglavnik ne ve, kdo je polkovnik Franj čevič! Saj ni lepo, da se hvalim, vendar moram zapisati. Jaz sem že septembra 1932. leta vodil ustaškt odred na Velebitu. V Brušanih smo minirali kasarno, štirinajstega septembra smo se na Jadovnem tolkli z žandarji. Bilo je streljanje z obeh strani. Hudo je bil ranjen Stipe Devčič, odnesli smo ga. Da nas ne bi oviral, se je ubil z bombo in se tako pridružil ustašem, ki so bili že prej darovali življenje: Hraniloviču, Soldinu in Rosiču. Prenočili smo v Rizvanuši pri kmetih. Imeli smo štiri ranjence. Kmetje so nam povedali: «Hrvatski narod trpi ko Kristus na križu. Več je vreden en sam ustaš kot cela srbska stotnija!« Za večerjo so nam prinesli krompirja, kruha, Jajc, sira in mleka. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 . . Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v LjiA..jani 501-3-270. «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon zz« Oglasi Za vsak mm v visim enega sioipto; , finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice^ 150 lir. «Mali_ oglasi* »H beseda. avni ouu, legami huu, usmimiu? —. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročalo prt up Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Ha"8™ Stran 6 28. oktobra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-1 NADALJUJE SE PROCES PROTI PROF, PIP BA1DE11IJU Pinellija so po zasliševanju nameravali odpeljati v zapor Izjava načelnika političnega oddelka milanske kvesture med današnjim zasliševanjem - Prof. Baldelliju so pred nekaj dnevi odvzeli potni list MILAN, 27. — Nadaljeval se je danes na milanskem sodišču proces, ki so ga prekinili 15. oktobra, proti uredniku tednika «Lotta Continua* prof. Piu Baldelliju, ki je obtožen, da je po tisku obrekoval komisarja dr. Calabresija. Poročali smo že ob začetku procesa, da gre predvsem za smrt a-narhista Pinellija, ki je v noči med 15. in 16. decembrom «padel» ali »skočil* skozi okno milanske kvesture med zasliševanjem v zvezi z atentatom v Kmetijski banki na Trgu Fontana. Tednik «Lotta Con-tinua» je tedaj objavil vrsto člankov in vinjet o dr. Calabresiju, ki je «ubil Pinellija tako, da je povzročil njegov padec skozi okno*. Dr. Calabresi je seveda tožil odgovornega urednika omenjenega tednika. Izvedelo se je danes, da gre za kar tri različne obtožbe, ki jih je vložil dr. Calabresi, čeprav je prof. Baldelli izjavil, da je šele danes izvedel za dve obtožbi, znana pa mu je bila do sedaj le ena zaradi «objave tendencioznih in neresničnih vesti*. Med prvo sodno obravnavo je sodišče zaslišalo obtoženca prof. Baldellija, med drugo razpravo je podal svoje izjave tožnik dr. Calabresi, 15. oktobra se je predstavil sodišču karabinjerski kapetan Lo Grarto, začelo pa se je tudi zasliševanje načelnika političnega oddelka milanske kvesture dr. AUe-gre. Dr. Calabresi je ponovil uradno verzijo o Pinellijevi skrivnostni smrti, Lo Grano pa je podal novo in nekoliko spremenjeno verzijo o Pinellijevem «samomoru». Komaj je sodišče začelo zasliševati dr. Al-legro, je občinstvo ob nekaterih izjavah načelnika političnega oddelka izbruhnilo v smeh in je sodnik naglo prekinil razpravo. Med tem »odmorom* se je pripetilo seveda precej zanimivih stvari. Ena od teh je na primer, da so prof. Baldelliju odvzeli potni list. Preteklo nedeljo je komaj dospel na zenskega zakonika, ki predvideva j je dr. Allegra odgovoril, da »so aretacijo v sodni dvorani. V tem I preiskali desničarske in levičarske Dr. Calabresi rimsko letališče «Fiumacino» iz Mon-tecarla, ko so mu ob pregledu vzeli potni list. Milanska kvestura je utemeljila, da sloni odvzem na členu št. 3 odstavka »C* zakona z dne 21. 