Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
jMr- SO kr. —
Za tuje drž. več poštni stroški.
„So£a“
z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za trislopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9.
Rokopisi se ne vračajo, “»cji
Izdajatelj in odgrovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna“ A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
i
Obrtna šola v Sorici.
V dan 29. junija je sklenila slovenska obrtna šola v Gorici svoje drugo leto s tem, da je razstavila risarske izdelke odgojencev na ogled onim, ki se za to zanimajo. Kdor se je na dan sv. Petra potrudil v prostore „Sloginih** zavodov, prepričal se je lehko, da je obrtna šola pod izvrstnim vodstvom ter da napreduje mladina, ki obiskuje to šolo, vrlo dobro. In res, s komurkoli smo imeli priliko govoriti o imenovanem zavodu, se ni mogel prečuditi, kako je mogoče pripraviti obrtne učence in rokodelce do takih izdelkov, kakor so bili tam razstavljeni. Pomisliti je namreč, da mladina, ki se podu-čuje v tej šoli, je ves dan — če ne dušno
—	pa gotovo telesno uprežena v delo, in ni zahtevati od nje onih proizvodov nego
—	recimo — od realkinih učencev, katerim je učenje jedini posel. In vendar tolik napredek, tolik uspeh! Žal, da se niso potrudili v one prostore na dan sv. Petra tudi oni gospodje, ki so v deželnem zboru toli nasprotovali temu zavodu; uverjeni smo, da bi se bili vsaj nekateri izmed njih nekoliko sramovali one neopravičene in neutemeljene opozicije proti tej šoli. Seveda oni, ki ne privoščijo Slovencem izobražbe, omike in napredka, bi se celo hudovali, da niso brezpogojno zaprečili zavoda, ki je in bode Slovencem v veliko korist. — Skoda, da niso prišli pogledat tudi tisti po kapelanih nahujskani okoličani, ki govore, da Slovenci v mestu nič ne storimo za napredek obrtnikov.
Ob 10. uri zjutraj so se zbrali v učni sobani učenci in učiteljsko osebje obrtne šole in precejšnje število gospode, ki se zanima za slovensko šolo ali za napredek Slovencev. Med temi so bili naš deželni in državni poslanec dr. Gregorčič, prof. Zorn, dr. Kerševani in drugi. Gospod cesarski svetovalec Vodopivec je pozdravil došle gospode, poudarjal potrebo in korist take šole, na-glašal, da ne more obrtnik, rokodelec in trgovec napredovati brez omike in višje izobražbe ter da ne more tekmovati s svojimi sovrstniki, ki so se kaj učili. Poudarjal je tudi, da napredek in uspehi slov. obrtne šole bi bili še lepši, ako bi mladina bolj redno in stalno obiskovala zavod, ki ji daje tako lepo priliko, da se oboroži z uma svit-lim mečem za svoj poklic in svojo bodočnost. Priporočal je mojstrom in starišem, naj po svoji moči pripomorejo v to, da se po možnosti odstrani tudi ta neprilika, ki je hitrejemu in večjemu napredku na potu, ter dodal nekoliko dat o šoli sami, iz katerih posnemamo sledeče:
Šola je imela letos dva razreda; v obeh so bili učenci, ki so hodili k vsem naukom, in taki, ki so obiskovali le nedeljski tečaj. Učilo se je 102 dnij v letu po 2 uri in 38 nedelj po 3 ure v vsakem razredu sploh po 9 ur na teden, in sicer spisje po 2 uri, računstvo po dve uri, risanje pa po 5 ur. V zavod se je upisalo 59 učencev, a od teh se je preselilo v druge kraje med letom 7, 13 jih je izostalo, jeden je bil bolan. Koncem leta je bilo klasifikovanih 38 in sicer 9 s prav dobrim, 12 z dobrim, 6 s povoljnim, 4 z zadostnim in 7 z nezadostnim uspehom.
Nadzorni odbor je obdaroval tudi letos 17 učencev s zneski od 2 do 5 gld. ,katere je vložil v „Goriško ljudsko posojilnico** na , ■me dotičnih odgojencev. Obdarovani so bili: '
| Gavdek Janez, Dizors Fr., Cotič Avgust, Jug Anton, Vižin Avgust, Saksida Jožef, Lukežič Vincenc, Vižin Filip, Komel Franc. Beltram Franc, Primožič Florjan, Lutman Al., Pavlin Ant., Lovec Al., Leban Anton, Spazapan Ludvik in Jug Al.
Dne 14. junija je obiskal šolo g. nadzornik Karol vitez Hesky, ki se je ugodno izrazil v napredku v obeh razredih kakor tudi o pravilnem poučevanju. Tudi drugi strokovnjaki so obiskali razstavljena dela in so se zelo laskavo izrazili o napredku in pravilnem poučevanju.
Prihodnje šolsko leto začne s 1. oktobrom, vpisovanje se bode vršilo zadnjo nedeljo v septembru. Najtopleje priporočamo starišem, mojstrom in vsem prijateljem napredka na obrtnem, rokodelskem in trgovskem polju, naj skrbijo, da se vsa slov. mladina te vrste v Gorici in njeni bližnji okolici vpiše v to šolo, ter naj pripomorejo po svoji moči v to, da bi jo redno obiskovala.	x. y.
*
* *
Od strokovnjaka v risarstvu smo prejeli te vrstice:
„Ne delo po človeku, ampak človek se sodi po delu ! Teh jedernatih besedij sem se spomnil, ko sem si preteklo nedeljo ogledal v „Sloginih** zavodih razložene risanke, katere so v skoraj neverjetno kratkem času izdelali učenci tukajšnje slov. obrtne šole. Iz risank je razvidna povsem strogo logična učna pot, okusna in bogato izbrana tvarina raznih motivov s posebnim ozirom na njihovo uporabo v praktičnem življenju. Uzorni izdelki sami kažejo, koliko marljivosti in požrtovalnosti je trebalo, bodisi od učitelja, kakor tudi od učencev; učenec je razumel učitelja — in obratno.
Pričeli smo, nadaljujmo tudi pričeto delo ter podpiraj je vsak po svoji moči, saj seme, kojega vsejemo, obrodi mnogo dobrega sadu. „V slogi je moč, pomagajmo vsi, pomagaj nam Bog !“
9
Domače in razne novice.
*	Častno tržanstvo. — V zadnji „Soči**
smo naznanili, da je županstvo Bovec izvolilo častnim tržanom visokorodnega gospoda Alfreda grofa C o r o n i n i j a. Danes popolnjujemo našo vest s tem, da je bil izvoljen v isti seji tudi naš voditelj, preč. g. dr. A n t o n Gregorčič, kar mu je bilo naznanjeno s to-le brzojavko: „Bovec, 2. julija: Dr. Anton Gregorčič — Gorica. Starešinstvo imenovalo je v današnji seji Vašo prečastitost enoglasno častnim tržanom bovškim. — Župan Jonko**. — Na to brzojavko se je zahvalil dr. Gregorčič tak6-le:	„Župan Matija Jonko, Bovec.
Slavnemu starešinstvu in vsem Občinarjem pošiljam najsrčnejšo zahvalo na izrednem odlikovanju imenovanjem častnim tržanom. Doktor Gregorčič, državni in deželni poslanec**.
*	Umrl je v soboto splošno znani kontrolor poštne blagajnice v Gorici, Kornelij H a d r o v a. Pogreb je bil v nedeljo zvečer. Rojen v Milanu, je bil zvest Avstrijec in pravičen uradnik tudi nasproti Slovanom ! N. p. v m.! — V Peči pri Mirnu je umrl sedmošolec na gimnaziji Ivan Kovic. Pogreb je danes. Bil je nadarjen učenec. N. p. v m.!
*	Sv. Ciril in Metod v Gorici. — V
nedeljo ob 8. zjutraj je bila pri sv. Antonu v Gorici sv. maša za društvenike „Slovenskega bralnega in podpornega društva**. Daroval jo je predsednik, veleč. g. dr. Anton Gregorčič. Milo se je storilo vsakomur, ko je slišal iz ust ljubljenega predsednika: „molimo na čast našim blagovestnikom sv. G. in M.** — Krasno petje je poveličevalo to slovesnost; pevski zbor je štel nad 25 pevcev pod vodstvom g. Bajta. Ta zbor je najštevilniši v Gorici, a lahko rečemo tudi da najbolj izurjen. Prav veličastno je pel prekrasno pesem v slovanskem cerkvenem duhu: Slava svetemu Cirilu in Metodu. Isto petje je vsako nedeljo ob 5 */2 v stolni cerkvi, ob 10. pa pri 00. kapucinih. Ta zbor dela čast Slovencem v Gorici. — In kje se je rodil ta zbor, kje se vzdržuje ? Kje? V tistem — v tistem „Goriškem So-kolu**, katerega nekateri ljudje preganjajo na vse kriplje. Ti pobožnjaki niso mignili niti z mezincem za tako petje v cerkvi, a „Goriški Sokol**, ga je urinih Evo tako se dela k časti božji in v ponos naroda !
*	Na pesnikovem domu. — V nedeljo popoldne se je zbrala mala družbica na domu dičnega pesnika Simona Gregorčiča na Gradišču, da proslavi praznik sv. G. in M. Došel je tudi pesnik Zamejski in pisateljica M a r i c a iz Trsta. Le prehitro je minil čas! Ali še pred odhodom so se spomnili mladih rojakov, ki so obhajali sinoči v Ljubljani petletnico složnega delovanja za narodno oduševljevanje med učečo se mladežjo. Naš urednik jim je nesel v Ljubljano ta-le pozdrav, kateri so podpisali vsi udeleženci:
„Na hribu tu zbrani Slovenci, Slovani,
Slovanke, Slovenke,
Mladenke in ženke, —
Kličo Vam v pozdrav:
Bog živi nam mlade rojake,
Zavedne, zveste narodnjake!
Bog živi Vas, Bog Vas ohrani —
Vsak narodu veren ostani!“
*	Posojilnica v cerkvi. — Biljenski vikarij je naznanil na praznik sv. Petra in Pavla v cerkvi, da ima 1200 gld., katere bi posodil po 5 %. Gegav je denar, ni povedal, ali cerkven ni, ker ključarji nič ne vedo o tem. Ako je zasebni, kako pride v cerkev do take čisto navadne kupčije. — „Goriška ljudska posojilnica** posoja male zneske po S'/s, a prav velike tudi po 5%, zasebniki pa se niti ne smejo pečati s posojevanjem; da se pa po zakonu prepovedana dejanja oznanjajo v cerkvi, to nam je novo.
*	Shod v Št. Petru pri Gorici. — Strašno veliko šuma je uzročil shod, kateri sta sklicala kaplan K n a u s in „Montov** uradnik Jakončič 28. junija v Št. Petru. Došlo je okoli 350 oseb. — Ali predsednikom ni bil izvoljen Jakončič, kakor se je nameravalo, marveč dr. R o j i c ; zapisnikar ni bil K n a u s. marveč tiskar Gabršček — kajti ogromna večina je bila nasprotna sklicateljem in njih skrivnim namenom. — Došlo je nekaj ljudij iz Ljubljane, ki so nameravali govoriti a niso prišli do besede, kajti govorili so le naši možje Perozzi iz Dornberga, Mozetič iz Prvačine, Prinčič iz Gorice; župnik Grča in Gabršček sta se odpovedala besedi, a Štefan Makuc je predlagal konec razprave. Manjšina je ugovarjala temu z vso silo, večina pa pritrjevala; nastal
je tolik šum, da vladin zastopnik je shod zapustil. — Gospod Perozzi je predlagal tudi resolucijo, ki je bila viharno odobravana. Glasi se:
Resolucija.
,Javni shod, sklican na dan 28. junija 1. 1896. v Št. Petru pri Gorici, izjavlja, da goriški Slovenci že dolgo imamo svoj krščan-sko-socijalni program, kateri skuša izvrševati naše prevažno politično društvo „Sloga". Ako društvo ni moglo še uspešneje delovati, so krivi tisti, ki noCejo pripoznavati našega uzornega narodnega vodstva, t. j. imenovanega društva ter državnih in deželnih poslancev, ki ukljub vsem ovirani dosegajo velikanske uspehe za slovenski narod na Goriškem. Shod se pa danes slovesno izreka za krščansko - socijalni program društva „Sloga", za glavno vodstvo v rokah državnih poslancev veleč. g. dr. A. G. in visokor. g. Alfr. grofa C. ter poživlja vse Slovence, ki hodijo svoja pota, naj se temu vodstvu uklonijo, ako res hočejo dobro slovenskemu narodu na Goriškem. V taki edinosti bo najlepše poskrbljeno za uspešno izvrševanje edino pravega kršCansko-socijalnega programa. S to resolucijo bodi rešena edina točka dnevnega reda".
