Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za v s akokrat. "V e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : UpraTništTu „Mira“ y CeloTcu. Leto XIV. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi velikonočni pondeljek dne 15. inai, travna 1.1. v gostilni „pri Schaffman-u“ v Klečah. Začetek ob 3. uri popoludne. Yspored: 1. Pozdrav predsednika in razgovor o razpravah v deželnem zboru. 2. Poučni govor: Liberalno gospodarstvo kmetom največja nesreča. 3. Govor o sedanji šoli. 4. Razni nasveti. Po zborovanju bode prosta zabava. TTstop imajo izključljivo le udje in od njih povabljeni ter upeljani gostje. Slovenci! Udeležite se tega važnega zborovanja v prav obilnem številu ! Odbor. Domovinska postava. Pritožbe zoper domovinsko postavo so že stare. Kmetskim občinam se godi velika krivica, kakor smo že večkrat razpravljali. Veliko mladih ljudij gre iz dežele v mesta, kjer ostanejo celo življenje, bodisi kot posli, bodisi kot obrtni ali pa tovarniški delavci. Dokler so krepki, da si morejo kaj prislužiti, ostanejo v mestu in tam povžijejo svoj zaslužek; njih domača občina, kamor so pristojni, pa nema od njih najmanjšega dobička. Kedar se pa postarajo ali pa zbolijo, da niso več za delo, noče jih rediti mesto, kjer so svoj zaslužek puščali, noče jih preskrbeti tovarnar, ki je imel korist in je morda obogatel iz njih delavne moči. Preženejo take delavce, njih žene in otroke v njih domačo, | Utopljenci v Vrbskem jezeru. (Iz spominjskih bukev Otoške fare.) (Psalm 68. 2. in 3.) „Reši me o Bog, ker vode mi prihajajo noter do duše. Pogrezam se, ker ni trdnega pod menoj, zahajam v globočino voda in val poplaveč me požira." Vrbsko jezero je grob, ki je 900 sežnjev dolg, 700 sežnjev širok in na najglobokejšem kraju 46 sežnjev (92 metrov) globok; v njem mora že precej ljudi počivati ; kajti še vsako leto tirja jezero nekaj žrtev. Nekaj tistih, ki so se ponesrečili, je zapisanih v starih naših farnih bukvah, ki so v začetku pisane po latinsko, pozneje pa po nemško. Dotični zapisnik nam kaže, da jih je največ pijanost v mokri grob prekucnila; drugi so se na slabem ledu udrli in pod ledom strašen konec storili, nekaj pa jih je obupnost potopila. 1. Prvi utopljenec je bil v zapisnik zapisan leta 1685., torej že pred 200 leti: Jurij Šamec namreč; bil je, kakor poroča zapisnik (sodalis) tovariš Device Marije, t. j. bil je zapisan v Marijno bratovščino na Otoku. Utonil je in bil pokopan 19. mal. srp. 1. 1685. 2. Njemu je sledila 1. 1703. Jera (iupuilina) Gostija, ktera se je 30. prosinca brž ko ne na ledu udrla. 3. Leta 1705 dné 2. vel. travna je utonil Janez brat Šabnikov, njegovo truplo so iz jezera potegnili in na tukajšnjem pokopališču pokopali. V Celovcu, 10. mal. travna 1895. kmetsko občino, ktera je primorana, za nje skrbeti. Zavoljo tega so bile kmetske občine zelò vesele, ko je lani vlada drž. zboru predložila postavni načrt, po kterem bi se domovinska pravica tako predelala, da bi bil navaden delavec tam pristojen ali domač, kjer je 10 let nepretrgoma delal; kdor pa v kakem kraju davke plačuje, naj bi si tam že v petih letih pridobil domovinsko pravico. Mest-jani pa so se tega predloga močno vstrašili, ker je v mestih navadno dvakrat toliko tujih ljudij, kakor domačih. Tako je n. pr. v Celovcu izmed 100 ljudij komaj 28 domačih in 72 tujih ; v Mariboru pa je izmed 100 ljudij komaj 14 domačih in 86 tujih. Ce teh tujcev kteri zboli ali se postara, ni mestu treba zanj skrbeti; pošljejo ga, če treba, po odgonu, v njegovo domačo ali „pristojno“ občino. Po novem