11. 1967, ki predvideva tak postopek za tiste, proti katerim je v teku sodni postopek zaradi kršenja člena 290 kazenskega zakonika (sramotenje republike, ustavnih institucij in oboroženih sil), ker je za kršitve omenjenega člena predvideti zaporni nalog. Milanska kvestura je sicer predala ukaz za odvzem potnega lista kvesturi v Pe-rugi, ta pa ni mogla izslediti prof. Baldellija in je izdala okrožnico. Na podlagi te so prof. Baldelliju v nedeljo na letališču odvzeli potni Ust. Še pred začetkom obravnave je sodnik danes opozoril navzoče, da bo zahteval popolno tišino in mir v sodni dvorani ter da bo poslal iz dvorane vsakogar, ki bo motil potek razprave. Javni tožilec dr. Giuc-ciardi je še poudaril, da predvideva čl. št. 423 kazenskega zakonika take odstranitve, ki ne prekinjajo procesa. »Mnogo je polemik v zvezi s tem procesom,* je še dodal, »mnogo je tudi takih, ki bi radi motih mimo razpravo in povzročali nerede v dvorani, da bi prekinili proces, ker vsi poznamo 61. 435 ka- primeru bi morali prekiniti začeto razpravo, da bi sledili novemu postopku: nekateri bi imeli od tega mogoče kako korist*. Zagotovil je vsekakor, da bo proces do konca potekal javno. Sodišče je nato sprejelo zahtevo odv. Lenerja v zvezi z «nesodno» preiskavo štirih milanskih zdravnikov o Pinellijevi smrti, ki sta jo objavila tednika «L'Espresso» in »Lo Astrolabio* in ki jo bo sodišče pregledalo. Branilec prof. Baldellija odv. Gentili je nato prosil, naj bi obtožencu vrnili potni list. Pred sodišče je stopil dr. Allegra in nadaljeval s svojim pričevanjem. Povrnil se je k dogodkom, ki so se odvijali v uradu dr. Calabresija v noči, ko je Pinelli umrl. »V sobi so bili poleg Pinellija še kapetan Lo Grano in štirje agenti. PineUi se je «prosto» sprehajal po sobi. Približal se je oknu, da bi odvrgel ogorek cigarete, nato pa se je tudi sam pognal skozi okno*. Dr. Allegra je nato govoril o srečanju v Baslu z »nekom*, ki se je ponudil, da bi posredoval nekaj informacij, ki pa policiji niso koristile za preiskavo. Govor je bil nato o preiskavah, ki jih je policiia vedla na mnogih sedežih ekstremističnih organizacij in na domovih pripadnikov teh. Na točno vprašanje organizacije*. Zelo zanimive so bile izjave dr. Allegre v zvezi s Pineltijevo aretacijo. «Sumila smo ga že precej časa, še od atentatov, do katerih je prišlo 25. aprila in 8. avgusta, od državnega pravdništva smo tudi zahtevali pooblastilo, da zadržimo Pinellija, ker se nam njegov alibi ni zdel neizpodbiten. Pooblastila nismo dobili, ker je medtem Pi-neffi že umrl. Ko bi se ne zgodilo, kar se je zgodilo, bi Pinellija prepeljali v zapor.« Prvič je bil torej govor o Pinellijevi krivdi. Po njegovi skrivnostni smrti so namreč vsi prenehali govoriti o njegovi «krivdi» ali »odgovornostih*. Zdelo se je skoraj, da je policija nenadoma imela Pinellija za nedolžnega kljub vsem zasliševanjem. »Novo nedolžnost* je dr. Allegra danes zanikal z vestjo, da so nameravali Pinellija zapreti. Načelnik političnega oddelka je nato obširno govoril o srečanju PineLija z Ninom Soito-sanifcijem, Id je znan pod imenom «Nino il fascista*. Sottosanti je baje 12. decembra dvignil v banki denar za ček, ki mu ga je izročil Pinelli. Dr. Allegra ni podrobneje razjasnil, s čim in kako povezujejo ali so povezovali ta dogodek. PO PROTESTNI NOTI VLADE SOVJETSKE Konzularna funkcionarja ZDA sta obiskala priprta generala Sovjetske oblasti še niso dovolile turškim konzularnim oblastem, da stopijo v stik s polkovnikom Civtatom Denlijem MOSKVA, 27. — Dva ameriška konzularna funkcionarja, Richard Combs in Peter Swiers sta se danes srečala s tremi ameriškimi častniki, ki so jih