* Državnozborske volitve niso pred durmi; a vkljub temu je prišel našim županstvom ukaz, naj popišejo tekom tega meseca vse one osebe, ki spadajo v peto volilno kurijo, ki stopi na volišče prvič pri prihodnjih splošnih volitvah v državni zbor, ki se bodo vršile najbrže še le začetkom prihodnjega leta. Ta ukaz se je izdal bržkone zato, da se županstva vadijo v opravilu, katero jim naloži novi volilni zakon, ter da si priskrbe potrebne priprave za prihodnje volitve, naj se razpišejo kaderkoli. Pri tej priliki bo morda marsikomu ustreženo, ako povemo, kdo bo imel v prihodnje pravico voliti v peti volilni kuriji ali v splošni volilni skupini, oziroma kdo ima pravico, da se sprejme v oni volilni imenik, ki se zdaj zahteva od naših županstev. Zakon, po katerem se razširi volilna pravica na mnoge državljane, kateri do sedaj je niso imeli, je že sprejet v poslanski in gosposki zbornici, ali cesarjevega potrjenja ni še dobil. Da pa bo ta zakon gotovo potrjen, razvidno je iz ukaza, ki se je razposlal našim županstvom.
Vsled §. 9. a. omenjenega zakona bo imel volilno pravico v splošni volilni skupini ali v peti kuriji vsak avstrijski državljan možkega spola, ki je izpolnil 24. leto življenja, v tisti občini, v kateri bo onega dne; ko se volitev razpiše, najmanj že šest mesecev naseljen, ako ni izključen od volilne pravice po §1;. 20. in 20. a. Dosedanja volilna pravica ostane nepremenjena. Tisti, ki so do zdaj volili bodo volili tudi v prihodnje pod enakimi pogoji. Ali k dosedanjim volilnim skupinam veleposestva, mest in kmečkih občin pride še nova skupina, v kateri bodo volili vsi tisti, ki so že volili v dosedanjih skupinah, in še drugi, ki niso še nikjer volili; zato se imenuje peta kurija splošna volilna skupina. Dosedanji volilci bodo volili zanaprej po dvakrat, enkrat v dosedanji, enkrat v splošni volilni skupini, novi volilci pa samo po enkrat, namreč v splošni volilni skupini
Po §. 20. so izključeni od volilne pravice; 1. oni, katerim so postavljeni varuhi ali jerofi (n, pr. bebci, zapravljivci, Če tudi imajo že 24 let); 2. oni, ki živijo scela ali deloma od javne ali občinske miloščine (n. pr. v ubožnicah, ali ki dobivajo redno ali večkratno podporo od občine); z ozirom na volilno pravico ne velja kot ubožna podpora to, kar kdo dobiva iz bolniške blagajne radi bolezni ali kar dobiva vsled nezgode pri delu ali kot invalid, ali kar se komu da radi nesreče (n. pr. ognja, toče, povodnji itd.); 3. oni, katerih premoženje je prišlo v konkurz, dokler ta trpi; 4. oni, ki so bili kaznovani radi kakega zločina ali radi prestopka tatvine, poneverjenja, udeležbe pri tem ali radi goljufije (§§. 460, 461, 463, 464. zak.). Nasledki nekaterih kaznij prenehajo s preslano kaznijo, nasledki drugih kaznij pa še le po treh, petih ali desetih letih. Z idn.e velja, če je bil
kdo obsojen najmanj na pet let ječe. Po §. 20. a. so izključeni od volilne pravice vsi oni, ki so v stalni ali začasni vojaški službi; izvzeti so pa oni, ki so klicani k orožnim vajam, katere ne morejo ovirati, da vrši kdo svojo volilno pravico. Teh pojasnil naj se držijo slavna županstva, ko bodo sestavljala zahtevane volilne imenike.
*	V Št. Petru je bil v nedeljo javni
ples; največ udeležencev je bilo iz znanih dvomljivih krogov goriških. — Pri tem plesu niso imeli povsem neprizadetih rok sodelovale! „ krščansko-socijalnega shoda" od prejšnje nedelje.	•
Tamošnji kaplan govori o lepih načrtih za Št. Peter. Prav, pričakujemo d e -janj. Govoril je o domači posojilnici za Št. Peter in Vrtojbo; lepo, le naprej, besed je bilo dovolj, dejanja bi videli radi.
Ali zanimivo je to, da Vrtojbenci niso niti došli na shod, pri katerem so hoteli razpravljati tako važne načrte tudi za nje. Najbrže že dobro poznajo besede brez dejanj šempeterskega kaplana.
*	V Podgori baje hote nadaljevati ono delo. ki jim je spodletelo v Št. Petru. V ta namen se baje združijo življi, ki so si po srcu in značaju piramidalno nasprotni; ali v enem so edini: v nasprotovanju do narodnega vodstva. Radovedni smo za tako zanimivo „složnost". — Narodne Podgorce opozarjamo že zdaj, naj imajo pred očmi dogodke v Št. Petru : tam je neka gospoda dovolj jasno kazala svoje — srčne bolečine.
*	Beneška Slovenija. — Trg sv. Petra in Pavla v Št. Petru Slovenskem ob Nadiži se je obnesel v vsakem oziru prav dobro. — Povodnji so napravile velike škode tudi v Nadižki dolini od Štupce naprej; nekaterim so pobrale cele njive. — V Roncu napravljajo mlekarsko društvo po zgledu na Tolminskem. Do zdaj se je oglasilo sicer le malo gospodarjev, ali tako je bilo ob začetku skoro povsod; upamo, da počasi pristopijo vsi. — V šentlenarski župniji prav močno vlada oslovski kašelj.
*V Solkanu so deli- pod ključ znanega Antona Vuga po domače „Barona", starega 30 let. Ta človek je k r a d e 1 že sedem let, a svojo ženo je silil, da je nosila prodajat. — Pred nekaj meseci je „zgubil" neki voznik iz Idrskega zavoj ženskih rut;. to je oglasil v „Soči", kar je pomagalo. Zena tega Vuga je namreč prišla v Gorico prodajat one rute, ali se je dobro izrezala iz sitnostij, češ. da je iskala le gospodarja. Vuga in žena sta prišla v naše uredništvo in grozila, da bosta tožila (ker smo naznanili ves dogodek). — Tožila nista; bila sta pač zadovoljna, da so jih drugi pustili na miru. — Zdaj se je pokazalo, da one rute je Vuga ukradel z voza, kakor je storil že večkrat. Razne neznane tatvine lete nanj.
Toda Vuga je navihan tiček. Radi ne-paznosti ječarjeve je — pobegnil; tekli so za njim, ali nakrat se je izgubil izpred očij. Več orožnikov ga je zasledovalo, a več dnij brez uspeha, dasi je bil vedno v obližji Solkana. Včasih so bili orožniki na enem koncu njive, on pa na drugem, a vselej je odnesel pete.
*	V Devinu bo prihodnjo nedeljo krasen sestanek rodoljubnega občinstva iz Trsta in iz — Gorice, — — umeje se, ako Goričani pridemo v obilnem številu. — „Tržaški Sokol" priredi izlet v Devin. Povabljen je tudi „Goriški Sokol". — Res je, da nam Goričanom je sitnejši dohod v Devin, vendar se ga udeležimo. Odšli bi iz Gorice takoj popoldne z ž irdinijerami. Kdor bi se rad udeležil, naj se oglasi v naši tiskarni do petka večer. Pri oglasitvi je položiti 1 gld. zadatja. Rodoljubi — v Devin !
*	Italijanski divjaki. — Pod tem
naslovom piše „Sl. Narod" : Prijatelj našega lista in član k. sl. b. „Ljubljana* nam piše: Pretečeno nedeljo (28. pr. m.) peljal sem se okoli 3. ure pop. iz Solkana proti Gorici. Streljaj pred Solkanom pride mi nasproti šet pobalinov — Lahonov, kateri so me sprejeli s psovkami, kakor „a basso gli sciavi, porchi gli sciavoni" itd. Ko sem bil oddaljen dobrih 15 korakov od njih, vsuje se kamenja ko
toče za menoj in jeden me je prav občutno zadel v levo nogo, tako, da skoraj nisem mogel pritiskati na stopalnico. Ker so le-ti pobalini tekli za menoj, skočil sem raz kolo, ter se z revolverjem v roki v bran postavil. Dasiravno sem imel le „slepe" patrone in sprožil tri strele, vender so zginili ti pobalini, videč, da ne razumem take šale. Ker so mi pozneje športni kolegi v Gorici pripovedovali, da je okolica solkanska posebno za ptujce — Slovence zelo nevarna, svetoval bi, da si vsak, kdor se misli kedaj voziti po teh krajih, preskrbi orožje, ker si ni svest, da ga kdo ne napade. — To vest naj hi poštevalo sl. županstvo v Solkanu ter ukrenilo potrebno proti takim razsajalcem!
* Gadje na Krasu. — Iz Notranjskega poročajo, da je letos na Krasu zopet mnogo gadov. Istotako je preobilo te go uazni v Istri, osobito okolu Jelšan in severno Kastva. Tam so tekom 14 dnij gadje pičili osem oseb. Sedem so jih rešili, jeden pičenih je umrl.
Imenovanje. — Naš rojak dvorni svetnik Filip A b r a m, katerega je pozval leta 1892. tedanji pravosodni minister Schčnborn kot referenta o slovenskih zadevah v pravosodno ministerstvo, je imenovan dvornim svetnikom pri naj višjem sodišču, pri katerem je že prej služboval. Cesar je Abramu podelil mali križec Štefanovega reda.
Častni diplom. — Glavni odbor „Narod o p i s n e i' a z s t a v e v Pragi** je odlikoval tiskarja in urednika A. G a b r-š č e k a s častnim diplomom in bronasto svetinjo.
Višji dekliški zavod v Gorici. —
Naše nad vsa pričakovanja delavno in za vsestranski blagor ljudstva skrbno društvo „Sloga" vzdržuje doslej v Gorici 3 otroške vrte, 8 razredov ljudske šolo in 2 tečaja znamenite obrtne šole za dečke. Zadnja šola je sklenila šolsko leto 29. pr. m. kar naznanjamo spredaj. Vsi ti zavodi stanejo okoli 8000 gld. na leto. — To pač ni majhna reč, ako pomislimo, da društvo ,.S 1 o g a“ ima kot svojo glavno nalogo druge smotre j vedno pred očmi!
Ali društvo gre še dalje ! Naši narodni I voditelji hote zadostiti še drugi veliki potrebi, ki se pokazuje vedno bolj nujna, ako hočemo s hitrejimi koraki napredovati. To je vzgoja deklic, ki so že odrasle ljudski šoli, a je za nje še velika nevarnost, da zaidejo v družbe, katere slabo uplivajo na mladi ženski naraščaj. Omenili smo že, da je odbor „Sloge** sklenil v zadnji seji, ustanoviti zavod za deklice, ki naj bi se pripravljale za svoj prihodnji poklic, da bodo kedaj vsestransko izobražene Slovenke, dobre gospodinje in j matere. O podrobni uredbi bomo še govorili. Za danes omenimo le, da se to vprašanje temeljito proučuje po uzoru drugih podobnih zavodov raznih narodov. Dostavljamo le še dve veseli novici. Prva je ta, da je za novi zavod že pridobljena učiteljica, ki te dni dokončuje na Dunaju strokovne nauke te vrste ; ona je edina Slovenka, ki je zdaj na razpolago v podobni namen. — Druga je pa ta, da naš voditelj veleč. g. dr. Anton Gregorčič je vložil pri „Goriški ljudski posojilnici" 700 gld. za prvo denarno podlago novemu zavodu. — Evo praktično izvrševanje krščansko-socijalnih načrtov! Tako treba delati, a ne le z lepimi besedami slepili ljudstvo, kakor hote nekaterniki z vabljenjem kranjskih kričačev v deželo, ki gre z lepimi zgledi naprej pred vsemi drugimi Slovenci!
Zaradi detomora iz Afrike pripeljana.
Zaradi detomora so pripeljali iz Aleksandrije v Trst na Llojdovem parniku deklo Marijo L. Tamošnji konzul jo je odposlal goriškenm sodišču, ker je sumno, da je skrivaj porodila in umorila otroka. Dekla je doma iz Rihen-berga.
Zakaj ni še potrjen učiteljski zakon ? — Čitateljem, katerim so prišli pred oči neki dopisi iz učiteljskih krogov, je znano, kakošna podtikanja so morali slišati slov. poslanci v tem pogledu. — Izvedeli smo, da je ministerstvo res zopet poslalo načrt nazaj v Gorico, ker je bil v italijanskem tekstu nekje bistveno važen izraz, ki se ni skla-
dal s pomenom slovenskega. Deželni odbor je reč hitro popravil v duhu slov. izraza ter poslal takoj zopet na Dunaj. Upati je, da bo načrt potrjen še ta mesec.