vladnem predlogu bi morali pa mestjani za vse take skrbeti, to se jim zdi pa prehudo breme. Zato so vsi prebivalci večih mest zoper to novo postavo in se je tako hudo branijo, da je malo upanja, da bi bila kedaj sprejeta in potrjena, kajti v Avstriji so zdaj še mestjani na vrhu, na nje se jemlje več ozira, ko na kmete. Mestjani sicer priznajo, da se kmetom v tej reči krivica godi, le o tem nočejo nič slišati, da bi oni morali prevzeti skrb za starčke, ampak oni pravijo, naj se to breme razdeli med občino, deželo in državo, ali pa naj se starim delavcem in poslom daje pokojnina ali penzijon; v ta namen naj gospodarji in njih delavci vsako leto nekaj uplačujejo, da se bo počasi veliko denarja nabralo, ki se bo položil na obresti in iz teh obrestij ali činžev se bodo plačevale pokojnine. Ta misel bi ne bila tako slaba, pa to je treba pomisliti, da je poslov in delavcev na milijone; koliko let bi se moral denar zbirati, prej da bi bila delavska blagajnica tako močna, da bi zamogla začeti z izplačevanjem pokojnin?! Ta zadeva je prišla v razgovor tudi v koroškem deželnem zboru. Poslanec Walter je namreč stavil predlog, da naj se domovinska pravica loči od pravice do podpore v starosti in bolezni, če je kdo kje domač ali pristojen, pa v drugi občini živi, naj obdrži domovinsko pravico v svoji rojstni občini, toda podpore tam ne sme iskati, podpira naj ga v bolezni in starosti tista občina, kjer je dolgo časa prebival in še prebiva. Ta predlog se je izročil gospodarskemu odseku, in tukaj se je 4. Leta 1710. je dné 8. sušca, torej še izpod leda bil potegnjen utonjenec Janez Rajnbaltov (filius maturus) odraščen sin, ter tudi bil po krščanski šegi pokopan. 5. Leta 1712. dné 3. rožnika utonil je v jezeru Tomaž brat Žerjavov v (Pertschah), Porečah (delituit), 26 dni nikdo ni vedel za njega, 19. mal. srp. pa so ga vender našli in pokopali. 6. in 7. Leta 1713. dné 6. sveč. ste bili pokopani Katarina (proles) in dete Marije sestre H o š n i-kove; obe ste se menda na ledu udrli in v eden in tisti grob bili pokopani. 8. — 20. Nadalje so utonili in bili na tukajšnjem mirišču pokopani: 15. vinotoka 1716 Boštjan Uje. — 1718 1. sušca Katra Duja-kinja. — 12. grudna 1722 Jaka Žerjav. — 4. rožnika 1731 Jurij Žvarc, —- ravno tisti dan Andrej čižnek. — 4. svečana 1733 Matevž Miillner. — 27. sveč. 1741 Jožef, 91etni sinček Primoža Lampelna. — 10. vinotoka 1747 Val. Knaz. — 7. rožnika 1754 Val. Jaseničnik; 24. mal. travna 1762 neki Luka, ki je bil 42 let star. — 9. prosinca 1768 Adam Andrej, 19 let star hlapec Pesnikov. (?) — 17. kim. 1784 HeJena Krištofova, 7 let stara, pokopana je v Škofičah. 21. Leta 1790. se je dné 30. vel. travna Filip Kramar, kočar na Otoku, v temni noči na jezeru med Stozirjem in zgornih Doléh zgubil, in brž ko ne v jezeru konec storil, ker ga ni bilo več nazaj in so prazni čoln našli. 22. Letal797. dné 7. prosinca seje Filip Port-nik čez jezero peljal in ponesrečil. Ribiči so nje- Štev. 10. brž pokazalo, da na Koroškem gospodujejo mest-j a n i. V vseh važnih odsekih imajo meščanski poslanci večino in odločilno besedo, tako tudi v gospodarskem odseku, čeravno je dr. Steinweuder sam pri tem razgovoru rekel, da je Koroška dežela kmetov, da med vasmi in manjšimi mesti in trgi ni bistvenega razločka. Gospodarski odsek tedaj je stvar zasukal na korist mestjanov ter je tudi Celovškega, torej mestnega poslanca dr. H i b 1 e r j a izvolil za poročevalca. Jedro njegovega poročila v deželnem zboru je bilo sledeče: „Do-movinska postava se je naredila leta 1863. Občine so dobile