sovjetske oblasti prijele na letalšču blizu Leninakana, kjer so pristali — vsaj tako so izjaviU — po pomoti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Gre za dva generala : Edwarda Scherrerja in ________„ ; Edvvard Scherrer .................................iiiiiiiiiiinimimi........... TRAGEDIJA V ZOOLOŠKEM VRTU V OSIJEKU Levi so raztrgali otroka in ranili 15-letno deklico Osemnajstmeseini Slaven se je približal zverem, ki so ga potegnile v kletko OSIJEK, 27. — Prebivalstvo Osijeka je pod težkim vtisom sinočnje tragedije v zoološkem vrtu, kjer so levi raztpggli osepinajstmesečn£-ga Slavena Vlasiča in hudo poškodovali njegovo 15-letno sestrično Stevimiro Bogdanovič. Prič pri tej nesreči ni bilo, kajti blizu levjih kletk včeraj okrog 17. ure ni bilo drugih obiskovalcev. Domneva pa se, da se je Stevimira malo oddaljila, da bi pogledala tigre v sosedni kletki in tedaj je verjetno mali Slaven zlezel pod železni drog, ki je oddaljen 1 in pol metra od kletk, ter se približal ograji. To so zveri izkoristile, ga zgrabile in povlekle v kletko ter ga raztrgale. Ko je Stevimira hotela pomagati svojemu bratrancu, so levi zgrabili še njo. Na njene krike na pomoč sta prihitela dva študenta, ki sta uspela iztrgati deklico iz levjih krempljev. Deklica, ki so jo s težkimi poškodbami pripeljali v bolnišnico, bo po mišljenju zdravnikov ostala pri življenju. Drugi poziv vlade Crossovim ugrabiteljem MONTREAL, 27. — Quebeška pokrajinska vlada je ponovno pozvala bojevnike «Quebeške osvobodilne fronte » naj izpustijo angleškega diplomata Jamesa Crossa. Vlada je obljubila, da bo izdala ugrabiteljem posebne prepustnice za potovanje na Kubo Ta nova ponudba quebeške vlade ponavlja v bistvu že prejšnje ponudbe. Po dogovoru med kanadsko in kubansko vlado, je na nekem o-toku na reki Sv. Lovrenca pri Otta-wi rezervirano področje, ki pripada suverenosti Kubanske republike (v smislu ekstrateritorialnosti). Kanadske policijske oblasti so dobile u-kaz, naj dovolijo ugrabiteljem prost dohod do otoka ter do paviljona, kjer kubanski konzul Ramirez že 10 dni čaka, kdaj se bodo pojavih ugrabitelji s Crossom. Po dogovoru s kubanskimi oblastmi, naj bi Ramirez sprejel v var- stvo angleškega diplomata. Ugrabitelji pa bi mu morali izročiti tudi orožje. Takoj nato bi Ramirez po-SKrbel,/a,.prevoz ugrabiteljev s helikopterjem do bližnjega letališča, od koder bi se ti prepeljali z letalom na Kjubo. šele potem, ko bi kubanske oblasti uradno obvestile svojega konzula, da so ugrabitelji na varnem, bi Ramirez izpustil Crossa na svobodo. Medtem je Crossova žena Barbara poslala po radijski postaji Montreal poziv ugrabiteljem v francoščini in angleščini, naj izpustijo njenega moža. Prosila jih je naj delajo dobro z njim in da na vsak način upa, da je še vedno pri življenju. O Crossu ni ne duha ne sluha že 10 dni. Kanadske oblasti pa še vedno skušajo najti kako sled za ugrabitelji. V okolici Montreala so na delu številne policijske in vojaške skupine, toda do sedaj je bil ves njihov trud zaman. Domnevajo, da ugrabitelji skrivajo Crossa v kaki osamljeni hiši v bližini glavnega mesta quebeške pokrajine. Sporočajo nadalje, da je policija aretirala dva mladeniča in eno dekle, ki pa niso bili v seznamu ljudi, ki so osumljeni, da so ugrabili Crossa. Obsojen v Beogradu oporečniški študent BEOGRAD, 27. — Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi obsodilo študenta filozofske fakultete Vladimira Mijanoviiča, predsednika fakultetskega odbora zveze študentov, zaradi zlonamernega neresničnega prikazovanja razmer v Jugoslaviji ter tiskanja in razširjanja letakov s satirično vsebino, na 20 mesecev strogega