Za slovensko propoved v Gorici. — Že večkrat se je naglašalo, da za Slovence v Gorici ni zadostno poskrbljeno v verskem pogledu, posebno pa ne, v kolikor se dostaja propovedij. Ako sploh želi slišati Slovenec prepoved, mora ustati zgodaj zjutraj, da more ob 5. uri biti navzoč pri verskem razlaganju. Koliko ovira tako zgodnja ura marsikomu udeležba, je umevno, kajti ni vsem mogoče, vstati tako zgodaj. Ukljub tako zgodnji uri je vendar obilo poslušalcev-Slo-vencev. — Kako je pa z italijansko prepovedjo n. pr. ob	uri v cerkvi sv. Igna-
cija ? Uprav 29. pr. m. sem opazil, da je bilo navzočih 85 oseb pri isti, in mej temi je bilo najmanj Italijanov, niti deset ne. Ostali so bili vsi Slovenci, ki so pa težko umeli toskanščino, s katero je razlagal duhovnik božjo resnico. Tako revno obiskovanje italijanske prepovedi od strani onih, za katere je namenjena, je žalostno, ali dati bi moralo povod, da se kaj več poskrbi za Slovence v Gorici, ki ne morejo biti deležni hkrati že pri tako številno obiskani zgodnji prepovedi. Pričakujemo, da oni, katerih se tiče, ukrenejo nekaj v tem pogledu.
Za Čehovinov spomenik v proslavo petdesetletnice vladanja presv. cesarja je sprejelo predsedništvo H. prim. veteranskega društva dalje še te darove: Po U) gl d.: General baron Montluisant v Gradcu; baron pl. Teufenbach; županstvo Št. Peter pri Gorici ; c. kr. div. art. polk št. 3. v Krakovu; deželni glavar grof Coronini. — Po 5 gld. : Cesarja Maksimilijana veteransko društvo v Pragi; FZM. baron Thčmmel; veteranski oddelek v Mavhinjah ; Leopold Bolko v Črničah ; dr. Jos. Ostertag v Sežani; baron Albert pl. Glanz. — Anton Orzan, trgovec v Gorici 3 gld. — Po 2 gld: Bognar, c. kr. polkovnik; Iv. Kr. Dean v Flumičelu; Calli-garis Angel, župan v Zagradu — Po gld. P50: Jernej Kopač v Gorici in rodoljubi v Dornbergu. — Po 1 gld.: Erjavec Matija, dekan in Rajčevič Fran kaplan v Vipavi : Anrton Jerkič, fotograf v Gorici; Ignacij Dol jak, c. kr. kancelist v Korminu; pl. Cla-ricini, c. kr. nad p. ,•* Gregorič Vinko v Prva-čini. — Po 50 kr. Andrian Andriano, Collus Valentin in Donda Alojzij iz Flumi-čela; Križman Lucija, Križman Frančiška, Jelšek Amalija, Vodopivec Anton, Pavlica Jožef, Mrevlje Jožef, Budin Ivan in Baša France v Dornbergu. — Po 30 k r.: Dean Anton in Volpet Anton v Flumičelu. — Po 20 kr.: Brešan Anton in Pavlin Tomaž v Flumičelu. — Po 10 kr.: Bevilaqua Angel, Stafuza Anton, Iv. Kr. Andrian, Goblas Jakob in Rusin Karol, — V Črničah nabrano gld. 23'40, katere so darovali : Dekan Cibič gld. 7. — Možje volilci, izključeni od obč. volitve, gld. 2'25. — P o 2 gld.: Leban Fran in neimenovani. — Po 1 gld.: načelnik Jos. Kosovel, kaplan Leop. Štubelj, Pignatari Fran in Ivan. — Kosovel Fran 60 kr, — Po 50 kr.: Nodus Fran, Lojk Jos., Ušaj Anton in Ušaj Ivan, v Črničah ; Špacapan Fran v Ozel janu; Pelicon Martin v Šempasu. — Lojk Tomaž 40 kr. — Po 30 kr.: Ušaj Iv., Kosovel Iv. in Ker-ševan Iv. — Faganel Ivan 25 kr. — Po 20 kr: Peršič Andrej, Frigo Josip, Rijavec Jos. in Živec Anton. — Po 10 kr.: Badalič Jan. in Faganel Fran. — Vsega skupaj nabrano doslej gld. 1050'05, več 100 gld. dež. zbora goriškega. Predsedništvo, zahvaljevaje darovalce, se toplo priporoča sl. občinstvu za daljne doneske. — Gosp. Gabrijelčič Anton iz Kanala položil v naši tiskarni v isti namen 2 gold.
Za predelsko železnico še - le začne prava borba. Ker naši poslanci niso prišli do besede (je pač tako v .našem parlamentu!), je govoril tudi v njih imenu koroški poslanec Steimvender v poslanski zbornici in v delegaciji. — Odgovor vojnega ministra je zelo razdražil trgovske kroge, češ: ali se bodo vse železnice vedno in vedno gradile le po zahtevah vojnih ozirov? Tudi ti oziri se morajo kdaj ukloniti trgovskim koristim, katere pri nas zahtevajo predelsko železnico.
In zato začne borba proti nakanam vojne uprave za prekoristno železnico po Soški dolini. Upamo na konečno zmago.
Iz Solkana: „Že eno leto je, od kar se govori pri nas o konsumnem društvu in o mizarski zadrugi. Ali ostalo je le pri lepih besedah. Mizarji so se zjedinili le za enakomerne cene, da si ne delajo nezmiselne konkurence, a to je vse. Kje je pa zadruga ? — Gospod kaplan je dejal v ponedeljek pred občinstvom, da on oboje ustanovi in preskrbi tudi denarja. — Ta obljuba se glasi prav lepo, toda — dejanja bi radi videli. Torej le na delo!“
Iz dol. Vrtojbe. — „V nedeljo, 28. junija, so se zbrali udje „Slovenske čitalnice” in tudi nekateri neudje v gostilni „V Gradu”, k skupni napitnici. Pri tej priložnosti se je marsikaj govorilo v spodbujo društvenikom. Med drugim je opozoril cenjeni g. Fr. pl. Lokatelli navzoče kako potrebna je podpora „S log in im” zavodom. In res, njegov opomin ni bil brez upliva in uspeha. Nabrala se je v ta namen svotica 22 kron 48 vin. — V god sv. C i r i 1 a in M e t o d a bode v dol. Vrtojbi društvena sv. maša. Istega dne pred sv. mašo se vabijo vsi udje Čitalnice na dvorišče g. Fr. pl. Lokatelli-ja, odkoder pojdejo z zastavo skupno k sveti maši.
Iz idrijske doline,.— S prvim iuli-jem se je spremenil vozni red za pošto. Odslej pojde pošta ob 6. uri (do zdaj ob 7.) iz Cerkna in pride po enajstih zjutraj že v Tolmin. V Dolnji Trebuši se bo oddajala samo torba za nabiralnico, tako da odslej se bode cerkljanski poštar ustavljal na Slapu in ne v Dol. Trebuši, dočim se tolminski voz koj po odpravljanju pisem na Slapu takoj vrne nazaj v Tolmin. To na znanje popotnikom.
Županstva na tolminskem in sežanskem, pozor! — Naša tiskarna ima pripravljene tiskovine po uradnem obrazcu za popis volile e v v novi volilni skupini za državni zbor. Županstva v goriškem polit, okraju so že oskrbljena s takimi tiskovinami.
lirošurica o Židih. — Ponatisnili smo iz „Soče” razpravico „Židovsko nravo-slovje v Talmudu". Knjižica obsega 20 stranic. Cena 10 kr. s poštnino vred. Kdor naroči 100 iztisov jih dobi za gld. 4, 50 pa za gld. 2.50, 20 za gld. 1.20. Kdor more, naj si jo naroči! Slučajni čisti prebitek porabimo za pridobitev in natis novih spisov o židovstvu.
Ostala Slovenca.
Trst. — Važne premembe na Primorskem so se zgodile v sodstvu in pri finančni oblasti. Na mesto ta teden umrlega predsednika prizivnega sodišča primorskega pl. Pecka je imenovan trd Nemec dvorni svetovalec na najvišem sodišču dr. Edvard K i n d i n g e r. Višji državni pravilnik dr. G e r t s c h e r iz Trsta je šel na mesto dra. Abrama na Dunaj. Finančni ravnatelj baron Plen ker je šel v pokoj, njega zameni mi-nisterijalni svetovalec dr. Schuster pl. B o n n o t. Ti vsi novi gospodje menda ne razumejo nikakega slovanskega jezika, pač pa so, kakor poroča «Mattino», odlikovani z raznimi odlikovanji, kar njemu baje zadostuje, da je ž njimi zadovoljen. Kaj naj porečejo k temu primorski Slovani ? Dobili so svojega škofa v Trstu, radi tega pa se morajo zadovoljiti na drugi strani z Nemci kot najvišim! deželnimi uradniki na Primorskem. Sicer pa počakamo na dejstva novoimenovanih gospodov. Ker je sedaj izpražnjeno mesto višjega državnega pravdnika v Trstu, radovedni smo, ako zasede ta sedež zopet kak Nemec ali sploh človek, ki ni zmožen slovenščine. To prevažno mesto bi moral dobiti uradnik, ki je popolnoma zmožen slovenščine ali hrvaščine, kajti Slovenci in PIr-valje na Primorskem ne odnehajo zahtevati slovanskih obtožnic in slovanskega uradovanja od strani državnih pravdnikov. — »Slovansko pevsko društvo* je priredilo v nedeljo 5. t. m. koncert na vrtu «Mondo Nuovo». — Istega dne je bil redni letni občni zbor polit, društva »Edinosti*. — Urednik Jakič je bil obsojen na 8 mesecev zapora, 150 gld. zgube varščine
ter na plačo 300 gld. pravdnih stroškov. Taka obsodba (8 mesecev zapora) prvič, ko je sploh urednik na zatožni klopi, je značilna za naše razmere na Primorskem.
Istra.— Dr. Dinko Trinajstič, odvetnik, nar. poslanec in pazinski župan ter njegov odvetniški pevovodja Majstorovič sta razposlala oklic, o katerem poživljata prijatelje in znance lani umrlega dra. Ant. P o-dreka, da bi mu povzdignili nagrobni spomenik na pazinskem pokopališču. Darove je pošiljati na zgornji naslov. — „Učiteljsko društvo o k ra j a Vo 1 o s k o” si je izvolilo novi odbor, namreč: Božo Dubrovič, nadučitelj iz Sv. Mateja, predsednik; Mak a-rovič Ivan, nadučitelj iz Jelšan, podpredsednik ; R u b e š a Fran, učitelj iz Zameta, tajnik; Miran Julij, učitelj iz Sv. Mateja, blagajnik; Rajčić August, učitelj iz Opatije, zborovodja. — Izvoljen je tudi pomožni odbor radi skupščine učiteljske „Zveze”, to je: Raj čić August, predsednik; Justi Adolf, tajnik; Bogateč Kristijan, čar Viktor, Dubrovič Božo, Miran Julij, S t i g 1 i č Ante, odborniki. To zborovanje se bo vršilo 19. in 20. avgusta na Voloskem in se tako izpolni želja isterskih učiteljev, ki je bila izražena pri lanskoletnem zborovanju „Zveze” v Rudolfovem in v „Naši Slogi”. Želeti je, da se zbere primorsko učiteljstvo tega dne na Voloskem, na naših tleh ter da udari željeni pečat sloge in ljubezni zvezi Slovencev in Hrvatov. V slogi je moč! Kjer je sloga — tam je napredek! — V Sv. Martinu pri Buzetu je ustanovljena nova podružnica ister-ske družbe sv. Cirila in Metoda. Bodi srečno! — Radi piranskega napada na naše deželne poslance je bil preslišali 15. pr. m. poslanec Kompare. Preslišanje se je vršilo v Kopru in je trajalo tri ure. Pokazalo se je o ti priliki, da pri sodišču v Kopru nimajo n i-jednega človeka, ki bi znal pisali slovenski zapisnik!—„Naši Slogi” poročajo iz vasi Livada pri Oprtlju, da se je tamošnje ljudstvo poslu ževalo vedno z vodo iz vira v cesarskem gozdu. V zadnjem času pa se ljudstvo ne sme več posluževati starinske pravice* kajti postavljeni stražnik to prepoveduje kmetom, gospodi pa dovoljuje. Ker v tem kraju sploh druge pitne vode ni, je ljudstvo zelo razkačeno, da se mu odvzema ta božji dar! — Šolsko-politično društvo „Lega N a z i o n a 1 e” je imelo svoj letošnji redni občni zbor v Kopru dne 28. in 29. pr. m. Ni treba naglašati. da so Koperčani napeli nadnaravne svoje moči za čim krasneji sprejem svojih polit, somišljenikov. Šolsko leto na c. kr. učiteljišču je končalo na hitro roko, da so kandidatje in profesorji lahko odšli, ker drugače bi se utegnili pripetiti kaki neljubi prizori. Čas bi že bil, da bi se učiteljstvo vzgajalo v kakem drugem mestu in ne v irredentovskem gnezdu.
