Published monthly by Slovenian National Federation of Canada. For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLovenskA
PUSTITE Ml TO VESELJE, PUSTITE Ml TO TRPLJENJE, DA LJUBIM SVOJ NAROD!
ZAKAJ M! ZAMERIŠ, SVET?
Ziljski: V tujini doma.
FOR A FREE SLOVENIA
'LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 25. NOVEMBER 1955,
ŠTEVILKA: 11 — NUMBER: 11
Temelji narodnega zdravja, blaginje in napredka!
Naša pripadnost slovenskemu narodu nam nalaga poleg fizično-bioloških tudi vrsto duhovnih dolžnost: ki stoje na lestvici vrednot na prvem mestu. Od njih izpolnitve zavisi napredek, sreča in blaginja naroda.
Naša osnovna dolžnost je zavestno priznavanje slovenske narodnosti. Ta dolžnost nam je prirojena in prihaja do izraza neprisiljeno. „Slovenec sem, tako je mati dajala ...!" ne sme veljati samo v rodni hiši, temveč tudi izven nje. Če tega ni, je bilo nekaj napačnega v vzgoji, v spločnem družbenem sestavu in miselnosti. Govorjeno za naše prilike: ta zavest mora biti dejavna tudi daleč proč od rodne grude, v širnem svetu.
Zavestno priznavanje k svojemu narodu nam narekuje iskreno in dejavno ljubezen do vsega, kar v-ključuje beseda: domovina. Ljube-
Slava Mariboru!
This is Slovenia
Po prvi svetovni vojni je general Majster zasedel Maribor. V službi pa so ostali še železničarji iz prejšnega režima. Eden od teh je bil A. F. Sommer. Kakor bomo iz naslednjega videli, je znal slovensko. Najbolj verjetno je, da je bil po rodu Slovenec (tudi koroški stolni kanonik dr. Jos. Somer je bil Slovenec); a nedvomno je bil nemškega duha in mišljenja. Nemški dnevnik „Kleine Zeitung" od 19. novembra 1943 poroča, da je imenovani železničar A. F. Sommer pripovedoval sledeče:
„Dne 14. novembra 1918 zvečer sem vršil službo na glavnem kolodvoru v Mariboru, četudi je bil kolodvor slabo razsvetljen — elektrarna in plinarna sta stavkali — sem kmalu ugotovil, da so na peronu pod varstvom teme uvagonirali veletransport 2000 do 3000 Srbov
zen do naroda nam podaja troje med I J^™0»	00
seboj tesno povezanih stvarnosti: opomba P™bčevalca: srbskih vo-
seboj tesno povezanih stvarnosti: Mati, Domovina, Bog. Izhajamo iz družine, osnovne in najstarejše človeške družbe, četrta božja zapoved ukazuje: .Spoštuj očeta in mater ... !" In ker je narod razširjena družina, je človek dolžan ljubiti svoj narod, svojo rodno domovino, svojo materino govorico bolj kot katerega koli drugega. To gledanje pa nas ne sme zavesti v skrajnost, kjer se ljubezen izprevr-že v sovraštvo. Samo ob sebi je razumljivo, da ljubezen sovraštvo
Zahteva ljubezni je dalje, da svoj narod poznamo in če ga ne, se vsaj trudimo, da bi ga spoznali. Poznati moramo našo slovensko zemljo, zibeljko slovenskega domov-ja: Koroško; prisluhniti šumenju slovenskega morja in do dna razumeti besede: ,Sveta si zemlja slovenska . . . !" Poznati moramo njene lepote, njeno bogastvo, našo zgodovino, izročila, šege in običaje naših ljudi; dobro poznati materino govorico, večno pesem našega sporazumevanja; slovensko narodno in umetno pesem, kulturne spomenike in znamenitosti; važnost poslanstva, ki ga ima slovenski narod s posebnim ozirom na svojo geopolitično lego, ki jo po božji volji poseda že čez tisoč let in čez; seznanjati svet o našem narodu, kulturi, poslanstvu, naših upravičenih zahtevah . . .
In ker je ljubezen iskrena, je razumljivo, da mora sleherni odgovorni član naroda izkazovati spoštovanje in pokorščino ter delati in vestno izpolnjevati svoja stanovska opravila z zavestnim čutom dvojne odgovornosti. Prizadevati si moramo, da je naše zasebno in javno življenje v skladu z osnovnim nrav-nim zakonom: Delaj dobro, varuj se hudega!, ki je skupna last celotne človeške družbe in, ki je v krščanstvu prišel do večje jasnosti in čistejšega izraza.
Končno pridemo do ,vira največje sile". :molitve. Ta ali oni bo dejal, da je ta dolžnost v atomski dobi odveč, zastarela, otrok romantične preteklosti, poln sanj in pripovedk. Nevarnost atomske dobe je ravno v tem, da bo specializicija in siloviti napredek tehnike namerno skušala nadomestiti in končno izpodriniti duhovno kulturo, brez katere pa je vse naše prizadevanje zaman, grajeno na trhle temelje. Pomembne so besede: „če Bog ne zida, zastonj se trudijo zidarji . . .", in veljajo v polni meri za sleherno človeško delo in prizadevanje. Iz bližnje in dalnje zgodovine vemo, da so mnogi narodi, kljub svoji bojeviti naravi in žilavosti, izginili, podlegli tujemu ljudstvu enostavno zato, ker so kršili osnovni naravni in nravni zakon. Brez vere in morale propadejo posamezniki, družine in celi narodi.
Ludvik Jamnik
jakov tedaj sploh ni bilo v Mari boru, razen kakšni srbski vojni ujetniki, saj je prišlo tzo. ujedinje-nje šele 1. dec. 1918. Brez dvoma so bili vojaki, ki jih omenja A. F. Sommer, slovenski vojaki Spodnještajerci pod vodstvom in poveljsvom generala Majstra). Priplazil sem se bližje in se začudil nad novo vojno oborožitvijo čete.
Počasi sem šel preko temnega perona. Na zapadni strani je stala skupina častnike-,' zatopljena v va žen pogovor, čigar neopažena priča sem postal. „Mora se posrečiti", je rekel poveljnik skupine. „Pridemo proti pol dvem ponoči v Celovec Vsak pozna svoje povelje. Celovec ne sluti nič in bo spal. Mislim, da ne bo padel noben strel. En del čet gre dalje v Beljak, drugi v Št. Vid ob Glini."
Sedaj ni bilo izgubljati nobenega časa. Hitro sem tekel, da obvestim stotnika Toepferja. Ker je bil hu do prehlajen, je šel v svoje sta novanje. četovodje Schabner me je peljal tja; sporočil sem, kar sem videl in slišal in sem prosil, da Celovec in Koroško takoj obvesti jo. Stotnik Toepfer je premišljeval Maribor zaseden od Srbov; zdelo se je nemogoče, da se sporočilo pošlje iz mesta. Tedaj mi je prišlo na misel in sem to povedal mojemu ko mandantu, da se nahaja v poveljni ški pisarni še en — četudi že dol-
go ne več rabljen Hughes — brzojavni aparat, ki je priklopljen na Bruck in na Dunaj.
Stotnik Toepfer je poskočil pokonci in se je hitro oblekel. Po najkrajši poti smo hiteli v glavno pisarno. Narednik Rieger je stra-žil duri, da smo bili zavarovani pred presenečenji in smo začeli svoje delo. Aparat je bil svoj čas v Girst-mayerjevi hiši v kuhinji montiran na štedilniku. Prostor pa smo v dneh prevrata s prostimi slamnjačami napolnili do stropa. Odstranili smo slamnjače, da smo prišli do aparata. Izvedenec naših prostovoljcev je začel brzojavljati.
Vsi smo bili v skrbeh, ali bo aparat funkcijoniral. Kako srečni smo bili; ko smo dobili odgovor! Slišali so nas — Prosili smo, naj obvestijo in posvarijo Celovec o pred-stoječi nevarnosti zasedbe. Nato smo spravili slamnjače zopet v red in smo zapustili prostor.
Podal sem se zopet v svojo raz-streljeno pisarno na kolodvoru. Kratko po polnoči je zakričal v obratnem uradu uradnik poleg mene: „Svinjarija! Izdajstvo! Transport je bil izdan in pri Velikovcu — Sin-čavas ustavljen!"