zapora. Zaradi te obsodbe je skupina študentov filozofske fakultete priredila najprej demonstracijo po ulicah Beograda, zatem pa stavko, kateri so se poleg dela študentov filozofske fakultete pridružili tudi nekateri študenti filološke fakultete in gledališke akademije. V zvezi s to akcijo skupine štu- dentov filozofske fakultete je vse-učiliški svet beograjske univerze na svoji današnji seji obsodil ekstremistično dejanje skupine študentov filozofske fakultete in pozval upravne organe filozofske fakultete, naj takoj sprejmejo učinkovite ukrepe za normalizacijo stanja na fakulteti in omogočijo normalno delo. Vseučiliškl svet beograjskega vseučilišča nadalje obsoja metode političnega pritiska te ekstremistične skupine študentov, katere akcije so «zadnji dve leti doživele stalne poraze*. V sklepih se nadalje omenja, da je na sestankih političnih aktivov na 20 fakultetah bilo ugotovljeno, da je nedopustno, da se na kateri koli način izvaja pritisk na delo pravosodnih organov. Na teh sestankih so bile obsojene metode pritiska skupine študentov filozofske fakultete in je bila podprta zahteva vseučiliškega odbora, naj se v odprtih razpravah rešijo sporna vprašanja. DAKA (Pakistan), 27. — Močen oildon je v preteklih dneh prizadel vzhodne pakistanske predele in požel nad 200 žrtev. Po zadnjih vesteh naj bi bilo približno 150 mrtvih, nad 50 pa je pogrešanih. Nihče ne upa, da bi lahko še kdo od pogrešanih bil živ. V šestih o-krožjih, ki jih je ciklon prizadel, je porušenih nad 200 stanovanjskih poslopij v enem samem okrožju. Veliko škode je tudi pri nasadih. Clauda Monroa ter za pilota Jamesa Russela. «Naši rojaki se dobro počutijo. Morda se bomo z njimi srečali še enkrat čez nekaj ur*. To je besedilo kratkega sporočila, ki ga je posredovalo predstavnikom tiska ameriško veleposlaništvo v Moskvi. Gre za prvo izjavo že omenjenih dveh konzularnih ameriških predstavnikov, ki sta pred časom odpotovala v Leninanakan, da bi stopila v stik s priprtima generaloma. V sporočilu ameriškega veleposlaništva se ne govori o osvoboditvi obeh častnikov in s tem v zvezi se ne navaja noben datum. Pričakujejo pa, da bosta ameriška funkcionarja poslala v najkrajšem času nova in podrobnejša sporočila v zvezi s to afero, ki je precej zaostrila odnose med SZ in ZDA. Časopisne agencije, ki so posredo vale vest o srečanju med ameriškimi častniki in njihovimi konzularnimi predstavniki, pa pristavljajo, da sovjetske oblasti še niso dovolile turškim diplomatskim predstavnikom, da bi obiskali polkovnika Civtata Denlija, ki je pristal skupaj z ameriškimi častniki na letališču pri Leningradu. Turške diplomatske oblasti so že poslale svoje predstavnike v Erivan (glavno mesto sovjetske Armenije), toda ti še niso dobili dovoljenja, da obiščejo turškega častnika. V diplomatskih krogih v Moskvi so glede rešitve tega spora precej optimistično razpoloženi. Hladen curek za to razpoloženje je bila sicer ostra sovjetska protestna nota, toda na splošno menijo, da se bo afera kmalu zaključila. Sovjetska nota je bila po svojem tonu zelo ostra. Sovjetska vlada obtožuje ZDA in Turčijo, da ne gre v tem primeru za kako nenamerno kršitev sovjetskega zračnega prostora, temveč za načrtno dejanje. Sovjeti trdijo, da je prišlo v zadnjem času do kakih osem kršenj njihovega zračnega prostora in da tudi pustolovščina obeh generalov spada v vrsto teh kršitev. Kljub tej ostrini sovjetske protestne note pa se v moskovskih tujih diplomatičnih krogih govori bolj o «polemični» kot pa «politični* in »diplomatski krizi*. V nekaterih od teh krogov se govori, da sovjetske oblasti skušajo odgovoriti na ta način na propagandni vik