Kranjska. — Berolinska „Elektricits-gesellschaft” se je obrnila na ljubljanski magistrat, da zgradi v Ljubljani na lastne stroške električno železnico, če je le kaj upanja, da bi se podjetje obrestovalo, če tudi nizko. Društvo je prosilo mestni magistrat za potrebne podatke. — Pri podiranju hiš v Ljubljani so našli ostanke nekdanje naselbine ribičev in brodarjev; ki so bivali okrog cerkvice sv. Miklavža. Ogljena plast dokazuje, da je to naselbino pokončal ogenj. — Olepševalno društvo se snuje v Radovljici na Kranjskem. Društvo bode imelo namen, delovati za olepšanje mesta in okolice in privabljati letoviščarje v Radovljico in okolico. Bilo bi dobro, ko bi v tem smislu ukrenila nekaj tudi naša županstva ! — „Glasbeno Matico” je pregledal poseben odposlanec naučnega ministerstva, ravnatelj dunajskega konservatorija F u c h s, ki se je izrazil jako laskavo o učnih uspehih. — Za novo sodno poslopje v Ljubljani je odobrilo kupljeno stavbišče finančno ministerstvo. — V Ljubljani prodaja trgovec Mihael Kastner žve-plenke „Sudmark”. Ta tvrdka živi največ od Slovencev! Cepci so pa oni, ki podpirajo tako trgovino, ki daje dobičke ponemčeval-nemu društvu! — Ljubljanski mestni zasl o p je določil v svoji seji ceno električni razsvečavi, katera se v kratkem napravi v Ljubljani.
Štajerska. — Volitve v okrajni zastop celjski so že določene, in sicer voli veliko posestvo dne 13. julija, veliki trgovci dne 14. julija, mesta in trgi pa dne 15. julija, kmečke občine dne 16. julija t. 1. Ali bodo v novem okrajnem zastopu imeli večino Slovenci ali nemški Celjani in nemškutarji, o tem odločuje volitev v velikem posestvu. V tej skupini so Slovenci že dvakrat zmagali. Bog daj tudi tretjič! — Hotel „pri kroni“ v Celju je sedaj zbirališče narodnjakov. Opozarjamo na ta hotel Slovence, ki prihajajo v Celje ter tamkaj prenočujejo. — Velika nevihta dne 24. pr. m. provzročila je v celjski okolici mnogo škode. — Posojilnica v Gornji Radgoni je imela lani 107.095 gld. prometa, 764 gld. čistega dobička in 3672 gld. zadružnega zaklada. — Ljutomerska posojilnica je imela 374.460 gld. prometa, 3109 gld. dobička in 25.017 gld. rezervnega zaklada. — Ormožka posojilnica je imela lani 359.220 gld. prometa, 2003 gld. dobička 29.295 gld. reservne zaloge. — Posojilnica v Piše c ih pri Brežicah je imela dohodkov in izdatkov skupno 32.844 gld., 115 je pridobila in imela založnih novcev 2561 gld. — Posojilnica na Sl a t i n i je izkazala 19.368 gld. prometa, 150 gld. dobička in 1952 gld. rezerve. — Posojilnica v Šoštanj i je prometa 179.808 gld., pridobila si 609 gld. in ima 5920 gld. ustanovne in 10.071 gld. posebne rezerve. — Posojilnica v Žalcu je izkazala 277.676 gld. prometa, 2124 gld. dobička, 5259 gld. splošne in 18 527 gld. posebne rezerve. — Nolar za Brežice g. Kazimir Bratkovič seje preselil z dnem 1. julija z Rogatca v Brežice. Ravno o tem času pa je zapustil g. notar dr. Franc Firbas Brežice in se preselil v Maribor. — Štajerska kmetijska družba je letos odlikovala 26 oseb radi zaslug, katere so si pridobile za napredek umnega kmetijstva. Med temi so trije Slovenci.
Koroška. — Celovški župan je romal v Berolin k svojim nemškim bratom. Tam ga je sprejel, kakor je sporočil Neuner celovškemu mestnemu zboru, berolinski župan posebno slovesno kot „župana najbolj južnega mesta". To novico nemški listi s posebnim veseljem trobijo med svet. Radovedni smo, kako še bolj junaško bo sedaj g. Neuner branil „nemški" (?) Celovec, ko je romal celo v Berolin, da so bolj navzame nemškega pru-sovskega duha, ki je tam prav po ceni. — Koroška deželna hipotekarna banka je začela poslovati dne 1. junija. — Občino „Slov. Šmihel" so prekrstili v „Pokrče", nemški pa zapisali „Poggersdorf". To je vendar očitno pačenje imen: Bog ve po kateri nemški slovnici so našli tako pokveko krajevnega imena. Naj bi se oglasil g. baron Mac Nevin, kateremu je «čistost» in «pravilna>- pisava imen toliko pri srcu, in odpravil tako grdo pačenje! — Volilve za deželni zbor bodo, kakor pišejo listi, koncem septembra ali začetka oktobra. Zato rojaki: na tlelo! — V Št. Lovrencu v Leški dolini se je sam usmrtil učitelj F. Werzer s tem, da si je z britvo prerezal vrat, menda zavolj tega, ker so ga vaščani tožili pri deželnem šolskem svetu.
«Mir».
Razgled po svetu.
Avstrija. — Delegacija je končala svoja posvetovanja 20. pr. m. Neugoden utis je naredilo na Hrvate in Srbe, da je pripoznal delegat prof. J a g i č, znani slavist, da je pri obstoječih odnošajih v Bosni - Hercegovini najbolje še dalje rabiti ime „bosenski1* jezik. To so res čudni odnošaji! Ako se govori v hrvatske m jeziku, jeze se Srbi, ako o srbskem, ropotajo Hrvatje, proti bosenskemu pa oboji skupno! Vredni smo palice!! — FIrvaški in srbski vse-učiliščniki so demonstrovali proti profesorju dr. Ja g i ču radi njegove izjave v prid „bosanskega" jezikii. V useučiliščni dvorani za predavanje so ga pozdravili posamičniki z „pe-reat-klici" in enako ko je odhajal. Na ulici so mu klicali „hrvaški izdajalec". Radi tega izgreda na ulici je bil klican pred rektorat jeden vseučiliščnik iz Bosne, s katerim se je sestavil zapisnik, katerega pa dijak ni hote! podpisali oporekajo pravico rektoratu,
da se meša v reči, ki so se godile zunaj vseučilišča. — Češki poslanec dr. Š r o m se je odpovedal vodstvu moravsko - češke stranke. — Nadvojvoda Oton, drugi sin pok. nadvojvode Karola Ljudovika, prevzel je vsa častna mesta, katera je imel njegov pokojni oče ter vse predstavljevalne dolžnosti, koje je izvrševal pokojni nadvojvoda Rudolf. To vse pomeni pa, da stopi nadvojvoda Oton v prestolonasledsko čast, ako ne bi okreval brat nadvojvoda Ferdinand d’ Este. — Gosposka zbornica je bila zaključena 26. pr. m.; potrdila je vse predloge, koje je sprejela poslanska zbornica. — C. kr. dunajsko zdravniško društvo je izključilo iz svoje srede dra. Alberta A d a m k i e w i c z a, ki je iznašel zdravilo proti raku. Izključen je bil iz društva pa radi tega. ker se je pritožil v nekem časopisu, da nasprotujejo mnogi dunajski profesorji - zdravniki temu njegovemu zdravilu. Zbornica ni spoznala opravičenosti in ga je izključila iz društva s 112 proti 15 glasovom.— P r o t i f r a m a s o n s k i s h o d se bo vršil meseca septembra v Tridentu. — Drž. zbor se snide zopet dne 20. sept. 1.1. V jesenskem zasedanju dovrši domovinski zakon, predlogo o borznem davku in morda tudi še uvodni zakon k civilnopravdnemu redu. Državni proračun pride pa še le o novem letu v zbornici na vrsto. Zastopniki mest bodo napenja vse sile, da bi zavlekli še premembo domovinskega zakona; židovskim prijateljem pa posebno malo ugaja, da se misli povekšati borzni davek. — Odsek za civilnopravdni red je zavrgel predlog gospoda dr. A. Ferjančiča, naj se določi, da morajo biti jednakopravni vsi deželni jeziki v občevanju s strankami. Pravosodni minister grof Gleispach se je upiral temu in ' zatrjaval, da pri sodiščih ostane vse pri starem in se ni bati, da bi se narodna jednakopravnost ne spoštovala. Glasoval je za Ferjančičev predlog jedini Slovenec v odseku g. Višnikar. Mladočehi so nas pustili na cedilu, sklicuje se na to, da bodo ob ugodnem času sami stavili mnogo obširnejši predlog. Seveda s tem nam ni nič pomagano, kajti verojetno ni, da bi položaj bil kmalu tak, da bi se vsprejel še kak dalje segajoči predlog. — Po vsej Avstriji so se brale maše - zadušnice za pokojnega cesarja Ferdinanda. — 27. pr. m. je bil sprejet od cesarja novoimenovani kardinal A g I i a r d i. Cesar ga je slavnostno pokril s kardinalskim klobukom. — Nemški „Schulverein" opusti s prihodnjim šolskim letom tri ljudske nemške šole v okolici Prage radi slabih finančnih razmer. — Malorusko odposlanstvo je sprejel 26. pr. m. sv. Oče, katero je prišlo zahvalit ga za imenovanje Sembratoviča kardinalom. — 28. pr. m. je imel sejo m i n i-sterski svet na Dunaju pod cesarjevim predsedništvom. — Na Tirolskem v Celju ob jezeru so odkrili spomenik našemu cesarju. — Finančni minister je izdal podrejenim uradnikom odlok, s katerim naznanja neko spremembo ob robu na komadih 10 kron. — Liebigova predilnica pri Pragi je pogorela do tal. Več oseb je zgorelo. Do 30 delavcev je ranjenih, ker so morali skakati skozi okna. — Imenovanje uradnikov v Vil. plač. razredu, po poročilu nekega peštanskega časopisa, je prepuščeno sami vladi. Uradnike v ti plačilni vrsti je doslej imenoval sam cesar. Vest potrebuje potrdila. — Dunajski mestni svet je znižal podporo nemškemu izobraževalnemu društvu od 3200 na 500 gld. — Vlada nameruje upeljati obvezno zavarovanje živine ter je že razposlala načrte vsem kmetijskim društvom, da izrečejo svoje mnenje.
Ogcrska. —'Veliko hrupa je uzročil navod, ki so ga dobili ogerski škofje iz Rima v pogledu postopanja v verskem pogledu. V tem navodu se pozivajo škofje, da obrnejo svojo pozornost vzgoji pravih duhovnikov ter naj imajo na umu, da duhovništvo ne sme se bati ni kakega dela ni borbe, le da pomore do zmage kristijanski reči. — 15. septembra bo v Budimpešti shod prijateljev miru. — Državni zbor je zaključen. — Ma-djarski fra masoni so imeli slavnost posvečenja svoje palače, ki se je vršila 21. pr. m., v navzočnosti prostozidarjev iz drugih držav. Čudna svoboda! — Iz budimpeštanskih zaporov, odnosno bolnišnice, je popihal zopet
zločinec Affendakis, član znane tetske družbe. — Madjarski pisatelj Jokai je bil odlikovan od cesarja s svetinjo za znanost in umetnost. Ko je on sprejel to odlikovanje, je pisal neki madj. časnik, da ni častno za Madjarja, da je sprejel vzajemno odlikovanje za obe drž. polovici. Ukljub temu pisanju se je zahvalil Jokai cesarju na odlikovanju ; dru-zega dne pa je napisal v onem listu podlistek, v katerem se je opravičeval, zakaj je sprejel to odlikovanje. To ni zadostovalo, kajti neki poslanec in član vladine stranke je napisal v istem časopisu zopet članek proti Jokaj n, da on ni smel sprejeti tega odlikovanja. Taki so ti Madjarji. Oni smejo klju-bovati tudi cesarjevi volji — a nikdo jim ne more do živega! — Razstavo je obiskalo že jeden milijon ljudij.—Turška mošeja na milenijski razstavi je zaprta vsled posredovanja turškega poslaništva, dočim je še vedno harem odprt v oddelku 0s-Budavar. Neki časnikarji, ki so prišli k zborovanju v Budimpešto in so bili pozvani k Banffy-ju na banket, po-vračaje se na stanovanja po žični železnici (vspenjači), so se deloma poškodovali, ker je železnica slabo delovala. — Prišli so v Budimpešto tudi časnikarji, ki so se mudili v Moskvi. — Na budimpeštanskom kraljevem dvoru so zasledili veliko tatvino, s katero so proslavili Madjarji svojo tisočletno prosveto.