Tako R. F. Sommer.
Klepetava neprevidnost je prekrižala sijajen načrt. — Maribor sam komaj osvobojen, je že mislil na to, kako bo rešil še ostalo zasužnjeno slovensko zemljo! Slava mu! Na ta način se rešuje narod; s hitrimi, dobro premišljenimi, energičnimi dejanji!
Šele 5. decembra 1918 so Nemci sklenili v koroškem deželnem zboru, da se bodo bojevali z orožjem. Če bi bila omenjena četa sredi novembra 1918 peš korakala od Sin-čevasi dalje proti Celovcu, bi bila lahko pri belem dnevu brez boja zasedla Celovec, Beljak (in št. Vid).	Koroški Slovenec
Oii. A. STEPINAC A Za 25. letnico mašniškega po-
svečenja je sveti Oče Pij XII. ča-stital preko radia v svojem govoru hrvatskemu nadškofu — kardinalu Alojziju Stepincu.
WINTER IN THE SLOVENIAN MOUNTAINS
SLOVENIA
Slovenia, the westernmost republic of Yugoslavia, is a tiny country, only half as large as Switzerland, yet by its natural scenery as diverse as hardly any great country in the world. In its territory the rocky, snow-clad range of the Alps ends descending trough gentle hills along the Sava and Drava rivers into the wide Pannonian plain. The foothills of the Julian Alps merge with the plateaus of the Dinaric range famous for their Karst phenomena known to tourists and scientists. The border region of Karst skirts the blue Adriatic Sea. The Alps, the plains, the Karst and the sea — wha a magnificent mirror of
Slovene earttj!
The landscape, undergoes a radical change on a stretch measuring not more than 30 or 60 miles. A few hours' drive takes you as by magic from a Swiss-like mountain valley to the plains similar to those in Hungary or to the Mediterranean coast. With the change of landscape there is a great diversity in climate as well as in animal and plant life. The country among the mountains has a Central European climate, while higher up the climate is alpine. The lowland In the east is subject to continental influences, the border region of the Karst, however, to those of the Mediterranean. Varieties of plants fall into five kinds of flora: Central European, Alpine, Pannonian, lllyrian and Mediterranean.
There are fast and comfortable railway connections between Slovenia and Western, Central and Northern Europe. Simplon Orient Express takes 1 day and 9 hours from London to reach Ljubljana, and Tauern Express even two hours less. The journey by Adria Express from Scandinavia lasts 1 day and 18 hours. The trip from Vienna takes slightly over 10 hours. Slovenia Is also an important intersection of roads leading from Western Europe to the Balkans and from the Danube region to the Adriatic Sea.
Prof. F. Planina In „Slovenija — Jugoslavia", Printed 1955
GDc......... i-uYi>OVA, PkUNANA UMETNICA NA VIOLINI, JE
NASTOPILA S TREMI TOČKAMI NA PROSLAVI SLOVENSKEGA DNE NEODVISNOSTI IN ŽELA VIHARNO ODOBRAVANJE.
PRIMERNO OPOZORILO
V dobi „ženevskega duha", ki ga ne razpihujejo samo filokomunisti in njih zapeljanci, marveč v veliki meri tudi uradna politika zapadnih velesil, ki ji sledi tudi vplivno časopisje, je kaj razveseljiv pojav, če beremo še kaj bolj treznih poročil.
Za nekoliko streznjena so poskrbeli komunisti sami, ko so v Ženevi po Molotovi vrnitvi iz Moskve razblinili vse upanje na kako omiljeno sovjetsko stališče. Toda še
pred tem je poročal tednik U. S. News and World Report (11. novembra na 14. strani):
„V. M. Molotov, sovjetski zunanji minister in njegov šef Nikita Hruščev, sta dejansko že sklepala pogodbo, da bodo preskrbeli Egipet s komunističnim orožjem, ko sta gojila „ženevskega duha" v svojih razigranih sestankih s predsednikom Eisenhower jem meseca julija v Ženevi. Ko naj bi drugi sestanek pribil „ženevskega duha", so bile ladje že natovorjene z orožjem in na potu v Egipet".
VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM SLOVENSKE DRŽAVE!
UPRAVA SLOVENSKE DRŽAVE VAS VLJUDNO PROSI, ČE ŠE NISTE NAKAZALI NAROČNINE ZA LETO 1955; DA TO ČIM PREJ STORITE. V NAŠIH KNJIGAH IMAMO ŠE CELO VRSTO TAKIH, KI NAM DOLGUJEJO NAROČNINO TUDI ZA DVE LETI NAZAJ. STORITE SVOJO DOLŽNOST, TER NAKAŽITE ŠE DANES ČEK ALI POŠTNO DENARNO NAKAZNICO. TISK JE DRAG, LIST PA JE NAVEZAN NA VSAK DOLAR, KI GA MOREMO DOBITI.
ČE MORETE, NAKAŽITE šE KAJ ZA TISKOVNI SKLAD „S.D.". UPRAVA VAM BO TUDI ZA TA DAR IZ SRCA HVALEŽNA!
UPRAVA „SLOVENSKE DRŽAVE".
Kdor zaničuje se sam...
Težka in trn jeva je pot Slovencev skozi vso zgodovino. Svoboden in ponosen narod postavlja na Go-sposvetskem polju svoje kneze in jim svobodno izroča oblast. Edinstven obred, ki ga nima noben narod v svoji zgodovini. Kratko je to razdobje. Naval in zvijačnost germanskih sosedov pritisne svobodoljubni in miren slovenski narod ob tla. Slovenski knezi postanejo samo še vazali tujih vladarjev. Še to ni dovolj! Slovenski svobodnjak postane tlačan.
Stoletja in stoletja dela slovenski narod tlako. Slovenski jezik postane jezik dekel in hlapcev. Nekoč svobodni slovenski kmet, ki je umeščal svoje vojvode na Gospo-svetskem polju, ne sme več misliti s svoje glavo. Zanj mislijo drugi! Tuji mogotci! Avstrijski vladarji, Njegovo cesarsko in eraljevsko Veličanstvo, potem tuje ilemstvo in graščaki, v čigar imenu joje valptov bič po hrbtu nekdanjega svobodnjaka. Še Cerkev je tu-a po miselnosti in organizaciji, ido se zmeni za dušni blagar tla-:anov, ki garajo kot nema živina jrez vseh pravic.
Visok je grad in njegovo obzidje. Za njim velmožna grajska gospoda, objestna in ošabna. Na deže-o je trkal Turek, a graščak se ni mnogo menil za ubogo kmečko paro. Godilo se je, kot pravi zgodovinar: „Slovenskega kmeta, - ki je že takrat bil jedro slovenstva, -
je v obraz bil graščak, po hrbiu pa Turek" ... Ni bilo razumevanja in ne usmiljenja za Slovenca. Nič čudnega — svetno in cerkveno gosposko so predstavljali tujci — po največ Nemci . . .
Globoko je klanjal slovenski kmet - tlačan hrbet, ko je moral v .kanclijo". Klobuk pod pazduho, tresoč in plah je stal pred svojim gospodarjem. Od njegove milosti je bil odvisen, še ženiti se ni smel, če tega ni dovolil ,gnadljivi" gospod. Res pravi sužnji na svoji zemlji, katero so obdelovali v potu svojega obraza za - tujca . . .
Poslenice se poznajo še danes. Ko slišim tu in tam govoriti tega ali onega: „Kaj bomo mi Slovenci, ko smo pa tako majhni', me vselej zaboli v srcu. Spomnim se pretekle zgodovine. Tujec nam je krojil u-sodo skozi stoletja, pa je zato še danes premnogim to v krvi, češ, saj mi vendar nič ne pomenimo, ko smo pa vendar tako majhni . . ."
Tudi nedavna preteklost nam je vbijala v glavo, da .Slovenci sami nismo nič in da moramo biti naslonjeni na nekogar večjega" . . . Tudi organizacijsko delo je v marsičem med Slovenci šlo v tem smislu, da ubije v članstvu smisel samostojnosti in se prepusti slepemu vodstvu drugih. Slovenski voditelj dr. A. Korošec je dal mnogo na kritiko in jo je znal ceniti. Niso pa tega znali ljudje, ki so se
(Nadaljevanje na drugi strani.)