dolžnost, skrbeti za svoje domače reveže. Takrat ta dolžnost še ni bila tako huda, v nekterih krajih komaj občutljiva, pa postajala je vedno hujši, ker je kmetom začelo gospodarstvo navzdol iti, kmetski posli pa so vedno bolj tiščali v mesta, kjer so našli boljšo hrano, več zaslužka in menj trpljenja. Obrtnija se je razcvitala, vstajale so nove tovarne in potrebovale vedno več delavcev. Tisočeri so v dobrih letih delali v mestih, na starost so pa prišli kmetskim občinam na žlico. Čez to krivico so se kmetje po pravici pritoževali in iskali pomoči. Vlada sama je to uvidela in je v letih 1880 in 1881 popraševala dežele, ali bi ne kazalo, domovinsko postavo tako predelati, da bi bil vsak tam domač, kjer je preživel določeno vrsto let. Pa več dežel se je izreklo zoper ta nasvet. (To so bili namreč taki deželni zbori, v kterih so bili meščanski poslanci v večini, oziroma odločilni — Op. ured.) Te dežele so bile: Koroška, Dolenja Avstrija (odločuje Dunaj), Gorenja Avstrija, Solnograjska, Tirolska, Predarelska, Kranjska (!). Za premembo domovinske postave pa so bile: Češka, Moravska, Šlezija, Galicija, Bukovina, Štajerska, Goriška in Istra. Ker so si bile torej dežele nasprotne, pustilo se je vse pri starem. Zdaj je pa vlada vender izdelala novo postavo, toda mi (mestjani) je ne moremo potrditi. Če kdo skozi 5 let pri nas kak majhen davek plačuje, bi mu morali mi za to domovinsko pravico dati; kak dobiček pa ima mesto od njega? Recimo, da plača 4 gld. davka na leto, to vrže v 5 letih 20 gld., od teh dobi občina 200/o, to je 4 gld. Kaj pa je to? (Ali to pa nič ni, kar s svojo družino zajé in zapije? Ali ne nosi ves svoj zaslužek mestnim trgovcem in gostirjem, da ti potem ložej davke plačujejo? — Op. ured.) Če govo truplo še le 9. prosinca popoldne z železnimi mačkami iz globočine potegnili in dan pozneje pokopali. Bil je tukaj posestnik Ahacove kajže in 50 let star. 23. 1801 je v Doléh 171etni Miha Ravnikarjev sin utonil. 24. 1804 ponesrečil se je 12. rožnika pri ribljenju blizo Dolj Andrej Dobaj nikar, Kumrov sin pri sv. Marjeti in hlapec pri Kreweisu; bil je še le 22 let star. 25. 1811 dné 14. sveč. utonila je Helena Knabl, rojena Kuračnik, 53 let stara; dva dni pozneje bil je pogreb. 26. — 27. 1816 14. prosinca se je Miha Svetej, 171etni sin Dragačnikov v Šalah na ledu drkal in pod ledom smrt našel ; ravno tako je leta 1820. Klara, 171etna hčerka Krajnerjeva, pri drkanju prišla v smrt. 28. 1822 dné 18. grudna ribili so ribiči Brodnikovi ozimice, kar blizo Šavnjaka namesto ozimic na dan privlečejo mrtvo truplo. Bilo je to truplo 38 let starega Janeza Leternika, tesarja iz Voglič, kteri je pred 3 letmi v jezero padel in utonil. 29. 1824 12. sušca padel je nenadoma tukaj Matevž Rožman, Zakotnik, v jezero in utonil. Bil je že 87 let star in pri zdravi pameti. 30. 1827 dné 7. vel. srp. o poldné je padla S’^etna Mojcika Močilnik, p. d. Kramarjeva, v jezero; po sodnijskem ogledanju bila je 9. vel. srp. tukaj pokopana. (Dalje sledi.) je nadalje kak delavec 10 let v Celovcu, naj bi mu dali domovinsko pravico in ga na starost preskrbeli ! Naj ga preskrbi njegov gospodar, gospod tovarnar, kteremu je dobiček prinašal s svojim delom; mesto pa nema od delavca čisto nič, včasih še škodo. (Ta je pa spet bosa ! Ali delavec v 10 letih nič ni zajedel in zapil? Ali mestni trgovci, gostilničarji in branjevci živijo in davke plačujejo od zgube ali dobička? Ali prodajajo delavcu svoje blago v svojo zgubo ali v svoj dobiček? — Op. ured.) Iz teh uzrokov se je cela vrsta mest izrekla zoper novo