—	Madjarji imajo še na vrsti veliko slavnosti), s katerimi bodo proslavljali svoj milenij, namreč 27. pr. m. so odkrili spomenik v Pustaseru, 19. julija pa odkrijejo v Munkaču; 20. avgusta položijo temeljni kamen spomeniku kralja Štefana v Budimpešti; 26. avgusta je odkritje spomenika v Pannonbahni; 30. avgusta pa v Nitri; 20. septembra odkritje spomenika Sibinjanin Janku v Zemunu (na hrvaških tleh); 27. septembra otvorjenie železnih vrat; 30. septembra položijo temeljni kamen kralju Matiji Korvinu v Kološvaru; 28. oktobra odkritje spomenika v Brašovu itd. Kako se vidi, imajo denarja obilo!
Ostale države. — Iz Italije prihajajo poročila, da zapusti Afriko general B a I-dissera, njega da zamenja polkovnik Ste-vani, ki bo imenovan generalom, Barat-tieri je baje upokojen; general La m be rti pa postane eritrejskim zapovednikom. — Pišejo, da se snide ruski car z nemški m v Darmstadtu. — Znani Arto n, ki je mešetaril v panamski aferi, je bil obsojen pred pariškim sodiščem na šest let ječe. —• Razprava proti dr. Jamersonu se ponovi 20. t. m. — Egiptovski časopis poroča, da odpošlje Anglija meseca oktobra 15.000 mož v Egipt. — Mej Francijo in Italijo se dela za sporazumljenje o trgovinski pogodbi in o političnih rečeh. — Piše se o trozvezi Rusije-Francije in Španije. — Laški tolovaji so zarobili kanonika Č o m p a g n o ter so zahtevali za njegovo glavo veliko odškodnino. Kanoniku se je posrečilo ubežati tolovajem tako, da je ubil stražnika, ki je bil zadremal.
—	Na Kreti se pologa ustanek. Upa se, da se kmalu uduši popolnoma. — V Bologni so odkrili spomenik Italijanu Mingetti-ju. — V N a n c y - ju so pa odkrili spomenik pok. franc, predsedniku C a r n o t u. V z jed. država h a m e r i š k j h je proglašen kandidatom za predsednika Mac - Kinley. — Ustaja na otoku K u b a bode stala Španjsko za bodoče leto še celih 400 milijonov, ako bode hotela nadaljevati vojno proti ustašem.
—	Li-EI ung-Cang, kitajski podkralj* ki je zastopal svojega carja pri kronanju ruskega carja, je obiskal Berolin in nemškega cesarja. Iz Berolina se je podal v Friedrichsruhe k Bismarku, kateri ga je sprejel prav srčno in naglasil potrebo zbližanja Nemčije s Kitajsko.
—	Bivšemu ital. ministerskemu predsedniku Cri spij uje odločena pokojnina 25.000 frankov na leto. — Pišejo, da postane irreden-tovec C a val otti minister v ital. minister-stvu. — V Belgiji bodo kmalu splošne volitve za zbornico. Klerikalci se boje poraza. Prebivalstvo Petrograda šteje 1,013.000 duš. — Novim nuncijem na Dunaju, namesto Agliardija, je imenovan nadškof I a 1 1 i a n i.
—	Norveška zbornica v Kristianiji je zaključila odpraviti, latinščino kot obvezni predmet iz vseh gimnazijev. — Kolera v Aleksandriji in K a i r u baje pojenjuje, dočim se močno širi v nbtrlmji dežrli, kar pomeni, da
so jo vrgli pri enem oknu ven, pri drugem pa se je zopet povrnila. — V Barceloni so našli zopet štiri z dinamitom napolnjene bombe. — Španska vlada je predložila zbornici načrt zakona proti anarhistom, s katerim se določa smrtna kazen za vse zločine z raz-streljivom in da spadajo isli pred vojaško sodišče. —; Angleška zgornja zbornica je sprejela zakon, s katerim se dovoljuje poroka s sestro pokojne soproge. Pametnejšega posla ni imela !
—	V St. J o u s e n na Guatemali je u s t a j a.
—	V Cikagu so iznašli stroj za izdelovanje žve-plenk. V ta stroj denejo kar cel hlod. katerega potem stroj razkosa na koščeke in je omoči v upaljivo tvarino ter izvrže popolnoma gotove žveplenke, katerih stanovito število menda poskače samo v škatljice in se potem še zamašijo. Delavskih močij ni potrebno zraven. Ako ne bi prihajala vest iz Amerike, bi ji smeli verjeti 1 — V Afriki so umorili francoskega podanika, markiza de Moreš, kije šel na pomoč Mahdiju proti Angležem. Umorjeni je bil najprej anarhist, potem vodja franc, antisemitov. Umorili so ga Afrikanci iz plemena Taurega.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Dne 21. pr. m. je bila glavna skupščina „JI a t i c e Hrvatske". Iz tajnikovega poročila posnemamo, da namerava izdati „Matica" za tekoče leto 10 do 12 knjig, mej temi tudi hrvaške narodne pesmi. Imela je dohodkov lansko leto gld. 40.000, stroškov pa gld. 03.000, torej gld. 10.000 či-tega preostanka. Premoženje „Matice" znaša zraven društvene hiše še v državnih papirjih in gotovini 40.000 gl. Svojim častnim članom je izvolila gospo Julijo Bogovič. Ta gospa je še-le tretji častni član „Matice". Prvi je bil oče Janez Bleiweis, drugi je Ivan T'ruski. Izvoljen je bil novi odbor, v katerem se nahaja tudi naš rojak prof. Jos. Stare. — Pri narodni dirki kolesarjev 21. pr. m. v Zagrebu so sodelovali le Slovani: Hrvatje, Srbi in Slovenci. Ljubljansko kolesarsko društvo je dobilo tretjo nagrado.
—	V Zagrebu nameruje madjarski mestni zastop imenovati nove trge in ulice, namreč „Hed ervarije v trg", „Barošova ulica" itd. Tako sramotijo madjaroni svoj rod! — Nesloga v opoziciji, posebno mej pravaši, je bila uzrok, da so zmagali vladi prijazni ljudje pri nekaterih občinskih volitvah. — Županijska skupščina zagrebška je glasovala većinom glasov čestitko madjarskemu švindel-skemu jubileju, to je tisoč-letnemu zatiranju Slovanov. Škandal! — Pri volitvah v okrajno blagajno v Zagrebu so zmagali socijalisti proti kandidatom čisto hrvaške delavske stranke. — V trgovinski zbornici zagrebški je bi! odklonjen predlog, da se priredi vlak k razstavi v Budimpešto. Tako je prav! — Maksu Šoštariču, filozofu in demonstratorju na dunajskem vseučilišču, je naročila dunajska orijentalska družba, naj preišče prirodo-znaske razmere v Albanji. Šoštarič je rodom iz Varaždina. To ni njegova prva znanstvena misija. Lani je prepotoval Bosno in je ondu našel neko dosedaj neznano rastlino, katera se bode odslej po njem imenovala ; vsled uspešnega preiskavanja Bosne je dobil službo suplenta na neki dunajski gimnaziji in bil imenovan demonstratorjem na dunajskem vseučilišču. Kakšno spoštovanje v znanstvenem svetu si je pridobil ta slušatelj filozofije, kaže to, da je že član c. kr. zemljepisnega društva in zoologičnega in botaničnega društva na Dunaju. „Societč de botanique“ v Parizu ga je pa imenovala svojim dopisujočim članom. Te dni odpotuje Šoštarič v Atene, Carigrad, Makedonijo in Albanijo. Orijentalska družba ga je preskrbela z zadostnimi sredstvi. — Ker menda nimajo važ-nejega dela. proslavili so prošli mesec na slavnosten način desetletnice službovanja petih velikih županov, posebno oseškega velikega župana grofa Pe j a če viba in sremskega Ervina pl. Csecha. Kot kakim kraljevim namestnikom so jima kadili podložni uradniki in zaslepljeni skupščinarji, ki ne znajo ločiti osebnih simpatij od uradnih dolžnosti) ah slučajnih zaslug na tem polju. Danes eden. jutri zopet drugi se da proslavljati, zapostavljajo narodne koristi. V drugih
deželah proslavljajo navadno štirdesetletno službovanje kakega vrlega uradnika, na Hrvaškem pa so drugačni; tam se je ugnezdil madjarski običaj, da morajo proslavljati vsako petletnico pri vseh štreberskih uradnikih, pri-čenši od bana navzdol. Čim več zaslug ima tak uradnik za madjarsko misel, tem bolj prosto roko ima, da mora paševati po svoji mili volj k Štreberstvo in slavohlepnost takih uradnikov pa gotovo ne koristi narodni stvari. Obžalovati pa se mora, da se je sploh uce-pilo v narodu tako mameluštvo. ki ne mara spoznati dejstva, da je uradnik plačan za svoj trud, torej da se ga le pohujšuje, ako se mu kadi po nepotrebnem. Uprav omenjena gospoda, grof P e j a č e v i č in C s e c h, imata najmanj zaslug za hrvaški narod, največ pa za madjarsko državno misel. Oba povrhu še širita misel o „slavenstvu", kot Ka!lay
0	„bosenskem" jeziku v Bosni. Prvi se smatra za Slavonca, kakor da bi bili oni nekaka posebna narodnost. In tako uradnike še proslavljajo! Globoko smo padli, res! — Zraven teh proslavljanj je na dnevnem redu čestitanje županijskih skupščin madjarskemu vi-težkemu narodu na krasno uspeli milenijski razstavi. Pripravljajo posebne vlake v Budimpešto na deželne stroške. Kakor žene pastir ovce v hlev. tako si prizadeva jo javni oblastniki. spraviti čim več ljudstva k tej razstavi. Že več vlakov je natlačenih prišlo s Hrvaškega. Dne. 25. pr. m. so odšli iz samega Zemuna trije posebni vlaki, ki so bili natlačeni kot sardele v sodu. In to vse je šlo na zapoved od zgoraj, le da se pomaga Madjarjem iz gotove zgube, ali vsaj, da jo zmanjšajo. To počenjanje daje razrnjšljevati vsakemu trezno mislečemu Slovanu! Kam jadramo po taki poti? — Sin hrvaškega pok. zgodovinarja Ivana Kukuljeviča, dr. Božidar Kukul.jevič, ki je bil doslej v državni službi kot okrajni glavar, je izstopil iz te službe, da bo mogel posvetiti svoje moči v prid naroda . za katerega čuti njegovo srce. On je tudi na književnem polju delaven, posebno kot pesnik!
Dalmacija. — Pred zaderskimi porotniki se je zatrovarjal 20. pr. m. gospod Paja-'
1	i č, župan iz Baške v Istri, o katerem smo svojčas sporočili, da je bil obsojen prod rovinjskimi porotniki na 6 mesecev zapora, ker je dal zapreti italijanskega agitatorja, urednika Marfmolicha iz Pulja. Najviše sodišče je uničilo prvo porotno razsodbo in delegovalo za-dersko poroto za drugo razpravo. Pajalič je bil oproščen. — Kotorski škof Učelini je slavil 25-letnico svojega duhovniškega poklica — V Splitu so ustanovili delavski denarni zavod. — Izpraznjeno je mesto potovalnega učitelja za poljedelstvo. Letna plača 1000 gl., za popotovanje 800 gl. Več se izve v uradnem časopisu „Objavitelj Dalmatinski". — Le v mesecu maju se je izvozilo na Nemško Gl.000 litrov črnega vina. — V Arbanasih pri Zadru se ne dovoljuje razviti hrvaške zastave radi javnega mini. — V Kali mu so otvorili hrvaško čitalnico. Pri tej priložnosti so nameravali blagosloviti tudi svojo zastavo, a zaderski nadškof ni tega dovolil. Čudni odnošaji! — Dr. Ignacij Kestler, občinski zdravnik v trdnjavi Opus, poziva vse bolnike na bronkijalnem kroničnem kataru (Phtisis pulmonom), naj se poslužijo zdravljenja z gotovim uspehom, ki se doseže z inhalacijo dima iz filtrovanega lesu. Inhalacija se mora vršiti dan in noč ter se more pripraviti v vsaki hiši. Kdor hi imel potrebo takega zdravljenja, naj se obrne do imenovanega zdravnika v trdnjavo Opus (Narentu) v Dalmaciji, kateri radovoljno daja pojasnila.