KDOR ZANIČUJE SE SAM . . .
(Nadaljevanje s prve strani.) vrteli okrog njega. Kritika o delu voditelja je pomenila skoro toliko kot odpad in je tak, ki si je upal povedati resnico tudi „navzgor", kmalu postal „nenaš" . . . Jan. Ev. Krek je bil pravtako velik demokrat. Bil je vesel kritike in jo je smatral kot dobro ,izpraševanje vesti". Žal, da se Evange-listove demokratične miselnosti niso navzeli njegovi nasledniki na kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem polju. Vedno bolj je prevladovala teza - vodstvo že ve, kaj dela ... Na eni strani vodstvo, ki je bilo vsevedno, vsemogočno, da drugi strani pa masa, ki je sledila diktatu in se slepo izgovarjala — „gospod že vejo" . . .
Duh hlapčestva in nesamostojno-sti skozi stoletja — vsek do danes občutek privzgojene manjvrednosti!
„Od kod si"? je vprašal nekdo Slovenca'. „Iz Jugoslavije", je bil odgovor. „Kakšne narodnosti si", je bilo neko drugo vprašanje. „Jugoslovan sem", se je vprašani odrezal. Kaj pravite k takim le odgovorom. Je li kaj slovenske zavednosti v njih? Prav nič! Hlapec in zopet hlapec. Mene je bilo sram, ko sem slišal tak odgovor.
„Saj nas nihče ne pozna". „Kdo pa ve, kje je Slovenija, jugosiav.ja je vendarle poznana država", so se izgovarjali. — Hlapci rojeni, za hlapce vzgojeni, me je bridko obšlo.
Naša strahopetnost in lenoba! Strahopetnost! Vprašaj Srba, kaj je. Izprsil se bo in rekel: „Srb sem"! Vprašaj Hrvata. „Hrvat sem", bo ponosno odgovoril. Da bi Nemec ali Lah zatajil svojo narodnost? Ne mislite o tem. Do smrti bi se kesal odpadništva! Kaj pa mi, Slovenci? Kje je naš ponos, kje naša zavednost?
Ali vemo kaj dobrega in lepega povedati o Sloveniji, o naših velikih možeh, o naši preteklosti? Tujci slave lepoto naše zemlje, mi o njej molčimo! Amerikanci vedo o škofu Frideriku Baragi! Ali pa znamo o njem kaj povedati tujcu? Te dni sem dal neki odlični gospe „Bulletin Apostle of the Chipewas', ki >?.h?''	Ni se mogla
načuditi, da je bil'ta veliki seja-vec evangelija med Indijanci - Slovenec: „še danes bom pričela devetdnevnico njemu v čast. On je res velik svetnik" .... Tako tujka o Slovencu ... Ali si upamo povedati Ameri-kancu, *li komu drugemu, da je bil prav naš slovenski narod v druž bi s Hrvati „Antemurale christia-nitatis ..." Obrambni zid krščanstva . . . Turki so silili v dežela, ogrožali Dunaj, Rim, vso za-padno krščansko civilizacijo. Krš čanski knezi so se med sebo prepirali in lasali: Slovenci skupno s Hrvati pa krvaveli, braneč vso Evropo pred turškim azijatstvom . . . Svet o tem malo ali nič ne ve. Po naši krivdi.
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Dovolj bodi naše ma lodušnosti, dovolj občutka manj vrednosti!
Bog nam je dal prelepi košček zemlje. Slovenija mu je ime! Dal nam je določeno nalogo med drugi mi narodi. To nalogo moramo izpolniti, božja volja je to! Da smo Slo venci, da govorimo slovenski jezik, je to božja volja! Grešimo proti tej sveti volji, če se sramujemo svojega jezika, če se sramujemo svoje narodnosti. Nevredni _.Ao te ga poslanstva, če molčimo o svojih zahtevah, če se ne zganemo, ko se nam dela krivica.
Kaj nam mar, če politiki drugače mislijo, kot je to v skladu z našo naravno pravico. Vsak narod, naj bo še tako majhen, ima pravico do življenja. Tudi mi jo imamo in ne smemo si je dati vzeti! Imamo pravico živeti v lastni državi. Drugi nam je ne bodo dali. Mi sami si jo bomo morali priboriti in jo z lastno pridnostjo, umnostjo in požrtvovalnosti ustvariti.
Zato na delo! Proč s podedeva-nim malodušjem! Proč s tistim: „Gospod že vedo", za katerim se skriva ali lenoba, ali pa od zunaj diktirana malodušnost, ki naj nas še dalje drži v sponah suženstva, nam v največjo škodo in sramoto, tujcem pa v korist!
Slovenstvo bodi živo, dejavno, ustvarjalno! Slovenec naj bo ponosen na svoj rod, na svoj jezik, na preteklost. V tem je bodočnost nas vseh kot narodne enote in vsakega posameznika.
M. Geratič
Pregled obrambnih zamisli
Vprašanje „Smrt ali življenje?" je globoko odjeknilo v srcih slovenskih rodoljubov. Mnogi so v narodno - obrambnem delu podvojili svoje plemenite napore, začeli pa so tudi živo razmišljati, kako bi bilo mogoče s sistematičnim organiziranim vsenarodnim obrambnim delom zavarovati danes žal tako izpostavljeno in ogroženo slovenstvo.
Prostor žal ne dopušča, da bi na tem mestu podali podroben pregled vseh znanih nasvetov, razmišljanj in načrtov. Tudi se je gotovo razmišljalo in razpravljalo mnogo več, kakor je znano kateremu koli posamezniku ali skupini. Omejimo se le na nekaj važnejših znanih orisov, v želji, da bi svobodni narod s svojimi mislimi in kri tiko razvil še več novih zamisli in končno združil najboljše izvedljive točke v prepotrebni vsenarodni obrambni program. Ko bo tako dozorel najboljši možni obrambni pro gram, smemo upati, da ga bo ves svobodni narod, skupaj s potomstvom slovenske krvi, ki je vzgojeno v svobodi in sovraži vsaka nasilje, tudi požrtvovalno podpiral, skrbno nadzoroval in uspešno uresničeval.
Ne bomo danes naštevali številnih potreb, ki kriče po organiziranem vsenarodnem obrambnem delu; omejili se bomo le na kratke zamisli, kako vedno uspešno in pošteno zadostiti vsaj najbolj kričečim potrebam.
PRVI NAČRT
Prvi vsenarodni obrambni načrt iz povojne dobe se zavzema za ustanovitev posebno vsenarodne obrambno organizacije povsod, kjer biva slovenska kri, zlasti še v obeh Amerikah in v Avstraliji. Ta obrambna organizacija bi v tesnem sodelovanju z brati na mejah zasledovala vsa slovenska in tudi svetovna dogajanja pod vidikom slovenske narodne obrambe in se vedno posvečala pravočasni rešitvi tistih problemov, ki bi bili trenutno najvažnejši pod narodno - obrambnim vidikom. Kakor v bolezni ves človeški organizem osredotoči vse svoje zdrave energije prav na bolni ud, tako bi tudi vsenarod-na obrambna orjanizacH vedno osredotočila vse zdrave energije svobodnega naroda prav na tiste dele narodnega organizma v emigraciji in na mejah, ki bi bili trenutno v največji nevarnosti. Obrambno področje se razlikuje od sebi najbližjega kulturnega področja v pogledu na narodovo življenje in rast podobno kot zdravniško in teles-novzgojno v pogledu na človeko-
vo življenje in rast. Obe področji sta nepogrešiljivi, oba vidika neprestano potrebna.
Obrambno organizacijo si prvi načrt predstavlja kot zvezo vseh svobodnih nekomunističnih rodoljubov, ki so, kjerkoli mogoče, organizirani v posebne krajevne postojanke, ki posredno ali neposredno volijo svoja vrhovna obrabna načelništva za določeno dobo, recimo za tri leta. Tako parlamentarno izvoljena obrambna vodstva izkristalizirajo in uresničujejo obrambne načrte za svoje razdobje v emigraciji in po svojih najboljših močeh podpirajo obrambne načrte, ki jih za obmejne pokrajine izdelajo in predložijo obmejna narodna predstavništva. Vsak načrt se izdela in rešuje pod vidikom narodno - obrambne potrebe in važnosti.