postavo. (Verujemo! — op. ured.) Zdaj dobimo novo davčno postavo, in lahko je mogoče, da bomo po njej mestjani še huje zadeti z davki, kakor do zdaj. Mi smo v veliki negotovosti in nikakor ne moremo sprejeti tako hudega bremena, kakor bi bilo oskrbovanje toliko revežev, ki bi po novi postavi dobili domovinsko pravico. Zoper Walterjev predlog se moramo pa že za to izreči, ker hoče on domovinstvo od preskrbovanja revežev ločiti, kar še vladni predlog ne namerava. Tacega predloga, kakor je Walterjev, tudi vlada ne bo nikoli potrdila. Domovinstvo ima dvojno pravico : prvič, da je kdo v kakem kraju domačin in ima občinsko volilno pravico, drugič pa, da ima na starost pravico do podpore. Prvo pravico bi jaz potrdil : če je kdo dolgo v kakem kraju, ni prav, da ga zmirom še za tujca pogledajo in mu ne dajo nobene domačinske pravice; toda zoper pravico, da bi smel tak za podporo prositi, se moram odločno izreči, kajti mesta niso v stanu, nositi tako težko breme. Druge pomoči ni, kakor da se ustanovi zaklad ali naprava, da se bodo stari kmetski posli in dninarji, ter mestni obrtni in tovarniški delavci za starost preskrbeli, da se jim dà pokojnina ali na drug način za nje skrbi. Ker bo pa še zmirom nekaj takih revežev ostalo, ki ne bojo imeli pravice do pokojnine, za take morajo pa skupno skrbeti občina, dežela in država. Priporočam torej odsekove predloge, ki se glasijo : „1. Po novi postavi bi se oskrbovanje revežev nič ne olajšalo in tudi nič pravičnejše razdelilo. Deželni zbor je nasprotno tega mnenja, da se morajo najprej kmetski, obrtni in tovarniški delavci za starost preskrbeti, potem bo še le mogoče urediti domovinsko postavo. Skrb za ostale reveže se mora pa pravično razdeliti med občino, deželo in državo. 2. Ta sklep naj se naznani c. kr. vladi in državnemu zboru. 3. Deželni zbor naj pozveduje in poroča, v kterih slučajih naj bi občinam pri preskrbovanju revežev dežela pomagala." Poslanec Gr h o n misli, da bi bilo dobro , ko bi se domovinstvo ločilo od preskrbovanja revežev, ter da naj bi pri poslednjem pomagala država, zlasti pri takih revežih, ki se vedno okrog klatijo, torej prav za prav nikjer niso doma. Poslanec dr. Prettner reče, da mesta ne morejo nositi večih bremen. Ko bi pa morala dežela prevzeti vse reveže, ki pri občinah nič ne dobijo, stalo bi jo to 300.000 gld. na leto ; toliko pa dežela ne zmore. Da bi si posli in delavci sami pomagali in zložili toliko denarja v svojo blagajnico, da bi dobivali na starost pokojnino, v to govornik ne veruje. Ostane še država. Ako tista prevzame skrb za reveže, potrebovala bo za to 50 milijonov gld. na leto. Kaj pa k temu poreče g. finančni minister? Govornik vidi torej pomoč le v tem, ko bi se od vsakega bogatejšega človeka, kedar umrje, nekaj njegove zapuščine vzelo in porabilo za tisti zaklad, iz kterega bi se oskrbovali stari reveži. (Bojimo se, da bi reveži ne dobili veliko s tem pomočkom, kajti njih je veliko število, bo-gatincev pa malo. — Op. ured.) Poslanec Walter obžaluje, da o njegovem predlogu poroča mestni poslanec, ki je kmetom že načelno nasproten. Posl. dr. Steinwender govori zoper vladni predlog in zoper poročevalca. Od zapuščinskega davka ne pričakuje veliko. Odsekovi predlogi se slednjič sprejmejo. O tej postavi se bo govorilo pa tudi v državnem zboru, in radovedni smo, kaj se bo tam sklenilo. O socijalncm vprašanju. Še nekaj iz zadnjega govora č. g. Podgorca, ki je govoril pri zborovanju kat. delavskega društva v Prevaljah. Ker je g. govornik razlagal besede, ktere so sv. Oče Leo XIII. v okrožnici od 