češka. — Prošli mesec je udarila strela v mestno hišo v predmestju Žižkovu uprav v času, ko so zborovali mestni svetovalci. Strela je uničila električno razsvečavo ter uzročila precej veliko škodo. Človeških žrtev ni bilo. — „Frankfurter Zeitung" je prinesla iz Budimpešte dopis, v katerem se poudarja, da se dela na tem, kako bi prišlo do sprave mej Madjarji in Čehi, s čemur bi se dosegla najprej nova pogodba mej našo in ogersko polovico. Da se doseže ta sprava, Madjarji bi baje priznali češko državno pravo in bili pripravljeni na češko kronanje. V dopisu se povdarja, da ne bo na'škodo Ma-djarjev, ako se povzdigne na Šumavi slovan-
ska trdnjava mej Nemčijo in Avstrijo, kajti vse bo odvisno od Nemcev v Avstriji, kako se bodo držali Madjarji- zanaprej. Češki časopisi ne dajejo nikake važnosti temu dopisu. dokler se ne pristopi k uresničevanju, kajti — pišejo — delo hočemo videti in potem še-le se odločimo ....
Galicija. — V Tarnopolu je nastal razpor mej častniki in meščansko čitalnico, ker so prvi zahtevali, naj društvo upelje tudi nemščino kot poslovni jezik. Ker Poljaki niso hoteli ustreči tem zahtevam, so častniki izstopili iz čitalnice. Častniki si lahko pomagajo sami, ako ustanove svojo posebno čitalnico z nemškim poslovnim jezikom. No oni tega ne marajo, kajti radi bi ponemčili sedanjo poljsko čitalnico. Sam okrajni glavar si prizadeva pregovoriti člane meščanske čitalnice, naj bi prevedli pravila tudi na nemški. To vmešanje glavarjevo je razburilo či-talničarje, a se še ne ve, ali je zmagal glavarjev upliv — Poljski časopisi poročajo, da začne rimska kurija ostreje postopati proti patru S to j a I o v s k e m u, ker ne mara oditi v svojo škofijo tor še vedno mašuje, dasi mu je to prepovedal nuncij, ter napada cerkvene dostojanstvenike.
Slovaška. — Glasilo ogerskih Slovakov „Narod ni e Noviny“ opozarjajo, da so bili pomiloščeni 8. pr. m. politični kaznjenci vseh nemadjarskih narodnostij, razun jedinih Slovakov, piše: „Mi Slovaki imamo dva politična sužnja, Žiaka in Polonija : no mejtem ko so srbski in rumunski polit, zločinci bili pomiloščeni, slovanskim je bila odrečena taka milost. Izgovor, da je bil Zink že kaznovan, tukaj ni umesten, ker se ni uvaževala ta okoliščina pri drugih. Tudi Popovič, Branist in Lucaciu so bili kaznovani poprej, pa vendar so bili pomiloščeni. Drugi pol. zločinec slovaški Polonij ni bil še nikoli kaznovan, pa tudi on ni bil pomiloščen. Pri tem pomilo-ščenju je torej odločevala narodnost, kajti neverojetno je, da je bil to le „slučaj". — Tako tožijo Slovaki, a ž njimi tudi mi.
Bosna-Herccgovina. — V Sarajevu mislijo zgraditi gledišče, oziroma društveni dom. Mesto odstopi zemljišče zastonj. —
—	Dijaki iz pariške meVniške (inženirske) šole so obiskali Bosno-Hercegevino. — „All-d e u t s c h e r V e r e i n", ki ima svoj sedež v „Raihu", priporoča naseljevanje Nemcev v Bosni-Hercegovini, namesto v Ameriki. — Katoličanov je v Bosni-Hercegovini 334.142; 1. 1879. jih je bilo 209.391.; 1. 1885. pa 2G5.788, tako, da se je pomnožilo v desetih letih število katoličanov za 78.354. —O poljedelskem uprašanju v B.-H. piše „Grazer T a gb la 11" : „Olajšati položaj revnega kmeta v Bosni je res kulturno uprašanje. Kniet mora dati agi (posestniku) tretjino ali polovico svojega pridelka, a povrhu je aga še prost vsakega davka. Vlada sicer odkupi aginega gospodstva 1000 do 1500 kmetov na leto; ker je pa čez 100.000 takih kmetov, ta pomoč ne zadostuje v tem pogledu. Odkup fevdalne pravice v korist revnih najemnikov je bilo za okupovanja jedno najvažnejših vprašanj,
—	in to vprašanje ni rešeno niti danes. To ni nikaka čast za avstro - ogersko upravo!" V daljnem sestavku poziva delegacijo, naj preslane biti vladni stroj ter naj spomni ministra na to „kulturno dolžnost" — Tudi letos je bila konjska dirka v Ilidžu.
Srbija. — Črnogorski knez Nikolaj je bil slovesno vsprejet v Belgradu z vsem svojim spremslvom. Občinstvo je kar tekmovalo pri sprejemu slovanskega vladarja. V Belgrad je došla velika množica ljudstva iz notranjosti dežele, ker so bile cene na železnicah znižane za 50 odsto. Kralj je posebno odlikoval svojega sobrata. Na dvornem obedu, ki je bil v čast gostu, so bili navzoči vsi ministri in diplomatje. Srbski kralj je napil knezu, na kar je on odzdravil naglasivši da oba si prizadevata voditi srbski narod, ter da ne hrepenć po tujih deželah, hočeta le obdržati svojo posest. Kralj Aleksander je odlikoval z visokimi redi oba kneževa sinova Danila in Mirka. Po petdnevnem bivanju v Belgradu se je knez povrnil čez Dunaj in Reko na Cetinje. — Po statistiki 31. decembra 1895. šteje Belgrad 58.992 prebivalcev, to je 34.392 moških in 24.600 ženskih. Hiš ima ! 5371. L. 1890 je imel 54.229 prebivalcev,
torej prirast 4743. — O zadnjič poročanem mučenju v zaporih v Požarevcu poročajo, da je vlada odposlala svoje poverjenstvo, ki je dognalo le deloma resničnost zadnjih naših navodov po srbskih časnikih. To je žalostno, in sicer tem več. ker to kaže, da so podedovali v Srbiji od Turčije tudi turške „šege“.
—	Iz Belgrada poročajo, da je ljudstvo napadlo naprednjake ter jih več usmrtilo. — Arhimandrit P e 1 a g i č, o katerem smo poročali lansko leto, da je pričel širiti socijalizem po Srbiji ter da mu je bila odvzeta duhovniška čast, je bil obsojen prošli teden v Bel-gradu na 26 mesecev ječe radi razžaljenja kralja Aleksandra.
Črnagora. — Novim črnogorskim ministrom prosvete je imenovan Simon Popovič, ki je rojen v hrvaškem Sriemu.
—	Ker je črnogorski knez odlikoval z Danilovim redom zdravnika Saharjina, ki je zdravil pok. ruskega carja Aleksandra III., je ta zdravnik poslal knezu 15.000 rubljev za zgradbo vodovoda na Cetinju. — V kratkem odprejo na Cetinju novo zgrajeno kneževsko gledišče.
Bolgarija. — Zopet se naznanjajo razne vesti, ki slabo osvetljujejo bolgarske javno-varstvene odnošaje. Razbojniška četa baje vznemirja neki del bolgarskih prebivalcev. — Proti makedonskemu pokretu piše uradni list bolgarske vlade, da je nepotreben in nevaren v tem pogledu, ker se ne bi izvedle po Turčiji obljubljene preosnove na bolje. Bolgarska vlada da je storila vse mogoče pri turški, čudežev ne more delati — vojne pa ne mara napovedati Turčiji. — Iz Sredca prihajajo vesti, da odstopi sedanji trgovinski minister N a čovič, ker je baje bolan. Načovič je jeden izmej prvih mož, ki so se borili za prostost Bolgarije. Bil je večkrat minister in tudi vladni odposlanec na Dunaju in Bukareštu.
—	Knez Ferdinand obišče baje rumunskega kralja Karola v prvi polovici tega meseca.
Rusija. — Delavski „štrajk" v Petrogradu, ki je nastal še pred kronanjem, še vedno nadaljuje. 50.000 delavcev je ustavilo delo v samem Petrogradu.* Temu „štrajku" se ni dajalo nikake važnosti, vendar sedaj spoznavajo, da se ne da stvar prezreti ter da se mora računati tudi z delavskim stanom v Rusiji. Redarstvo je zaplenilo vse razglase na delavce, katere je izdalo društvo za zaščito koristij delavskega ljudstva v Rusiji.
—	Uradni list je prinesel dnevno povelje vojnega ministra V a n o v s k e g a, v katerem se navaja, da je posebno poverjenstvo, ki je bilo sestavljeno po carju, odločilo samo b e-1 o - m o d r o - r d e č o zastavo kot rusko narodno.
Raznoterosti.
*	Milijarda minut od Kristusovega rojstva poteče dne 14. aprila 1302. 1. ob 4. uri 20 minut zjutraj — tako je izračunal neki uradnik, kateremu je bilo v pisarni tako dolgčas, da se je lotil tega računa, samo da minejo uradne ure.
*	Učenec proti profesorju. — Spevoj Miloševič, učenec četrtega razreda realne gimnazije v Zemunu, se je mej letom slabo učil in bi bil moral po počitnicah delati ponavljalno skušnjo iz tega predmeta. Iz jeze je fant počakal za nekim zidom profesorja fizike Ivana Šaha in vstrelil nanj iz revolverja, a ker ga ni zadel, je planil k njemu, ga udaril z revolverjem po glavi in poskusil no-vič nanj ustreliti. Profesor se je branil z dežnikom, dokler mu niso ljudje priskočili na pomoč.
*	Poroka v zverinjaku. — V Johanes-burgu v Transvaslu seje v ondotni menaža-riji priredila benefična predstava na korist občnopriljubljenemu krotitelju, čigar civilna poroka se je vršila tisti dan. Krotitelj je po posebnih lepakih napovedal, da se bo cerkvena poroka vršila v zverinjaku. To je privabilo1 v menažerijo toliko ljudij, da so bili vsi prostori natlačeno polni. Sredi menažerije je stal zverinjak, v katerem sta bila dva leva.
V proslavo tega dne sta imela na glavi in na repu rudeče petljice. Naposled so prišli ženin, nevesta, dve priči in nevestini stariši | ter se slovesno podali v zverinjak, kjer so i
čakali pastorja, da ju poroči. A pastorja ni bilo, dasi je svoj prihod za trdno obljubil. Mož se je menda zbal, kajti poslal je fantiča. kateri je čakalcem sporočil, da pastorja ne bo, ker se boji, da bi mu njegovi duhovni tovariši zamerili, ko bi poroko zvršil v zverinjaku.
*	Angleški zagovorniki. — Na Angleškem ne poznajo takozvanih ex-offo (uradnih) zagovornikov, a vzlic temu dobi vsak hudodelec brez težav zagovornika, če je storil le količkaj znatno hudodelstvo. Za zagovornike posebno znamenitih hudodelcev se odvetniki kar pulijo. Ako odvetnik vč, da ga hudodelec ne more plačati, zahteva od njega, naj dovoli, da se napravi njegova podoba od voska in naj odvetniku zapusti svojo obleko in kar ima. To podobo proda odvetnik potujočim panoramam. Ako se hudodelec obesi, je to navadno prav dobra kupčija. Drug način, dobiti plačilo za zagovor, je ta, da proda odvetnik kakemu časopisu vse sen-zacijonalne podrobnosti dotične obravnave. Navadno dobi za to po 150 do 200 funtov šterlingov, seveda, če je stvar zanimiva. Posebno dobro plačujejo listi odvetnike, če ti izposlujejo, da toženi hudodelec svoj zločin prizna, bodi pred obravnavo ali po obravnavi. Vzlic temu. da se angleški odvetniki bavijo s takimi kupčijami, se vender ne upa noben sodnik ž njimi tako govoriti, kakor govore sodniki časih drugod z odvetniki.