Sredstva črpa organizacija izredne letne članarine, ki si jo rodoljubi po svoji možnosti in gorečnosti sami izberejo. Imeli bi n. pr. člane Slovenske narodno - obrambne zveze (z redno letno članarino), borce (z nekoliko višjim prispevkom) in pionirje (z najvišjim). Vsa imena so tukaj seveda zgolj ilustrativna. Vsakdo bi imel enako volilno pravico. V tisku ali vsaj razmnoženim bi pripravili za vsako programsko razdobje posebni obrambni PREGLED, kjer bi bili po abecedi in članskih kategorijah vpisani vsi člani zveze in celotni znesek članarine, če bi izostala tudi ena sama članarina, bi mogel to vsakdo s pomočjo Pregleda takoj ugotoviti. Enako bi Pregled tudi nakazal podrobne zneske za obrabna podvzetja in podpore: na čigav predlog (posameznik, odbor itd.), koliko, v kateri podrobni namen in preko katerih oseb. Medtem ko bi nas tak metodični postopek vse mobiliziral k obrambni budnosti in načrtnosti., bi istočasno zanesljivo in še v kali onemogočil vsako zlorabo. Žrtve bi rodile vsem vidne sadove in v narodu bi rasla obrambna zavest, kulturna u-stvarjalnost in slovenska požrtvovalnost.
Tako soodločujoče, sodelujoče in sonadzorujoče članstvo bi bilo odprto vsakemu nekomunističnemu Slovencu ali Slovenki, in vsem potomcem slovenski krvi, ki ne odobravajo nasilja nad našo krvjo na mejah. Zraven obširnega programskega dela bi priredili vsako leto svoj obrambni dan, dan slovenskih obrambnih taborov, manifestacij, zbližanj in zborovanj, kjer bi sej zraven številnega članstva zgrnila zastopstva vseh svobodnih društev i
(„Slovenska Država" je dobila ta članek s prošnjo za objavo)
in kjer bi Zveza med drugim tudi delila priznanja obrambno najbolj zaslužnim organizacijem in po sa meznikom. Na prsih članov bi blesteli znaki, za vsako kategorijo poseben znak! Kdo bi ne bil ponosen na plodno članstvo v močni, složni, resnično vsenarodni obrambni zvezi?
DRUGI NAČRT
Medtem ko prvi načrt združuje -s sodelovanjem vseh zavednih or ganizacij - posameznike, poveže drugi - s sodelovanjem vseh zavednih posameznikov - organizacije. Razne kulturne, podporne, gospodarske, politične in druge orga nizacije in ustanove bi se obvezale po svojih močeh podpirati tudi prepo-trebno skupno obrambno akcijo. Medtem ko bi člani redni članarini ali „assesmentom" primaknili še malenkostni prispevek za obrambo tistega dela slovenstva, ki bi bil trenutno v največji nevarnosti ali za izvedbo tistega skupnega podvzetja, ki bi bilo v obrambnem pogledu takrat najnujnejše, a ga zmoremo le ob sodelovanju vseh, bi se iz po organizacijah izvoljenih ali delegiranih zastopnikov ustanovil nekak redno se obnavljajoči obrambni parlament, ki bi ob zasledovanju razmišljanj in kritike vseh odobril, koval in posredno ali neposredno uresničeval obrambne načrte za svoje razdobje. Sistem vsenarodne poučenosti in nadzorstva bi lahko bil podoben kot v prvem načrtu, le da bi pri članarini ne navajali več imen posameznih članov, ampak imena in zneske vseh sodeljujočih društev in ustanov.
Prvi načrt bi verjetno globje in trdneje pritegnil in navdušil večje število posameznikov, ki bi ponesli svoj obrambni ogenj v vse narodne organizacije; drugi pa se zdi močnejši v organizativno - ko-ordinativnem pogledu. Oba vsemu svobodnemu narodu prav dobro parlamentarno so zagotovita odločanje, sodelovanje in sonadzorova-nje in ga zavarujeta pred skušnjavami in zlorabami majhnih zaokroženih skupin ali klik.
TRETJI NAČRT
Priporoča gospodarsko osnovo. Dva zaslužna starejša moža sta predlagala ta način. Litvanci črpajo velike svote za narodna podvzetja iz svojih bančnih in gospodarskih podjetij, ki se jih vsi poslužujejo. Predpisani del čistega dobiča gre vedno za najpotrebnejše narodne akcije. Načrt priporoča, da se čimveč Slovencev obveže posluževati se samo slovenskih bank in drugih podjetij, te pa se v zameno obvežejo prispevati red-
Ilustrirano za 0'Keefe's Eduards Dzenis, kanadski umetnik, rojen v Letonski.
tj3 j> * '
star kanadski običaj
Praženje hrenovk (Wiener roast) je že dolgo časa priljubljena zabava -
— družabna prireditev, pri kateri se snidejo dobri prijatelji . . .
da ob plapulajočih plamenih ognja uživajo pražene hrenovke s kruhki, opečenimi nad žarečim ogljem.
O^eü
OLD VIENNA
BRE WEI
m;
OD LEVE NA DESNO: POSLANEC ONTARIJSKEGA PARLAMENTA G-J. YAREMKO, LIANSON OFFICER DRŽAVLJANSKEGA ODDELKA G. A. THOMPSON IN PREDSEDNIK MUTUAL COOPERATION LEAGUE-U KRAJI NEC G. G. KARMANIN, FOTOGRAFIRANI MED NJIHOVIMI GOVORI NA NAŠI PROSLAVI V TORONTU.
no določeni del čistega dobička za najpotrebnejše narodne akcije. Tak načrt je v praksi pokazal veliko finančno moč med razmeroma maloštevilnimi litvanskimi emigranti. Mogel bi se gotovo izvrstno izvajati v kombinaciji z drugim ali prvim načrtom ali v zvezi s kom-prehenzivno kulturno organizacijo ali neizključnimi kulturnimi odseki, k čemer, se mi zdi, se nagiba mnenje zaslužnega pionirja, ki je prvi predložil tretji načrt. ČETRI NAČRT se bistveno ne razlikuje od drugega, pametno stavi tudi v širši javnosti povdarek na silno obrambno - kulturno zmogljivost najmočnejših slovenskih zamejskih organizacij, predvsem podpornih in zavarovalnih društev. Prosi delegate, naj bi na svojih konvencijah po vzgledu Poljakov odobrili, da bi vsak član plačeval z rednim „assesmentom" še pet centov za Baragovo fondacijo, ki naj bi omogočala izvedbo obrambno - kulturnega programa, ki ga podaja že v določenih minimalnih točkah. Mimogrede ponovimo, da bi se mogle sodelujoče in programsko odločujoče organizacije zavarovati proti nejevolji kakega posameznego člana s tem, da bi se njih obrambno zastopstvo obvezalo povrniti na zahtevo in v določenem roku obrambni prispevek, ali pa bi vpeljalo način plačevanja, ki bi omogočal predhodno izbero posameznemu
članu. Tudi ta načrt, samostojen ali v kombinaciji z drugimi načrti, zasluži vso pozornost slovenskih rodoljubov, zlasti tistih, ki uživajo največ zaupanja pri delegatih in članstvu. Slovenska ljudska modrost se zlasti za te zamotane čase gotovo ne moti, ko pravi, da je dober načrt pol uspeha. Tudi ima prav, ko pravi, da več glav več ve in več rok več premore.
Naj rodoljubni demokratični narod razvije, izbere, zavaruje in uresniči tisto zamisel, ki bo obrodila najbogatejše sadove za njegovo življenje, rast in čast!
Edi
ŽUPAN MESTA TORONTA G. NATHAN PHILLIPS GOVORI NA SLOVENSKI PROSLAVI 29. OKT.
POHITITE
Z VASO BOŽIČNO POŠTO
Pohitite z oddajo božičnih kart, pisem in darilnih pošiljk Vašim prijateljem in sorodnikom v domovini, da ostane dovolj časa za dostavo do Božiča.