15. vel. travna 1891 o vzrokih delavskega vprašanja zapisali, napišem najprej-iz omenjene okrožnice to, o čemur je č. g. Podgorc že govoril. Začne se pismo sv. Očeta tako-le: Duh novotarije, ki v nàrodih že dolgo na dan sili, je najprej politiko pokvaril, potem se pa seve tudi državnega gospodarstva lotil. Pomagala je temu duhu novotarije (ki hoče vse staro odpraviti in vse novo imeti) marsiktera reč. Obrtuija se je namreč vspnela visoko, ker so za vsako reč izumili in izdelali ter spopolnili stroje, ker se je jelo vse drugače delati. Medsebojno razmerje med posestniki, med premožnimi in delavci, služabniki, se je čisto spremenilo. Denar imajo nekteri v kupih nakupičen, velika večina ljudij pa je ubožala. — Dalje pišejo: Prekucija prejšnjega stoletja (tisti, ki so postave, stare običaje trebili, prekucovali) je prevrgla in pokončala stare delavske zadruge (za črevljarje, mizarje, umetnike itd.), novega pa ničesar niso napravili namesto njih. Kazim tega je država bolj in bolj opuščala krščanske običaje (navade) in misli. Tako se je zgodilo, da je rokodelstvo in delo sčasoma brezsrčnim posestnikom bilo prepuščeno in so v svoji razbrzdani lakomnosti rokodelcem in delavcem zaslužek vzeli. Da je nesreča še hujši, je pripomogla umetna (zvijačna) kupčija z denarjem, pa odiranje, ki je zdaj šega. Ako-ravno je kat. cerkev oderuštvo večkrat obsodila, nenasitljivi lakomni bogatinci vender le naprej odirajo, oderuštvo z drugim poštenejšim imenom zakrivajoč. Prišlo je do tega, da je nekoliko fabrikantov dobilo vse v roke, tako da le oni blago izdelujejo in kupčujejo in obogaté. Tako je zamoglo majhno število črez mero bogatih ljudij s tistimi, ki se z delom žive, delati skoro kakor se dela s sužniki (zamorci v Afriki in Aziji). Tako nekako so sv. Oče odkrili krvave rane socijalnega vprašanja, naš g. govornik jih je pojasuoval že v treh govorih. Kupljeni živež (razvada) in kupljena obleka (giz-davost) veliko denarja snejo, iz hiše in pa iz dežele, domovine na tuje spravijo. Razvada in prevzetnija sta vbogemu ljudstvu v kvar, pa tudi deželi in državi, ker trgovci prodajajo, ljudje pa kupujejo živež in blago, ki je iz tujih dežel, od bogatih tujih fabrikantov in dostikrat prav slabo. Stare običaje, pri-prostost, zadovoljnost je pokopal novi napredek. Kakšen je ta hvalisam napredek? Velikanske iznajdbe so svet predrugačile. Za 1000 milijonov ljudij opravljajo stroji (vseh ljudij je 1500 milijonov) delo, z železnicami so v zvezi vsa velika mesta, po ladijah se lahko pride iz Evrope v Ameriko, Afriko, Azijo in ravno tako lahko se od tod, iz zadnjega kota svetà prepelje blago. Po telegrafu se naglo vse izve. Kupčija je prosta. Skušajo se, kteri bo vsilil svoje blago, kteri bo cenejše dal, blago izdelujejo kar najslabše mogoče, da morejo bolj po ceni dati. Avstrijsko blago je bilo v časti, priljubljeno po Laškem, po tujem, pa ni moglo se obdržati, tuje fabriško (maloprida) blago je naše dobro avstrijsko izpodrinilo. Tisti, ki kupujejo, in trgovci edino le vprašajo: Kje je boljši kup? kje bo več dobička? Ali je blago domače ali angleško ali pariško ali avstralsko, je vse eno. Vožnja ni draga po morji, ne le volov po tisoč, ampak celo frišno meso pripeljejo iz Amerike in Avstralije po 30 kr. kilo. V novem svetu je veliko zemlje prazne, bogati gospodi jo obdelujejo s strojem, ki z osmimi plugi orje, žanjejo tudi s stroji, torej jim je treba malo ljudij, zemlje imajo veliko vkup, seve taki lahko bolj po ceni prodajajo pšenico. Tako izpodrinejo v vseh reččh kmeta s trga, ki se pošteno