v ZDA, ki so ga tamkajšnje časopisje ter radijske in televizijske postaje zagnale zaradi domnevnih oporišč sovjet- skih jedrskih podmornic na Kubi. Sedanja kriza v diplomatskih in političnih odnosih med ZDA po prisilnem pristanku ameriškega letala «U 8* na sovjetskem ozemlju bi bila torej le bolj «politično diplomatskega* pomena ter bi se morala končati v najkrajšem času z osvoboditvijo treh ameriških častnikov in verjetno tudi turškega polkovnika. Kar pa se tiče tega, v nekaterih krogih domnevajo, da so sovjetske oblasti bolj nepopustljive, ker je še vedno odprto vprašanje izročitve Sovjetom dveh sovjetskih državljanov, ki sta preusmerila letalo vrste «antonov» ter ubila pri tem sovjetsko stevardeso. Pravijo, da Sovjeti skušajo vplivati na ta način na Turčijo, da bi ji ta izročila ugrabitelja. Na drugi strani pa so tudi turške oblasti zavzele precej togo stališče ter so zato pogajanja otež-kočena. Za sedanje odnose med ZDA in SZ je torej značilna politična diplomatska polemika v zvezi z domnevnimi sovjetskimi oporišči na Kubi, poleg tega pa še s podporo, ki naj bi jo nudila Sovjetska zveza Združeni arabski republiki pri postavljanju raketnih oporišč vzdolž Sueškega prekopa. Gre torej za subtilno diplomatsko igro, ki pa verjetno ne bo skalila splošno precej zmernega ozračja v odnosih med obema državama. Tri Nobelove nagrade za fiziko in za kemijo Nagrajenci so za fiziko profesorja^ Louis Neel (Francija) in Ifannes Alfven (Švedska), za kemijo pa Argentinec profesor Luis Leloir STOCKHOLM, 27. — Švedska a-kademija znanosti je danes izdala uradno poročilo, s katerim javlja, kdo so Nobelovi nagrajenci za kemijo in fiziko. Nobelovo nagrado za kemijo je prejel argentinski profesor Luis F. Leloir. Poročilo utemeljuje, da je prof. Leloir prejel nagrado zaradi «odkritij v zvezi s sladkornimi ne-kleotidi in njihovo funkcijo v bio-sintezi ogljikovih hidratov*. Prof. Leloir se je rodil pred 64 leti v Parizu, je pa argentinski državljan. Zaposlen je pri inštitutu za biokemijska raziskovanja v Buenos Airesu. Prof. Leloir je študiral in doštudiral v Buenos Airesu, kjer je tudi izvedel najvažnejše raziskave. Po doktoratu je približno deset let sodeloval pri raziskovanjih, ki jih je vodil dr. Goussag v fiziološkem inštitutu. V začetku se je bavil skoraj izključno z medicinskimi problemi, nato pa se je polagoma omejil na biokemijske probleme in je tudi bil zaposlen v biokemijskih inštitutih v Angliji in ZDA. Leta 1941 so ga imenovali za asistenta fiziologije na univerzi v Buenos Airesu, leta 1947 je postal ravnatelj biokemijskega inštituta «Fundadon Cam-poman. V naslednjih letih je sam ali s sodelavci izvedel nekaj odkritij, katerih «posledice se bodo prav gotovo poznale v bodoči medicini in fiziologijn, kakor je poudarila švedska akademija. Prof. Leloir je tretji Argentinec, iiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiitniiiiiiiitiiiB BOJ PROTI EPIDEMIJI NA EVROPSKI CELINI Kolera je terjala 46 žrtev v Turčiji Strogi zdravstveni ukrepi na mejah Jugoslavije z Grčijo in Bolgarske Claude Monroe McOuarrier ŽENEVA, 27. — Po podatkih s katerimi razpolaga svetovna zdravstvena organizacija (OMS) so v Turčiji zabeležili 447 primerov kolere, a od teh 46 smrtnih. Te podatke je sporočila mednarodni organizaciji turška vlada ter zadevajo razdobje med 13. in 23. oktobrom. Turške zdravstvene oblasti so nadalje izolirale ter postavile pod zdravniško nadzorstvo 1.160 ljudi, ker menijo, da gre morda za sumljive primere kolere. Na drugi strani pa so turške zdravstvene oblasti optimistično razpoložene spričo množičnega cepljenja proti koleri ter menijo, da je bolezen že začela