Tukaj navajamo dneve, do katerih morate najkasneje oddati Vašo pošto za evropske države, ako hočete, da ne dospejo prepozno:
AKO ŽIVITE V:
Ontario in Quebec
MANITOBA, ALBERTA in SASKATSCHEWAN
NEW BRUNSWICK, NOVA SCOTIA, P.E.I., NEWFOUNDLAND
BRITISH COLUMBIA
ODDAJTE NA POŠTO PRED: PISMA:	PAKETI:
29, november 23, november
(letalska -14. dec.) (letalska • 12. dec.)
26. november	21. november
(letalska • 13. dec.) (letalska -10. dec.)
30. november	19. november
(letalska -14. dec.) (letalska -12. dee.)
Newfoundland 10. dec.
25. november	19. november
(letalska -13. dec.) (letalska -10. dec.)
VI LAHKO POVSPESITE VASO B0ZICN0 P0ST0, AKO SI ZAPOMNITE SLEDEČE:
•	Da naslovite pisma čitljivo, natančno in popolno.
•	Da napišete naslov s TISKANIMI ČRKAMI. Na zavoj-nih pošiljkah napišite naslov prejemnika zunaj in znotraj zavoja. Kot odpošiljatelj ne pozabite napisati Vašega naslova.
•	Da prilepite znamke za točno poštino. Poštni uradnik naj Vam stehta Vaše letalske pošiljke, zavoje — kakor tudi katerokoli drugo pošto —, da ne boste v dvomu, koliko je točna poština.
•	Da ne pozabite napisati ime države v katero pošta gra. Uporabljajte angleška imena za države, kjer koli je to mogoče; na primer: GERMANY an ne Deutsch-land; POLAND an ne Poljska.
ZA VSA DRUGA POJASNILA SE OBRNITE NA VAŠO NAJBLIŽJO POŠTO.
KSSM^J^a^^BSBSfSSSfflSSKSSSSSS!^^
il. CANADA.....POST OFFICE
\
MED SLOVENCI
29. OKTOBER 1918. — DAN RAZGLASITVE SLOVENSKE SVOBODE, LEPO POČAŠČEN NA PROSLAVI SLOVENSKE NARODNE ZVEZE V TORONTU.
Dne 30. oktobra t. 1. je bila v slovenski cerkveni dvorani spominska proslava v počastitev razglasitve svobodne Slovenije dne 29. oktobra 1918 leta.
Ob peti Uri popoldne se je zbrala skupina gostov, med njimi mnogo uglednih prijateljev, kakor ga. D. Jennings, častna članica SNZ, ki je zastopala Imperial Order of the Daughter of the Empire in Canadian Scene, ga. P. Forster, častna članica SNZ in predsednica Council of Friendship, ga. W. E. West, predsednica New Canadian Service Association in druge dame; med gospodi je bil najodličnejši gost gospod župan mesta Toronta N. Phillips, ki je osebno obiskal proslavo, navzoč je bil tudi poslanec Ontarijskega parlamenta g. J. Yaremko, ter mestna svetnika g. F. J. Cornish in g. R. E. Belyea, in g. A. Thompson kot Liaison Officer Canadian Citizenship Branch. Navzočih je bilo še nekaj drugih Kanadčanov ter večje število drugih narodnosti izza železne zavese.
Goste je pozdravil g. dr. A. Kuk, naglašujoč važnost 29. oktobra in potrebo spomniti se tega dogodka in njegovega pomenja. Govorili so potem na kratko župan mesta Toronta, ki je naglasil, da so slovenski priseljenci skupina, ki se ni le odlično vživela v Torontu, temveč tudi doprinaša s svojim kulturnim delom a kanadki kulturi s prireditvami, kakor pričujoča ter z duhom, ki ga vzdržuje med svojimi člani in med torontčani sploh v atmosferi svobode in gradnje kanadskega naroda.
Poslanec g. J. Yaremko je pozdravil navzoče rekoč, da čuti, koliko prav tako kulturno delo, kakor ga vrši slovenska skupina, pripomore k razumevanju, in k razvoju mednarodnega razumevanja.
G. A. Thompson je izrazil svoje veselje nad tem, da doprinašajo Slovenci s svojim delom k skupnim naporom, ustvariti v Kanadi pogoje, ki jo delajo pravo domovino novodošlecem z vseh delov starega in novega sveta s tem, da vsakdo lahko prinaša, a tudi sprejema kulturno blago vseh.
Posebej pa je vžgal govor ukrajinskega odposlanca, g. G. Karma-nina, ki je govoril v imenu Mutual Cooperativ League - organizacije, v kateri je včlanjenih 15 narodnosti, tudi Slovenci —, ko je opozoril navzoče na krivico železne zavese, za katero ječe narodi v vzhodnem delu Evrope.
Spored prireditve je obstojal iz raznih točk, ki so predstavljale nekak prerez skozi slovensko kulturo. Rekel bi. da so se sestavljalci programa držali gesla: Mati. Domovina, Bog! — „Z vlakom" od Otona Zupančiča je bila deklamacija, ki jo je podal g. Lojze Koželj in žel navdušeno odobravanje. Sledila so Cankarjeva „Nebesa pod Triglavom", črtica, ki je bila svojčas v kraljevi Jugoslaviji odstranjena iz srednješolskih čitank. Deklamiral je g. V. Čekuta, spremljal pa je preč. g. F. Rener na klavirju. Melodramatizirana deklamacija, ki predstavlja novost za torontsko publiko, vsaj v dovršeni obliki, kot je bila podana ta, je napravila na poslušalce, tudi tiste, ki niso jezikovno mogli slediti tej točki, velik vtis in živo ploskanje je kazalo, da je tukaj pot, kako prestaviti slovenščino ne Slovencem v dostojni in zanimivi obliki.
Presenečenje zase je bila L. Skerjančeva „Beli Oblaki" in Pavčičeve „Zanjice", Omenjeni dve je zapela gdč. S. Mehletova, in upati je, da se ni zadnjič oglasila.
Novost je bil S. Salijev „Spev rodni zemlji", predvajan z melodijo in spremljan z barvimi slikami iz Slovenije.
Sledile so tri violinske točke, ob izredno lepi in dovršeni klavirski spremljavi, same po sebi pa tako dovršene, igrane s tolikim razumevanjem in tako odlično tehniko, da je bila izražena splošna želja, da bi umetnica gdč. M. Foysova čimprej nastopila s svojim lastnim koncertom.
Drugi del prireditve je bil deloma dramatičen. Slovensko gledališče v Torontu je pod spretno roko režiserja g. V. čekute predvajalo odlomek A. Novačanovega „Hermana Celjskega", v katerem je izdelana Hermanova oseba (igral g. S. Brunšek) zaslužila vso pohvalo.
Druga točka, „Slovenski Materi", deklamacija dveh otrok, je bila prav prisrčna in ljubka, poseben užitek pa je čakal udeležence ob F. Renerjevi skladbi baleta iz „Gorske bajke", ki jo je predvaljal skladatelj sam. Tudi kar se „Gorske bajke" tiče, si želijo vsi, ki so čuli skladbo predvajano, da bi čim prej imeli priliko videti ta balet na odru, o tem je pričalo viharno odobravanje v dvorani.
O. Zupančičeva „Veronika Desetniška" je zaključila spored. Gdč. F. Zupančičevi gre hvala za živo občuteno podano Veroniko, ki je zapustila globok vtis. Tudi Ahasver-Jamnik je bil odličen, predvsem v svoji mimiki.
Proslava se je začela s kanadsko, končala pa s slovensko himno.
Slovenska Narodna Zveza je pokazala, da zna zbrati resnično ustvarjalne kulturne sile, in prirediteljem kličemo, ko se jim zahvaljujemo za njihovo neumorno delo iz vsega srca: Naprej po poti, da bodo te vrednote omike vedno bolj poznane in vedno več doprinašale k življenju in kulturi Kanade!
F. L. Y.
IZ TORONTA
V letošnji sezoni bodo sestanki v tritedenskem razdobju ob nedeljah popoldne. Sestanki bodo izmenično znanosti in umetnosti.