*	Ujet morilec svojih žen. — Dunajska policija je zaprla človeka, kateri je dve svoji ženi zastrupil. Janez Schmalegger, rodom z Gorenjega Štajerskega, se je po smrti svoje prve žene, katero je najbrž tudi zastrupil, dasi on to še taji, oženil z nekim dekletom, s katerim je imel skrivnostno znanje še, ko je prva žena živela. Po poroki z drugo ženo, se je Schmalegger preselil na Dunaj in vzel seboj polsestro svoje žene. Kmalu je imel tudi s to skrivnostno znanje. Žena je svojo polsestro odpravila iz hPe, vsled česar je Schmalegger sklenil, jo usmrtiti. O binkoštih je Schmalegger primešal neki jedi nekoliko arzenika. Žena in oba otroka so jedli to jed, groznemu človeku se niti lastna otroka nista smilila. Ker je bilo arzenika premalo, so vsi trije oboleli, a ozdraveli. Ker se to pot umor ni posrečil, je Schmalegger poskusil bolni svoji ženi deti arzenika v zdravilo in v vodo. Konečno se mu je grozni namen posrečil in žena je umrla.
S Schmaleggerjem je bil sporazumljen tudi njegov hlapec. Ko sta se nekaj pričkala, je neka ženska slišala njiju pogovor in vse ovadila. Schmalegger, njegova ljubinka in njegov hlapec so izročeni sodišču.
*	Umor in samomor vsled nesrečne ljubezni. — Koncipist pri finančnem ravnateljstvu v Šopronju, dr. Fran Bogdany, je imel dlje časa znanstvo s soprogo šopronj-skega veleindustrijalca Lenka, znano krasotico, sicer pa jako zapravljivo žensko. Ker je gospa Lenk to ljubavno razmerje pretrgala, je dr. Bogdanj sklenil, maščevati se. Ko se je gospa Lenk s svojo sestro sprehajala po gozdu in trgala cvetlice, ustrelil jo je zapuščeni ljubimec iz zatišja, potem pa še samega sebe.
*	Mala revolucija. V vasi Mehandika pri Lugošu na Ogerskem, so orožniki zaprli nekaj kmetov. Sosedje so hoteli orožnike z vilami in kosami prisiliti, naj zaprte izpuste. Unel se je krvav boj, pri katerem je bilo osem oseb ubitih, 29 pa ranjenih. V vasi se je razglasilo nekako „obsedno stanje". Politična oblast je v vsaki hiši nastanila po pet vojakov ali orožnikov, da skrbe za red in nadzirajo razburjene ljudi. Vas ima 2000 prebivalcev.
*	Umor v cerkvi. — Angela Parze, , lepa 1 Tlel na deklica, v Ligni pri Florenci je ■ bila delavka v ondotni tovarni za slamnike. Ker so jej'stariši umrli, živela je pri svojem neoženjenem bratu, ki je jako pazil na njo. Vzlic temu se je dekle zaljubilo v tovarnarjevega sina. Sin je znal tako uravnati, da je Angela imela popoludne dve uri prosto, in tačas sta se shajala. Tovarnarjev sin je pa odšel na neko trgovinsko potovanje. Ta čas sta si pridno dopisovala in pisma je dobivalo dekle pri neki stari sorodnici, kateri sta vso
I stvar zaupala. Ta sorodnica je pa umrla. Ko je brat ravno prišel v stanovanje te sorodnice, da ukrene nekaj zaradi pogreba, pride pismonoša in njemu izroči pismo naslovljeno na njegovo sestro. On pismo hitro odpre in je prebere; potem pa teče v cerkev, kjer je bila njega sestra in jo zakolje blizu oltarja, kjer je molila, zaklicavši: Ti nesramnica! Na to se je sam zabodel, da mari več ne ozdravi. Empolski škof je cerkev znova blagoslovil.
Narodno gospodarstvo.
Priprost način m hranjenje mesa. Da se
suhega mesa ne lotijo žuželke, se priporoča, da se na mesni strani prevleče z ilovico. Ilovica se namoči, potem se pa z rokami z njo prevleče meso. Ilovična skorja mora biti gosta. Posebno kosti namaži dobro z ilovico. Tako meso se hrani več let, ostane sočno in okusno. Predno se dene kuliati, se ilovica kaj lahko odstrani.
Kaj je najboljše sredstvo zn pokončanje ščurkov.' Proti ščurkom je dosti pomočkov, ali pn vsem tem jih ni lahko zatreti. Velik sovražnik jim je jež, zato ga ljudje radi jemljejo v hišo da jo čisti. Tudi race zapirajo po noči v kuhinje, kajti tudi ono jih rade žro. Drugi jim pokladajo po tleh limanice, da se love na nje, ali pa jim nastavljajo lonce z vodo, da vanje počepajo : toda lonec se mora oviti s kako cunjo, ali pa se kako drugače naredi mostič, da morejo ščurki na posodo. Za vodo jemljejo pivo, ječmenov slad, korenje (mrkva), ali pa tudi kaj drugega. Še več izda, ako staviš pred nje kako slaščico, katero si z belo mišjico dobro pretresel, samo to ti je paziti, da race ali kokoši ne pridejo do otrovanih ščurkov. Čeja v kuhinji in po hramih je in ostane pa tudi proti ščurku najboljši pomoček, sosebno jedilni ostanki in odpadki naj se sproti odnašajo.
„Najccnojša in uajhitrejša obrnitev opusto' šenih vinogradov" je naslov knjigi, ki je izšla v založbi deželnega odbora kranjskega ter je ponatis spisov, katere je za „Kmet." sp.sal gosp. Gombač, potovalni učitelj za vinarstvo. V knjigi, v katero je vtisnjenih 28 slik, je izvrstno in jako umljivo raztolma-čeno vse ono. kar je potrebno vedeti vinščaku ob zasaditvi novih vinogradov z ameriškimi trtami. To knjigo, obsegajočo 60 slranij, je dobiti tudi v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani za 20 kr. izvod.
Državna darila za konjerejo. V grofiji Gorici in Gradiški delila se bodo državna darila za leto 1895. v srebrnih goldinarjih in srebrnih medaljah, kakor tudi v priznalnih diplomih: a) za kobile-matere s sesajajočimi ali odstavljenimi žrebeti, b) za mlade, t. j. dve do petletne kobile in c) za jedno in dvoletne žrebice v nastopnih postajah, in sicer: dne 22. septembra 1896. ob 10. uri dopoldne v Gradiški, dne 21. septembra 1896. ob 10. uri dopoldne pa v Tolminu.
Za delitev daril veljajo določila, katera je ukrenilo po razmerah te dežele in po navodilih glede tega obstoječih visoko c. kr. minislerstvo za poljedelstvo. (Ta določila so razglašena v „Gosp. Listu" št. 6. t. 1.)
Da zajec trte ne gloje in ne dela škode po vinogradih, namaži trle s svežini milom. Zajec se tako namazane trte gotovo ne loli.
Bolezen v gobcu in na parkljih ozdravijo francoski živinozdravniki s fenilirio kislino. Ko začno živini iz gobca teči sline, dado gobce izprati z vodo, kateri je piimešano nekaj malega fenilne kisline. Na kilogram zadošča 20 dekagramov fenilne kisline. S tako vodo izpirajo so živini tudi parklji. Živina mora ostati na čednji stelji in dajati se jej mora le mehko klajo.
V arstvo pred rjo. Da vrtnarskega orodja no razje rja, naj se položi nekaj minut v vodo, v kateri se je raztopilo nekaj sode ali pepelike. Tako železo lahko tudi na mokrem leži, a vendar ne zarjavi.
Potresuuje mavca v hlevu je jako koristno. Z mavcem odslrani se nezdrave soparice in amonjak ne zbeži v zrak. Gnoj je zatoraj mnogo boljši.
Plevel po senožetih se pokonča, ako se napelje saj, pepel ali lapora.
Veverice so tičem nevarne. Gozdarji na Nemškem so se prepričali, da veverice zalezujejo jajčica po tičjih gnezdih in jih izpijejo. Tudi mladiče pomore.
Zoper drisko telet je dobra pomoč kreda. Nastreže se je na malo žličico. Pomeša se z rumenjakom in beljakom jednega jajca in to vlije teletu v gobec. To se ponavlja trikrat na dan. Tele kmalu ozdravi.
Na čem spoznati kokoši, ki pridno neso ! Nekatera gospodinja ima celo čredo kokošij, pa dobi le malo jajec od njih, če ne zna odbirati dobrih kokošij za pleme. Splošno je lahko razločiti kokoš, ki rada jajca nese, od one, ki slabo nese. Najbolje se pozna to na grebenu in podbratku. Kolikor temneje škrlalno-rudeča sta greben in podbradek ob času, ko kokoši jajca nosć, toliko pridneje so za nošenje jajec Tiste kokoši, ki srednje ali slabo nes6, imajo bolj bledo*rudeč greben in podbradek, ušesa pa umazano-bela in rumenkasto-roza-rudeča.
Keja žrebet. Pri reji žrebet je jako važno, da se živali morejo dovolj gibati, kajti s tem se pospešuje prebavljanje. Žrebeta, ki se ne morejo dovolj gibati, se tako lepo in lako močno ne razvijajo. Kadar pa vreme dopušča, morajo žrebeta s kobilo na delo ali pa na jiašo. Dobro je, če se naredi poseben ograjen prostor, po katerem žrebeta lahko skačejo.
Za kratek čas.
N a I o g e.
I.
Dem ant. (Sestavil Bolesl. Sorč.)
Postavite zdolnje črke tako, da bodo značile posamične vrste: 1. črka, 2. živalico, 3. sad, d-, pokrivalo, B. d e ž e 1 a (ista se čita tudi v sredi navpično doli), 6. žival, 7. umetno zložen spis. 8. del glave, 9. črka. a a i k n 1» s
m
o
e
k
n
1»
r
a
e
k
n
P
s
t
e
k
o
r
s
i i
o
r
(Rešitev in imena rešilcev prihodnjič.)
II.
(Poslal Andrej Munih iz Podbrda).
Fostaute prav zdolnje črke; debelo tiskana tretja vrsta od zgoraj doli da ime imenitnega Slovenca.
j
slov. pisatelj Slovan narodnost slov. mestece slovanski pesnik slov. pesnik krstno ime
(Rešitev in imena rešilcev prihodnjič.)
III.
(Sestavil Anton Berginc v Gorici.)
Zapišite v dolnje kvadrate ta štiri imena : Rudolf, Klemen, Mihael. Guštin — in sicer dve vodoravno in dve navpično:
Rešitve nalog v zadnjem „Primorcu". Rešitev De m ant a. (Srstavil Alojzij Brajnik.)
1
P r ž i v
v s
n
ž
m i
sev
r
e
r
g	o	r
a	s	t
e	k	o
1	o	p
e	u	č
o	v	o
b	e	r
h a m
i š k
0	v i ]) a v r i m
1	1 i m e s o 1 i r p a e č
a
c	a
a	t	i
o	r	e c
š	č	e
t	o
n
c
Srednji vrsti, pokončno in vodoravno, dasti: Živio Primorec. - Priznavamo, rešitev je bila težka. Rešil jo je Janez Bizjak v Kamnjah.
Rešitev računskih nalog.
I.
Od števila 9876 5 4321	(seštete številke dajo)	45
se odšteje 1 2 3 4 5 6 7 8 9	(	,	„	, )	45
ostane 8 6 4 1 9 7 5 3 2	(ki seštete dajo zopet)	45
To nalogo je rešil Janez Bizjak v Kamnjah.
II.
• Od začetka so deklice prodajale po 7 jabolk za 1 kr. Prva vjih je prodala za 7 kr. (49 jab.) in jej je ostalo še 1, druga za 4 kr. (28 jab.) in sta ostali še 2, tretja pa le za I kr. (7 jab.) in so ostale še 3. — Ali nakrat se je kupčija obrnila in jedno jabolko je veljalo 3 kr. ; po tej ceni so deklice prodale ostanek. Torej: prva je skupila še 3 kr. za eno jab., druga še 6 kr. za dve jab. in tretja še 9 kr. za eno jabelko. — Vsaka je torej skupila po 10 kr., dasi je Prinesla na trg prva 50, druga 30 in tretja le 10 jabolk.
fiešili so jo: Ivan Pecika v Devinu, Tomaž Frandolič in Jožef Svigtl v Zdravičini, Anton Klemenčič, trgovec v Dolenji Trebuši.
Rešitev ugank.
1.	N o g ni nič v Žaklju, ker mačke imajo — tace.
2.	Bog ne vidi Boga nikdar (ker je en sam), cesar cesarja le po redko, kmet kmeta pa vsak dan.
Dunajska borza
G. julija 1890.
8kupni državni dolg v notah	.	.	.	101
Skupni državni dolg v srebru ....	101
Avstrijska zlata renta.............123
Avstrijska kronska renta 4% . . . 101
Ogerska zlata renta 4 "J............122
Ogerska kronska renta 4%............99
Avstrb-ogerske bančne delnice	.	.	.	959
Kreditne delnice....................349
London vista............. 119
Nemški drž. bankovci za 100 mark	.	58
20 mark . ............................11
20 frankov........................... <)
Italijanske lire...................44
L. kr. cekini...................... 5
gl d. 45 kr.