opadati. Glede štirih primerov kolere v slovaški vasici Vojamy pa so češkoslovaške zdravstvene oblasti sporočile mednarodni organizaciji, da na podlagi nadaljnjih natančnih zdravniških pregledov niso zabeležili nobenega primera epidemije. Medtem jugoslovanske zdravstvene oblasti izvajajo zelo stroge u-krepe glede potniškega prometa čez mednarodne mejne prehode med Jugoslavijo, Grčijo in Bolgarijo. Ti ukrepi so bili sprejeti, da bi se preprečilo širjenje kolere iz Turčije na jugoslovanska področja. Vprašanje je pereče tudi zaradi vrnitve v Jugoslavijo številnih jugoslovanskih turistov, ki so v zadnjih dneh obiskali Turčijo. ...........mn..............................mn.. V Bonnu proces proti trem nacistom Bili so najožji Himmlerjevi sodelavci in vodili so raziskovanja v zvezi z «nearijskimi» rasami BONN, 27. — V Bonnu se je danes začel proces proti trem nacistom, ki so bili najožji sodelavci znanega nacističnega kriminalca Himmlerja. Sodelovali so pri ustanovitvi posebnega inštituta, ki je vodil raziskave v zvezi z vsemi Občinstvo v škedenjski dvorani med spominskim večerom za rojakoma in igralcema Edvardom Marlinuzzijem in Modestom Sancinom «nearijskimi» rasami. Obtoženci so 59-letni dr. Bruno Beger, 58-letni profesor Hans Fleischhacker — oba sta iz Frankfurta — in Wolf Dieder Wolf iz Hannoverja. Dolžijo jih, da so sodelovali pri umoru jetnikov v letih 1942 in 1943. Dr. Bruno Beger in prof. Hans Fleischhacker se bosta morala zagovarjati zaradi umora 115 azijskih Judov in Poljakov, ki so bili zaprti v koncentracijskem taborišču v Auschmitzu in kasneje v Natziveilerju. Okostnjake žrtev so odpeljali v Strasburg, da so obogatili zbirko «podras in nerazvitih», katere glavni pobudnik je bil profesor anatomije August Hirt. O Hirtu po vojni ni bilo vesti: proglasili so ga za pogrešenega! Wolja so označili na procesu kot tipičnega »načrtovalnega kriminalca»: sam se namreč nikoli ni bavil neposredno z žrtvami, razporejal je samo njihove premestitve v Auschivitz ali Natziveiler ter določal odstotke jetnikov, ki naj bi v določenih rokih morali »izginiti*. Branilec Hansa Fleischhackerja je takoj ob začetku zahteval, naj se proces prekine. Po njegovem mnenju namreč ne bi smelo soditi kriminalcev nev&ko sodišče, ker je preiskavo uvedlo ameriško vojaško sodišče. Zahtevi sta se se veda pridružila ostala dva branilca, vendar jo je sodišče zavrnilo. Tedaj so branilci postavili drugo zahtevo, to je, naj bi sodišče razpolagalo z vsemi dokumenti v zvezi z znanim niirnberškim procesom proti nacističnim zdravnikom iz leta 1947, ki so v ivashington-skih arhivih. Ameriške preiskovalne oblasti so za časa omenjenega procesa namreč uvedle sodni postopek proti 23 odgovornim (tudi na osnovi zbranih okostij v Strass-burgu), za itse ostale pa so izrekle cobsodbo oprostitve». Obramba je torej zahtevala, naj sodišče prekine obravnavo, dokler ne bodo razpoložljivi vsi omenjeni dokumenti. Ni znano, kaj je sodišče odločilo. Francozi pijejo vedno več žganih pijač PARIZ, 27. — Center za raziskovanje in dokumentacijo potrošnje je prišel do zelo zanimivih podatkov v zvezi s pitjem Framajzov. L. 1960 je vsak prebivalec (všteti so bili tudi otroci) letno izpil poprečno pet litrov in pol močnih alkoholnih pijač, sedaj pa izpijejo Francozi kar osem litrov letno. V desetih letih se je potrošnja aperitivov dvignila za 82 odst., potrošnja žgapja in drugih žganih pijač pa za 44 odst. Raziskovalni center pripisuje pojav dejstvu, da se je cena žganih pijač zadnja leta sorazmerno malo dvignila. Vse potnike, ki prihajajo iz Turčije in drugih dežel vzhodnega Sredozemlja zdravniški strokovnjaki strogo pregledajo