Vodstvo krožka za letošnje leto sestavljajo R. Čuješ, ing. Joše Opa-ra in gdč. Milena Lenart.
Prihodnji sestanek bo 27. novembra.
•	Novoustanovljeno Baragovo
prosvetno društvo., pri., slovenski cerkvi je priredilo skupaj z Misijonskim krožkom v nedeljo 23. oktobra (misijonska nedelja) pred stavo, katere čisti dobiček je šel za misijonarje. Igrali so delo Karla Mauserja: Kaplan Klemen.
•	V soboto 5. novembra in v nedeljo 6. novembra je predaval v slovenski cerkveni dvorani na Man ning Ave. častiti g. Vinko Zaletel o naši Koroški, nje lepoti in običajih ter zgodovini. Predaval je tudi o Sveti deželi. Pri obeh preda vanjih je pokazal nešteto lepih barvnih slik. Slovenci v Torontu smo mu hvaležni za ta užitek. Predaval je med tednom tudi v drugih okoliških mestih.
•	13. novembra pa je priredila slovenska „Karitas" - dobrodelna organizacija, ki že pet let podpira naše bolnike širom Kanade in v Evropi —, slovensko „Martinova-nje", ki je zelo dobro uspelo. Vsak je prišel na svoj račun. Vesele je pripovedoval g. V. Čekuta, „novinarja" sta zapela nekaj novic, pari so se vrteli, vesele je rezala znana nam godba, pa tudi za pijačo in za prigrizek so poskrbeli.
•	Krščanski demokrati iz Srednje Evrope — slovenska veja (mi bi dejali kratko SLS. — op. uredništva), so priredili na večer slovenskega praznika proslavo, s pevskimi in recitacijskimi točkami, ter govorom g. Arneža, na
koncu pa so se ob godbi zavrteli I ter pokramljali ob pogrnjenih mizah.
•	Slovenska Narodna Zveza je
priredila v nedeljo popoldne ob 5 uri v slov. cerkveni dvorani kulturno prireditev z zanimivimi točkami, v proslavo slovenskega na-i rodnega praznika (29. oktober' 1918.). Poročilo o proslavi prinašamo na drugem mestu.
•	Slovensko Gledališče v Torontu je igralo v nedeljo 20. nov. igro .Deseti brat" v slovenskem domu v Beamsvilleu, pri nas v To rontu pa bomo istega videli predvidoma v soboto zvečer, 26. novembra.
•	V soboto 26. novembra 1955.
se poročita ob 9 uri zjutraj v cerkvi Sv. Jožefa v Grimsbyju g. Kari Vipavec, slovenski odvetnik in notar v Torontu ter gdč. Ivanka Kna-felc, hčerka g. in ga. Izidor Kna-felc iz Grimsbyja. Starši g. Karla Vipavca so doma iz Vinice v Beli Krajini. Novoporočencema želimo obilico sreče in božjega blagoslova na skupni življenski poti!
•	Občni zbor Slovenske Narodne Zveze bo v nedeljo 4. decembra t.l. Kraj in čas bosta pravočasno javljena. Odbor.
• Iz zdravstvenih razlogov je dosedanji predsednik Slovenske Narodne Zveze in urednik „Slovenske Države" predal svoje posle - podpredsedniku g. Ivan Cerarju!
CHICAGO IN OKOLICA
•	Proslava slovenskega narodnega praznika. Podružnica SNZ v Chi-cagu je proslavila v nedeljo 30. oktobra v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana slovenski narodni praznik 29. oktober. G. Jože Goršič je v govoru nanizal mnogo lepih misli z ozi-rom na slovensko državne misel; Milan Pečarič je deklamiral Prešer-
HERMAN . BONAVENTURA . VERONIKA
novo .Zdravico', nato je sledil lep sedniška veličina, so krivi ljudje
zgodovinski film True Glory. — Upamo, da bo božični družabni večer še bogatejši.
•	Poročila sta se v soboto 19. novembra slovenska javna delavca dr. Ludvik Leskovar in gdč. Cori< ne Alice Novak. Dr. Ludvik Leskovar je v Chicagu zelo znana osebnost kot vodja slovenske radijske ure, ki je letos obhajala že peto leto obstoja in kot urednik ter izdajatelj družinskega mesečnika Novi Svet; nevesta pa je sodelavka pri glasilu Slovenske Ženska Zveze Zarja ter članica cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana. Zavednemu slovenskemu paru mnogo sreče in božjega blagoslova na skupni poti skozi življenje!
•	Novi Svet prinaša zanimivo poročilo o potovanju po Sloveniji, katero je opravil bivši urednik Novega Sveta g. John Gottlieb. Nam je to poročilo v veliko zadoščenje.
•	Rdečkarji pa gledajo prilike drugače . . . Pred meseci se je vrnil iz obiska v Sloveniji predsednik nekega pevskega zbora. Ta pa trdi seveda obratno. Da ni vse tako kot bi moralo biti, izjavlja ta pred-
sami, ker nočejo delati . . . Omembe važno je tudi to, da so tega čikaškega prosvetarskega veljaka gostili in vozili okrog komunajzarji kot dr. Brecelj in drugi . . . Volk z volkom tuli, tak je slovenski pregovor!
•	Šolarji na izletih. Sedmi in o-
mi razred farne šole sv. Štefana sta ob koncu oktobra priredila poučni izlet.
•	Društvo sv. Ane, KSKJ je priredilo v nedeljo 30. oktobra lepo uspeli Fashion Show, ki je bil obenem združen z barzarjem v korist High School slovenskih šolskih sester v Lemontu.
KOROŠKA.
•	Spittal ob Dravi. V Spittalu ob Dravi, v begunskem taborišču je umrl g. Franc Rajšp.
•	V št. Rupertu pri Velikovcu sta se poročila 8. oktobra ing. Stanislav Vrečar in gdč. Anica Goršič. Novoporečencem vso srečo na skupni poti skozi življenje!
•	Da graški tehniki je diplomiral
g. Stane Vrečar iz strojne stroke. Iskreno čestitamo!
• Slovenski kulturni krožek v
Torontu je pričel novo delovno leto s setankom 4. novembra pri g. ing. Viktorju Škofu.
R. Čuješ je predaval o avtomatizaciji in njenih verjetnih gospodarskih ter socialnih posledicah. Predavanju je sledila živahna debata.
Po predavanju je podal predsednik kratek pregled dela v lanskem letu. Krožek je imel 9 sestankov, od teh 5 v zavodu sv. Mihaela, 4 pa pri g. ing. V. Škofu. Po vsebi-
ni je bilo: 3 predavanj s filozofskega področja, 3 iz glasbe, 3 socialno-gospodarskega značaja, 2 iz apolo-getike, po 1 iz psihologije in fizike. Dva sestanka sta bila spominske-kega značaja, eden posvečen sv. Avguštinu in eden Paulu Claude-lu. Predvajanih je bilo 5 krajših filmov: 2 govora škofa Sheena, po eden pa: Paul Claudel, glasbila v orkestru ter barvni film slovenske razstave v Torontu. Predavanja o glasbi so spremljala izvajanja na ploščah.
.Kanadski državljan'
TRPEŽNEJŠE OD DRUGIH
Vsak kanadski državljan je deležen dediščine svobodnega naroda v svobodni državi.
Tukaj ni težav za ljudi iz drugih dežel, da postanejo kanadski državljani. Tu naštejemo nekaj pogojev:
1
NOGAVICE ZA DELO
Brez ozira na to, kakšno vrsto ali debelino potrebujete, dobili jo boste v veliki izbiri Penmanovih Nogavic za delo. Karkoli boste izbrali, prepričali se boste sami, da je bil to najboljši kup pri tej ceni.
DOBITE TUDI SPODNJE IN VRHNJE PERILO POZNANI ŽE OD 1. 1868
_____WS—10—4
Preteči mora pet let od kar ste se naselili v Kanadi.
Biti morate neoporečnega značaja, ter obvladati angleščino ali francoščino.
Spisati morate prošnjo za kanadsko državljanstvo pri uradniku sodišča, ki je v Vaši bližini.