,	50	„
„ 80 „ , 72\/Jn .	74	,
,	51	„
.	50	„
„	65	„
Loterijske številke.
24. junija:
Praga............................ 35	18	43	38	7
Inomost..................... . • 20 17 45 79 38
Lvov............................. 35	83	74	37	53
27. junija:
Gradec .......................... 51	89	30	73	35
Dunaj............................ 56	31	58	47	69
1. julija:
Brno............................. 77	27	15	37	8
4. julija:
Trst.............................  5	54	9	2	27
Line............................. 61	21	23	31	17
Inomost . ................,. . . 88	4 51	7 52
Tržne cene.
Knvn :	Santos..............gld.	132—	do	140' -
Sandomingo..........„	HiO -	„------
Java.................. 160: -	„ 164' -
Cejlon..............„	185' —	„	■—
Moka................„	192' -	„	—•—
Sladkor....................„	36'1/*	„	37'—
Špeh.......................„	52'	„	56—
Petrolij v sodu............„	IS '/a	.	—' —
v zaboju..........,	5 80	„	—• -
Maslo	surovo.............„	64' -	„	66' —
kuhano ........... . ,	80' —	„	— • —
Moka: (Majdičeva):
št. 0	gld.	13' ,	št.	1	gld.	12 70,	št.	2	gld.	12 60,
, 3	„	11'90.	„	4	„	11'50.	,	5	,	10 80,
št. 6 gld. 10'	, št. 7 gld. — • —
Ogerska:
št. 0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	12-90,	št.	2	gld	12 20,
, 3	„	11-60.	„	4	„	11-20.	„	5	,	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8'50
Otrobi debele	.	. ...............gld.	460	do	4’70
drobne	.	. ................„	460	„
Turšiča navadna.......................„	5.00	,	6-5q
Oves..................................,	7. -	„
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste reslante.	32, 25—22
j Ozki ulici (via Strettat št. 1 v Gorici priporoča-| škropilnice proti peronospori (ponovljene po | Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra pri-I prosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja.
Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Špre-; jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže po-I šteno in solidno.	62, 3.
Stru parska dela v ni ca
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
j za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
••••••••••••••M
Za mlekarje in gospodarje!
CENIK
mlinov „Ersfe Ofen-Pester Dampfiniihlen''.
Via Cappuccini N. 11,
(v bivši tovarni sladkorja).
Pšenični	greš	N.	B	tl.	14--
„	„		C		13-20
Pšenična	moka	,,	0	„	13-—
,,	tj	J*	1	JJ	12-60
t?	tj	M	2	„	12-30
t?	,,	M	3	J*	11-80
n	,,	1»	4	JJ	10 10
t»	„	„	5	„	10-50
t>	„	•J	6	JJ	10-—
,,	,,	,,	7	,,	8-90
5 “	22
ff.. I 1 ^
£:|
ji * | tsssS
"iii*
» c= c^» s*
Pšenične otrobi drobne a tl. 4-55 debele a tl. 4-75, zob a 11. 7 —, turšica ogerska 11. 5-65, domača tl. 6-45. Sol, turšična moka in drugi pridelki.
Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji.
Zalog-a pridelkov iz Monastera.
Riž mutico La a 11. 24 za 100 kg.
„	„	11.a ,-, ., 22.........
»i	III.a ,, ,, 19 ,, ,, ,,
in ceneje vrste od drugih tovarn.
Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov:
po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter.
i&G* Vse brez zaveze.
Oglas!
„Pomladanski odmevi" in „Gorsko cvetlice" — pesmi zn sopran, ali, tenor in b a s, zložil Janez L a It a r na r. Dobe se pri skladatelju na Št. V i š k i g o r i, (p. Slap ob Idriji), prve za 70 kr., druge za 50 kr. komad.	35 3—1
Tvrdka G. Feni. Itesberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci ih mlekarji. Ta	s. 123 8—2
moka za pitanje
je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjernnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. i Rcsberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici.	p. 53 7_i
.	Prodaja
STEBNFELDSKO PIVO,
vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu
8	(v bivši Reichovi hiši).
© Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku IG, zadej. ®
Pražko-Bubnska tovarna strojev, livarna železja in kovine Bertold Krmiš, podružnica na Dunaju 3/4 LOvvengasse 3, ima
v Gorici na Travniku 16, zadej
stalno razstavo plugov ter ostalih poliedelskih potrebščin, kakor vsakovrstne stiskalnice, čistilnico, stroje za rezanje krma, slama in repe, trijorje robkača.
Stroji za peronosporo, vinske stiskalnice in mlini za grozdje.
2aloga slovečih Garvensovih pomp in vozov
kakor tudi vseh tehniških potrebščin.
Zastop v Gorici ima F. Primas.
Vrlika izber nepremočljivih pokrival za voze in šoto rje ter dežnih plaščev. — Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme po nizkih cenah. — Najceneje v Gorici! Brockniannov žveplEiiokisli kalk za odgojo mlade živali in za hrano živine vsake vrste.
gotove proti ognju vsake velikosti.-
Ra/stavni prostori — v katerih se tudi prodaja — so odprti vsak dan in radi tega ne sme zamuditi priliko nijeden gospodar, da bi si ne ogledal lo zanimivo rastavo v Gorici na Travniku št. 16, zadej.
128, 3—1. S.	‘	54, 3	1, P.

Le 2 gld
ir
10 nč.
Naša dunajska Irvdka naročila nam je, da povsem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajamo 40 zelo lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne še nikdar ni hilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer :
1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ;
1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje sijajne vnanjosti ni razločiti od prave zlate ;
6 komadov dvostrokovnih robcev ;
1 zelo lepo žepno zrcalo s fino brušenim steklom;
1 krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja;
1 jako fino naprsno iglo z umeteljnimi briljanti ;
1	krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega
usnja ;	S. 122 (5 — 2
3 komade jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti;
2	komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaniško patentovano zatvornico ;
1 zelo elegantno pariško zapono za gospe ;
1 fino torbico za smotke;
1 fin ustnik za smotke;
10 komadov finega angleškega papirja za pisma in ,10 komadov finih angleških kuvert.
Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le	P. 52 6 — 4
2 goldinarja 10 nč.
Z naročbarni treba se je kolikor možno požuriti, ker zaloga ne traja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika.
Razpošilja po poštnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure
F. W I N D I S C H
K rakovo, št. 7
NB. Kar ne ugaja, vsprejine se takoj nazaj.
48
Kadi dobička na sadju in vinu!
za sadni mošt za vino iz grozdja
z vedno delujočim dvojnatim pritiskalom in ravnalom tlačilne moči „Hercules" z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20°/0 veča nego pri drugih stiskalnicah.
Mlini za sadje in grozdje
Robkači za grozdje. — Popolne moštarne stoječe in vozne.
Stiskalnice za sok, mlini za pripravljanje malinovca in drugih sadnih sokov.
Sušilnice za sadje in zelenjeti, stroji za olupljevanje in rezanje sadja.
Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“
Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom
kot posebnost najnoveje, najizvrstneje, najtrajneje, pripoznano najbolje sestave
PH. MATFARTH & Co.
c. kr. jedino priv.
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR.
Dunaj, II. Taborstrasse 76.
50 10-2 Odlikovan z 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami.
jppr- Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. —Hini,
|	Franjo Jakil	l
A Tovarnar kož v Rupi I
V	zaloga v Golici Raštel 9. ▼
Slovanski obrtniki in trgovci.
^ ANTON OBIDIČ
▼ čpvlinr v Spmpnišlri iilipi il A. cp ▼
Lončar Alojz Cerno
v Kobaridu izdtduje vsakovrstne lončene peči in modovn ce za ognjišča po najnovejših uzorcih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih.
. čevljar v Semeniški ulici št. 4 se . ■ priporoča Slovencem v Gorici in A * v okolici za blagohotna naročila. y
Veliki prazni sodovi 5
iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 20-70 hektov,
6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so ria prodaj.
Natančneje poizvedbe daje upravništvo ali v hiši via Dreossi štv. 2.
121 6-2 S.
50 4-2 P.

, ^rpousrnm'
ie ko*	J
primes k bobovi kavi
edf o zdrava kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kil« za 26 Kr.
Fvarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
leBOTieBMeneaeMMBeMMMBMMMeB
Gostilničar Ivan Lisjak	9.
pri „Rajhu" št. 5. na Komu, pripore'n svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino,
^	Cene primerne.
BMWBMM«a<«Mra*aMMME«fl»Bi
~!!L.
■•BMeeBeBeBefieBeaeKeB
Trgovce z vinom Anton Čoš,
0 v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem 9 S zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega 5 ■ belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, jg • katerega ima v svoji zalogi v glediščih ulici, 2(1. • Cene zmerne, poštena postrežba.
BOBOEMBMM«eB ->B6B«KeflM*Bfl
Fotograf A. Jerkič
A? M
^44444444444444444^
Pek Karol Drašeek £
priporoča
j,..j______J__________ „	1	pekarijo v Biva Corno 4
zavod zavednim Slovencem na	vrs^ doinai iliin istrskih vin	in podružno prodajalnico kruha £
Goriškem.	Z IZ	Cene znlerne'	2» v Semeniški ulici 2.	^
IVAN DEKLEVA X
na Travniku	|	veleti** z vinom,
priporoča svoj fotografični ^ *ma v svojih zalogah vseh

ccccoe»eo0ee***c«»«cec69oo«»c«e
S Svečar J. Kopač v Gorici
2	• Solkanska ulica 9
•	priporoča pristne čebelno-voščene sveče ~ kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron.
Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga ^ kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. S
•	Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •
•eeeeoeeeeceeecccMceeoee« ••••••
Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
_	Vrtna ulica šiv. 8.	0
•	priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej •
•	prislna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, J ® briskih in istrskih vinogradov. Cene zmerne, •
•	postrežba ločna.	0
Za piistnost lina jamči. “TBiij J
a	Anton Kuštrin	i 4 Gostilničar Ivan Reja $ „
V v Gosposki ulici štv. 23	▼ • priporoča svojo gostilno „pri ® T
♦ ♦

Usnjar Franc Bensa y
4	pripora'a	W T golobu" za vojašnico štv. 7. ^ y priporoča vsakovrstno usnje, ^
A svojo trgovino i'aznih jedilnih A • Vino belo in črno. prve vrste. D a podplate, kopita, orodje in druge, a potrebščin. Fostiežba točna. T ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^ ▼ potrebščine za čevljarje.
◄►•◄►o«<>•♦•<►« *►-o--o-
S. 103 10 4 IZDELOVANJE P, 45 12-3
strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wieh-Himberg.
5)om\cel\ \>^Covm\t\u
nu glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši
priporoča rojukoin iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reži, dalje petrolij ter raznovrstni*
sveče za cerkve in pogrebe. 08 3
Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne.
Anton Koren
^	Gosposka ulica 4	j
Ut priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno iji blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. @
*#£*****###ft*4****«4**
1	Andrej Čermelj	*
na Kornu	^
priporoča svojo zalogo razno-*) vrstnega jedilnega blaga. — A *	Postrežba vestna.
Tovarna piva Fr. Wanek	Ž
9 (A
Tovarna piva Fr. Wanek
__	na Goriščeku
| priporoča svojo zalogo goričkega piva. |
*4***4************** ********************** « Klobučar Anton Fon > {	Andrej Jakil	*
*' v Semeniški ulici	» «	Ir A 5 v Rupi ^
J priporoča svojo bogato zalogo
Tovarnar kož v
p. Miren.
A
iž klobukov in kap ter gostilnico ’» *	P- Miren'	*
^ preskrbljeno z izboru, vini. £ ! Prodajalnica na Kornu v Gorici.
_______ ******************** S444444444VVVVV****#*«
jV. .t-V,	,yč,„!iiča .^ič„,vz„vj!/,	„Vč;	^
Papirnica Aniona J ere tiča	| '4 Saunig & Dekleva %
5| v Semeniški ulici in zu veliko vojašnico	glavna zaloga koles „Svvift" v ulici Fran Josipa	^
S priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in	L	j	št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev	L
^pisarniško stroko, kakor peresa, svinč-	k	^	itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles	Sj
nike, papir, knjižice itd.	f:	sl	in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14.	U
JO S. V I N D Y S
tovarna strojev in livarna
Praha - Smichov, VinohradskA ulica št. 94.
priporoča
gpi|r*‘ patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zainašenjein
steklenic.
ZRAČNE TLAČILKE
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kolle s pumpo, čistila za staklenice, zamašilko in kaprovalko steklenic, tlačilko, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do naj večjega obsega.
Ceniki na zahtevo brezplačno.