na mednarodnih mejnih prehodih pri Dimitrovgradu (jugoslovansko - bolgarska meja) in v Dievdjeliji (jugoslovanska - gr-šKa meja), če potniki ne razpolagajo z mednarodnim potrdilom o opravljenem cepljenju proti koleri, jih zadržijo ter poskrbijo za njihovo takojšnjo imunizacijo proti epidemiji. Podobne ukrepe so sprejeli tudi v Bolgariji, kar je zelo olajšalo delo jugoslovanskih zdravstvenih organov. Predsednik makedonskega republiškega izvršnega sveta Bogojev je potrdil, da v SR Makedonije niso do sedaj zabeležili še nobenega primera kolere. Zdravstveni organi pa so menili, da je potrebno opraviti nekroskopske preglede vseh ljudi, ki umrejo v teh dneh, da bi lahko ugotovili naravo in izvor raznih črevesnih obolenj. Te oblasti pa še niso smatrale za potrebno izvajati široko množično cepljenje proti koleri. ki prejme Nobelovo nagrado, f** dar je prvi, ki jo prejme za * * * Nobelovi nagradi za fv&® f švedska akademija za nanosi.7 delila francoskemu profesorju ur Neelu in švedskemu profesorju!* nesu Alfvenu. V poročilu je mija poudarila, da je prof• prejel nagrado zaradi «razis^ nja v zvezi z železomagneut“ in protiželezomagnetizmom, zelo važno pri praktičnem nju fizičnih načel za snovi stanju», prof. Alfvenu pa ^71 ^odkritij v magnetoidrodinauNU praktičnem uporabljanju te raznih sektorjih fizike in pr* “ mi.» »iji Profesor Neel, ki je star je ravnatelj študijskega cene11 Grenoblu, 62-letni prof. Alfven ■ poučuje teorično fiziko na znani.,; ni fakulteti v Stockholmu. Alfven poleg tega vodi važna r skovan ja v San Diegu (Kalif Znan je spor, do katerega jej’1’, ko je kritiziral švedske načv& jedrska raziskovanja. » Znanstvenika sta prejela uaSjr za raziskovanja v dveh raiu^ sektorjih fizike, kar je prede).’ običajno v zgodovini Nobelovega grajevanja. ... Prof. Luis Neel se je rodil ® nu, kjer je tudi doktoriral » 1932. Poučeval je nato v StraiiV* gu in v Grenoblu, kjer je tudi J stal ravnatelj jedrskega cenM■ sedaj je že prejel vrsto mnogih državah, končno naf1, pa mu je podelila prav švedsfš kademija. # * * Nobelovo nagrajevanje se je Ji, s kemijo in fiziko danes zaklJ*j] vse ostale nagrade — za liteN™ medicino, mir in ekonomijo ■'L namreč že podelili prejšnji ^ V puščavi Mojavc so živeli ljudje pred 120.000 leti LOS ANGELES, 27. — V vi Majave v južnem delu KfJJj nijB ■ (Sev. Amerika) so razisk^ cd odkrili okoli prazgodovinska J či brušene kamne, kair naj F kazovalo, da so v tistem P*? živeli ljudje še pred več k?1 * tisoč leti. Do te ugotovitve F J) šel arheolog Louis Lea Ey, vodil skupino znanstvenikov Ji. raziskovanji v omenjeni Peč so odkrili pred šesdiF\ seči. široka je približno 40 c0-metrov, zakrita pa je bila * bližno sedem metrov debelo F zemlje in peska. Z za pletenk’? j skusi so znanstveniki odkrila je peč prenesla zelo visoko JrJH raturo pred tisoči let. Pri ^ vanju obdobja so arheologi dotočili svojo pozornost pr** ji brušeno kamenje, ki so ga 'y; no uporabljali kot orodje. 50- so, da je peč stara najmanj ^ let, verjetno pa še nad Do sedaj so znanstveniki U predmete, ki so bili stari % 30.000 do 70.000 let, s tem «|J, .jem pa so teorično «skočili» 50.000 let nazaj v zgodovini riške celine. London -- Medtem ko se svetovnoz znani krojači ali modne hiš® kuj« glede dolžine kril — maxi, midi, midi Chanel, medi, mini kro »izumiteljica* minikrila Mary Quant vztrajno zagovarja nje nog*, čeprav v nekoliko spremenjeni obliki (krila, ne nog Dognali so, da so se moški dokončno izrekli za minikrila, žea**^ Sf 0 llt0 nil,ajo in skušajo izbrati srednjo pot. Mtnikrilo sliVl skriti pod maxi - plašč, ki jc pa odprt spredaj in zadaj, tak« kljub vsemu ne ... trpijo