Za vsa druga obvestila o tem, kako postaneš kanadski državljan, povprašajte sodnega uradnika, ki Vam je najbližji, ali pa pišite na: Canadian Citizenship Branch, Ottawa.
THE DEPARTMENT OF CITIZENSHIP AND IMMIGRATION
OTTAWA
CANADA
Hon. J. W. Pickersgill
Minister
Laval Fortier
Deputy Minister
Iz slovenskega tiska
Nove Knjige:
Ivan Korošec, čas pod streli, Izdala in založila Svobodna Slovenija, Buenos Aires, 1955, Ovitek in ilustracije Ciril Skebe, Uvodne besede Karel Mauser, 200. strani.
Mnogo ljudi doživi velike stvari, ,	, . , . .. ,
le redkim pa je dano, da izrazijo I do™vmo- Us°dm. zgodovKmskl do" svoja doživetja in svoje ideje v | godki se preple ajo z osebmmi do-
besedi, melodiji, barvi, lesu, kam- zlvetJ1 P0**1* lastnih družm' po"
nu . . . Ko navadni zemljani sledi- fjanjem lj"be,znl' osfbn!m ra2°-
j čaranjem nad zlaganostjo komuniz-
ti-!
ne značilnejše dogodke iz življenja domobrancev od nastanka do žalostnega konca večine pod Titovimi krvniki in drugih, ki umirajo v tujini drug za drugim, ne da bi se jim izpolnilo upanje, da se bodo vrnili k svojim družinam in v svojo j
mo tem umetninam, se odzivajo v,	».
naši notrajosti čustva in misli, ne- nemoCjo' koliko osebno barvana sicer, toda v glavnemu v duhu, ki ga je nakazal umetnik.
O dogodkih, ki jih je moral pretrpeti slovenski narod v vseh svojih delih v teh letih strahote, je pisalo že mnogo ljudi. Nekateri so pisali kar se da točne zapisnike
dogodkov, ki so jih sami preživeli- ,.	, „
pobeg it grobov, mučenja, partizan-1ljene na spravo in odpuščanje"
da bi pomagali stim, ki so jim najdražji. Toda vedno ostane vidna ista osrednja misel — borba za ohranitev golega življenja je bila slovenskemu narodu vsiljena. V njem ni bilo želje po krvi in uničevanju. Ko je tik pred najhujšo katastrofo kazalo, da je narod zmagal, so bile celo žrtve komunizma (Tihi junaki) priprav
ske dogovore z obema okupatorjema. Zelo važni dokumenti za zgodovinarja, ki bo hotel dati tem letom pravo podobo, ker oblastniki doma temeljito skrbe, da izbri šejo njim neljube sledi. Nekateri so pisali spominske članke, ki jih kmalu pozabimo. Nekateri pa so poskusili iz prestanega trpljenja ustvariti umetnino. Med poslednje se je uvrstil tudi Ivan Korošec z zbirko črtic, povezanih pod na slovom Čas pod streli.
Svojska poteza teh črtic je, da prikazuje življenje slovenskega vaškega stražarja in pozneje domobranca, ki je v nepopisnem trpljenju svojega naroda, teptanega od treh totalitarizmov v križajoči se bitki ideologij in narodnostnih poželenj zgrabil proti svoji volji v silo-branu za orožje, se boril proti večkratni premoči ter dosegal nepričakovane uspehe, pa je bil prodan brezvestnemu komunizmu od tistih, od katerih je pričakoval, da ne bodo zahtevali svobode in demokracije samo zase, marveč za vse narode.
Črtice: Tako se je začelo, štajerski bataljon, Sv. Urh, Kota 1966, Krizanteme cveto, Noč za Krko, Tihi junaki, Ena izmed tisočerih zgodb, Mrtvo hrepenenje, Srca mrtvih govorijo, prikazujejo poedi-
Ta niz črtic dokazuje, da ima Ivan Korošec dovolj umetniške sile, da bi zmogel nalogo, ki mu jo očrtuje v uvodnih besedah Karel Mauser: „Čakamo na veliki tekst, čakamo na roman, ki bo povezal dobo in ljudi od leta 1940 do leta 1950. Deset let je treba povezati, izluščiti iz te stekle dobe ljudi in jih orisati. V zgodovinski okvir, ki je dovolj širok za močno in globoko zgodbo, je treba dihniti življenje in slovenska literatura bo dobila umenino, ki bo presegla Dorgeleseve Križe in Barbusov
SLIKA „ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA
NA TORONTSKEM RAZSTAVNEM STADIONU, KI JE MORALA VSLED POMANJKANJA PROSTORA.
V PREJŠNJI ŠTEVILKI IZPASTI
Ogenj" (str. 7).
Zbirko krase lične ilustracije Cirila Skebeta, ki ponazorujejo značilne dogodke poedinih črtic.
Ivan Koročec, Ciril Skebe in založba so s to knjižico postavili dostojen trajen spomenik slovenskih žrtvam.
Kakovost dela pa je porok, da bodo pridno segali po delu Slovenci v svobodi, kak izvod pa se bo prikradel goiovo tudi v domovino.
VTISI OBISKOVALCA SLOVENIJE,
V „Novem svetu" beremo v no-vemberski številki v članku dr. Ludvika Leskovarja „Kaj so videli naši rojaki na obisku v Sloveniji" med drugim tudi:
„ . . . kakor prejšnje vlade, tako tudi sedanja komunistična ob-lastva pospešujejo balkaniziranje Slovenije . . .
„Naš narod upravičeno velja za enega najbolj kulturnih evropskih narodov. Odstotek nepismenosti v Sloveniji je komaj 2.43%, ¿car pomeni, da smo prvi na listi izobraženih narodov (po učiteljski statistiki je bilo v Sloveniji ob koncu šolskega leta 1936-37 samo še 1.86% nepismenih, podatki iz „Spominske-
ga zbornika Slovenija", 1938, str. 197. op. ur.), zato sedanji slovenski oblastniki nosijo veliko odgovornost pred narodom in zgodovino, ker z uvajanjem nižje balkanske kulture med naše ljudi samo zavirajo naravni kulturni razvoj Slovencev.
„Slovenski narod še vedno čaka na tisti veliki čas, ko mu ne bodo več krojili usode tujci, ampak, da bode končno postal na svoji zemlji svoj gospodar.
„Naš narod še vedno čaka na čas, ko si bo izbral svojo lastno demokratično vlado, katero bo Volil v svobodnih volitvah, ki bo- res
BORBA PROTI PROMETNIM NESREČAM
Kakor v celi Severni Ameriki, tako je tudi v Ontariju eden največjih sodobnih sovražnikov človeštva prometna nesreča, ki terja vsako leto na tisoče smrtnih žrtev milijone gmotne škode.
Da bi stanje nekoliko izboljšali, se je ontarijanska vlada odločila, da bo posvetila posebno pozornost prometu začenši z novembrom ter da bo z opomini, pa tudi s kaznimi, če bo potrebno, prisilila voznike, da bodo upoštevali prometne predpise in tako zmanjšali število nesreč. Nadzorstvo nad pro metom je postroženo, vlada izvaja vzgojni program v tisku in radiju, pa tudi držvaljani so naprošeni, da javljajo prekrške policiji. Policija teh zasebnih sporočil ne bo uporabljala kot podlago za kazni, marveč samo za opomine, da vzbudi marsikdaj precej kosmato vest voznikov.
delala za narod in ne proti njegovim interesom. Prišel bo čas, ko bo tudi lepa Slovenija zadihala novo svobodno življenje, kot enakopravna članica v družini narodov" Novi svet, oktober 1955, str. 163.
I
ZNIZANE
V V
CENE COSULICHEVIH BOŽIČNIH DARILNIH PAKETOV
Ze drugič letos nam je uspelo znižati cene našim paketom, zato, če pošiljate preko nas, lahko Vašim
bolj pomagate.
OKORISTITE SE Z NAŠIM PODJETJEM, KI IMA LASTNA SKLADIŠČA V TRSTU IN SVOJE
AGENCIJE V KANADI IN USA.
Vsi paketi dospejo do naslovnika v 20 do 25 dneh, s popolno garancijo za celotno ali delno izgubo. Kvaliteta našega blaga je vedno prvovrstna.