trudi. Skušati se kmet ne more ž njimi. Kakor veliki posestniki kmeta, tako izpodrivajo velike tovarne delavca. Tovarne potrebujejo železo, premog, dobivajo te in druge reči pa, kjer je bolj po ceni. Zato rudo in premogo-kope, celo tovarne pustijo in drugje začnejo, delavci pa delo zgubijo. Ali smo novemu napredku sovražni? O ne, naj so železnice, ladije, telegrafi, naj stroji pomagajo človeku, da si človek časa prihrani za se, za izobraženje svoje in izrejo družine, prav je to. Zakaj nam novi napredek ni po godu ? Zato, ker je brez konca, brez meje, Skušati se, je že prav ; pa to, kar se zdaj godi, že ni več tekmovanje, ampak divja gonja, je videti, kakor bi se psi ali volkovi pojali za en košček mesa. Nespametno je, ako se računa le, kje in kako se kaj za 1 kr. cenejše prodà ali kupi, pa na nič druzega ne gleda. Tako skušanje ne more vravnati kupčije, ampak morasvetzmešati. Sedanjakonkurenca je pa tudi strašno krivična in grozovito neusmiljena, kajti nekteri posestniki in bogatini, ki si lože pomagajo, ki imajo boljše pripomočke, stroje itd., ki delavce slabše plačujejo, polovijo ves dobiček; kar bi imelo tisoč manjših posestnikov, mojstrov, prodajalcev skupiti, to en sam skupi. Vesti ni v tč, bogatini ne mislijo, da jih na tisoče v revščino spravijo, da sirote stiskajo, jih ne peče vest, ako milijon kmetov in delavcev zavolj njih lakomnosti trpi, medli, umira, na duhu in telesu hira. Seve zdaj ni en sam kriv, temuč njih veliko, svet in topa vest. Tisti, ki novi napredek povzdigujejo in hude krivice z napredkom opravičujejo, naj premislijo, da na svetu popolnosti, popolnoma sreče ni. Treba se zatajevati. Tudi na visoke, in najviše gore bi radi železnice imeli, in veliko drugih rečij bi dobro bilo za prijetno življenje. Mogoče je veliko z de- narjem. A potrpeti treba, poželenja premagati, ker raja na svetu ne moremo ustvariti. Ako se uekterim streže, drugi trpijo, kmet največ, ki mora davke plačevati, in delavci. Ljubiti moramo ne le samega sebe, ampak tudi bližnjega kakor samega sebe. Na splošni blagor se treba ozirati. Kar enim koristi, veliki večini bratov pa škoduje, ni dobro. Za domovino, deželo, občino, faro, mora eden že pretrpeti kaj, a to ni prav, da bi črez polovico ljudij, celo ljudstvo trpelo zavolj nekterih lakomnežev. Kdo naj pomaga? Država ima za splošni blagor skrbeti, t. j. za vse, za ljudstvo. Država naj varuje domačo kupčijo, obrtnijo, domače kmete, delo. Naj je napredek, konkurenca, prosta kupčija še tako lepa reč, da ljudi preživi. Zemlje ni premalo, v Ameriki je mnogo prazne, pa tudi Avstrija, Koroška nam še ni pretesna. Ali država naj brani, da ne pokupijo grofi in ne bojo gozdov sadili, kjer je polje. Živeža še kmet tudi dosti pridela, ali jesti si ne upa, ker mora prodati, da plača dolge, davke in druga plačila. Koroška je bogata, včasih so kopali zlato, zdaj še kopljejo svinec, železo, premog in ima še druge rude. Osem sto delavcev in delavk dela samo pri premogu. Drzna konkurenca nam more vse vzeti. Rotschild daje na Češkem premog nekaj v zgubo, tako dolgo, da štajerska in koroška društva in fužine pokončd, ko bo vse sam imel, bo pa kup delal, kakor se mu zljubi. Pokupil je že skoro ves petrolej. Zlatà so v Avstraliji veliko našli, premog in vse drugo bo Rotschild dobival drugod, na Koroškem nič ne bomo skupili, delavci zgubé delo. Država in dežela naj pokupi Prevaljske fužine in premog in dela naprej, pa je pomagano. Ali bo coluina rešila kmeta, delavca? Ne, učeni možje so spoznali, da colnina spet le velikim trgovcem koristi, če tudi