STANDARD PAKETI PROSTI CARINE
Paket št. 71 ........ $12.00
10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave
Paket št. 84 ............ $6.80
3 kg kave iy2 kg riža
Paket št. 96 ............ $13.50
10 lbs sladkorja 10 lbs testenin
10	lbs riža
5 lbs polenovke
5	lbs kave
Paket št. 81 ............ $8.90
3 kg kave 3 kg riža
3	kg sladkorja
Paket št. 98 ............ $35.50
100 lbs bele moke 22 lbs testenin 22 lbs sladkorja 22 lbs masti
11	lbs masti
6	lbs kave
4	lbs pralnega mila
1 lbs toaletnega mila
Paket št. 91 ............ $13.00
22 lbs sladkorja 11 lbs riža 6 lbs kave
1	lbs čaja Vi lbs popra
Paket št. 9................$15.00
10 lbs sladkorja 10 lbs testenin 10 lbs riža 6 lbs kave
2	lbs kakava
1 lbs čokolade 1 lbs čaja
Paket št. 93 ........... $15.00
5 kg masti 5 kg riža 5 kg sladkorja 5 kg kave
Paket št. 28................$8.85
5 lbs kave 5 lbs sladkorja 5 lbs masti 5 lbs riža Paket št. 86 ............ $6.70
3	kg kave
1% kg sladkorja
POSEBNI NEOCARINJENI PAKETI, V CENI JE ZE VRAČUNANA POSTNINA
DO ZADNJE POSTE ALI POSTAJE.
100 lbs najfinejše Kanadske bele moke
do zadnjega pristanišča ali postaje
prejemnika ................................ $10.60
100 lbs najfinejše Kanadske bele moke
poslano do Reke ........................ $ 8.75
100	lbs koruzne moke ............	... $10.40
50	lbs bele moke ....................	... $ 6.20
37	lbs svinjske masti ............	... $13.00
20	lbs sladkorja ........................	.... $ 4.90
20	lbs špageti ............................	.... $ 5.40
20	lbs graha ..............................	... $ 5.40
10		
10	lbs pralnega mila ...............	.... $ 4.10
20	lbs polenovk ........................	.... $13.60
3		... $ 6.35
5	litrov olja ............................	
4	lbs kakava ............................	
4	lbs čokolade ........................	
1	lb čaja „Ceylon" ...............	.... $ 1.30
Vz	lb celega popra ................	
24	zavojškov „noodle soup"	.... $ 5.00
SPOROČILO: Sporočam vsem svojim strankam, da preneham s prvim decembrom delati za zavarovalno društvo. Vsem klijentom, ki sem jih imel v dobi 5. let, prisrčna hvala.	V. MAUKO
Din 600 za $1.- Narodna Banka. Dostava v 14 dneh, poština $1.50 Paketi - Kolesa - Stroji Karte za ladje ter letala
Bled Trave! Service
6113 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO
600 DIN ZA $1.00
izplačujemo s popolno garancijo, da dospe denar do Vaših v času
10 do 15 dni. Stroški odprave: $1.00, neglede na višino pošiljke.
Zahtevajte naše cenike za sestavo Vaših paketov po želji, kakor tudi naš kompletni cenik Standard paketov in drugih hišnih predmetov, radijev, koles, hladilnikov, šivalnih in pisalnih strojev, štedilnikov, harmonik, platna, blaga za obleke, zdravil i.t.d.
ZA VSA NAROČILA IN INFORMACIJE SE OBRNITE NA:
ZA KANADO:
B R A N C 0
C0 S U L I C H
279 QUEEN ST. WEST - TORONTO 2B, ONT. Tel.: EMpire 6-3877
ZA USA:
C 0 S U L I C H
EXPORT CO.
202 WEST 40th STREET - NEW YORK 18, N.Y. Tel.: CHickering 4-5035
KARDINAL STEPINAC SREBRNOMAŠNIK
Na praznik Kristusa Kralja 1. 1930 je bil v Rimu posvečen za duhovnika bivši oficir Alojzij Ste-pinac, ki je že čez 4 leta postal pomožni škof v Zagrebu.
Osservatore Romano je počastil obletnico mašniške posvetitve kardinala Stepinca z uvodnikom na naslovni strani in zapisal, da je zgled kardinala Stepinca v komunistični Jugoslaviji molčeč opomin, da je zasidranost v Bogu edina uspešna obramba pred podivljanim komunizmom. Proti taki trdnosti tudi obrekovanja ter moralno in telesno mučenje nič ne opravijo.
Ob srebrnomašniškem jubileju kardinala Stepinca se tudi Slovenci pridružujemo s svojimi iskrenimi čestitkami ter molitvami, da bi kot duhovni voditelj katoličanov v Jugoslaviji dočakal z njimi vrnitev osebne in verske svobode.
Slovenci zlasti ne bomo pozabili njegove gostoljubnosti, ko je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je olajšal bedo slovenskih duhovnikov in izobražencev, ki jih je okupator pregnal iz domovine. O tem je zapisala celo neka revija na Slovenskem 1. 1954 naslednje:
„Slovenske družine v Zagrebu so svoje rojake z navdušenjem sprejele in jih obsule z dobrinami. Slovenski salezijanci pa so jim nudili v Vlaški ulici drugi dom. Kmalu je prišel v samostan škof (dr. Stepinac) in prisrčno pozdravil svoje sobrate iz Slovenije: „Iskreno vas pozdravljam, dragi sobratje. Storili bomo vse, da se boste počutili kot doma. Vi kakor mi Hrvatje dobro vemo, da bo napočil dan, ko se boste vrnili v svojo do-
movino. Dotlej pa vam bomo nudili vse, kar imamo. Morda pa boste tudi vi imeli kedaj priložnost nuditi nam gostoljubje. Kdo ve?" (Po zapisniku iz dnevnika) Potem jih je visoki cerkveni dostojanstvenik poučil o razmerah, ki so vladale v mestu. Posebno jih je opozoril na ustaše, ki slovenskim duhovnikom niso naklonjeni. Tudi pred gesta-pom jih je svaril, češ da ima tudi med Hrvati močno razvito mrežo."
HRVATSKA DRŽAVA
V	Miinchenu je začela izhajati „Hrvatska država", mesečnih za politična, gospodarska in družbena vprašanja. Za uredništvo odgovarja dr. Branimir Jelič, predsednik HNO.
List hoče biti zbirališče vseh Hrvatov na hrvatskem državnem programu, stati pa izven strankarskih razlik.
V	prvi številki prinaša med drugim članek: Nastanek in glavne smernice Hrvatskega narodnega odbora, pravila HNO in njegovo spomenico narodu v domovini, ki predstavlja njih politično izpoved. Dve strani sta posvečeni dogodkom pri Pliberku, kjer so bili Hrvati nasilno vrnjeni komunistom. Druga številka prinaša več člankov o razmerah v Jugoslaviji ter zapisnik o pokolju hrvatske vojske, ki pa vsebuje dejansko poročilo bivšega partizanskega vojaka o pokoljih v Sloveniji — v Podgori pri Podutiku in v Kočevskem Rogu.
HRVATSKI NARODNI DOM V TORONTU
Hrvatski Narodni Dom v Toron-tu je pod streho. Zgradili so ga na 1650 Dupont ulici. Stavba sama je res lepa in reprezentativna, časti-tamo bratom Hrvatom k njihovemu uspehu in dograditvi.
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK Ih NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Hlačke v francoskem slogu
Tesno se prilegajoče, hladne, u-dobne ... Fino tkane iz mehkega krtačenega bombaža . . . Ploščati šivi . . . vseskozi elastični pas in dvojna sprednja stran - trdna oporo, odgovarjajoče majice.
No. W—19—54
IZŠLA JE
„BARAGOVA PRATIKA"
ZA PRESTOPNO LETO
19 5 6
Vsebuje zelo pestro in zanimivo vsebino. Rojaki sezite po njej!
STANE S POŠTNINO $1.25
kar je poslati v Money order, čeku, ali gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročnino naslovite na:
Baragova Pratika
6519 W. 34th St. - Berwyn, III.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Meden Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenska država izhaja zadnji petek v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2.-avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.