domačim. Delu pravice in čast nazaj, postave naj se zboljšajo, da ne bo denar vsemogočen, pa bo boljše. Da se to doseže, se morajo katoliški delavci v katoliškem duhu združiti, združena moč kaj more in kaj velja. Kakor veliko reči in navàd, tako se je tudi razmerje med gospodi in delavci, gospodarji in posli spremenilo. Je čisto drugače ko prej. Ne veže jih ljubezen, bratovska ljubezen. Delaj in plačaj! to je kar eden od drugega tirjajo. Prej sta gospodar in hlapec vkup šla v cerkev, vkup v gostilno , posli so dobili obleko, trdno obuvalo, zdaj pa hlapec hodi koder hoče, gospod dà denar, posel, delavec ga zapravi, kamor hoče. Da bi gospod še kako dolžnost imel, če delavca plača, tega gospodarjem, ki ne hodijo v cerkev in k sv. zakramentom , dopovedati ni. „Kdor ne skrbi za domače, je slabši kakor hajd", je zapisal sv. ap. Pavel. Je tako v človeškem društvu, na svetu je marsiktera reč slabši, ko pri hajdih, vest se je mnogim že bolj zatopila, ko hajdom. Kdo še misli, daje drugim zaslužek jemati greh, daje velike obresti jemati greh, in da je greh, delavce siliti, da za premajhno plačilo delajo? Vsakemu svoje! Naj velja, če mu daš menj ko zasluži, ali tirjaš, vzameš preveč, imaš greh. Oživimo vero, obudimo vest. Delo bodi čast, delu pravica, da si stanovitnega premoženja pridobi! Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za Veiikovško šolo.) Vaclav Vondrašek, kaplan pri sv. Jerneju na Dolenjskem, 10 kron; Jos. Strojnik, župnik na_ Zilji, 2 kroni. Skupaj 12 kron. Obem pre-srčna hvala! Živeli nasledniki! Iz Celovca. (Bizmarkovanje na Koroškem.) Avstrijskim Nemcem se dobro godi, ker imajo dve domovini, Avstrijo in Nemčijo. Avstrija jim daje jesti in vsega, kar potrebujejo, pa vender za njo veliko ne marajo ; rajši imajo Nemčijo, ki nam Avstrijcem ne dà druzega, kakor včasih šibo po hrbtu, kakor se je zgodilo leta 1866. ; vender so naši Nemci, kar je namreč tistih prenapetnežev, vsi zaljubljeni v to Nemčijo in tistega Bizmarka, ki je Avstriji in našemu cesarju že toliko hudega prizadjal. Že leta 1864. je pruski minister Bizmark našo vojsko zvodil v Schleswig-Holstein vkupno s Prusi; in ko smo ti dve deželi pridobili, jih je Prusija sama za se pridržala, mi pa nismo nič dobili. Potem je ta Bizmark starega kralja Viljema toliko časa nagovarjal, da je našemu cesarju vojsko napovedal. Pa še Lahe je nahujskal zoper nas, da smo imeli vojsko na dveh krajih na enkrat, namreč na Laškem in na Češkem. Naš svili cesar Prane Jožef so dné 17. rožnika 1866 izdali oklic na svoje nàrode, v kterem so rekli: „Najnovejši dogodki so pokazali, da hoče Prusija le silo postaviti na mesto pravice. Tako je postala vojska neizogibna. Odgovornost za vse nesreče, ki bojo zadele posamične družine, pokrajine in cele dežele, zavračam na tiste, ki so to vojsko imeti hoteli, kličem jih pred sodbo ljudij in pred sodbo vsemogočnega Boga!" V resnici je veliko tisoč nedolžnih vojakov smrt storilo, eni na Češkem, drugi na Laškem. Veliko tisoč jih je prišlo nazaj s pohabljenimi udi, da so do smrti siromaki. Veliko tisoč jih je umrlo vsled boleznij, ki so si jih v vojski nakopali. Celi potoki krvi so tekli zavolj Bizmarka in zavolj pruske lakomnosti, požrešnosti in gospodoželjnosti, celi potoki bridkih solzd so se pretakali po vseh tistih hišah, kjer so morali sina v vojsko dati in je tam smrt storil. Vsi ti vojaki, kterim je Bizmark pod zemljo pomagal, so se menda zdaj še v grobu obrnili, če so kaj slišali o tem. da so se v Avstriji znašli tako smešni in noroglavi ljudje, da tega Bizmarka kakor kakega svetnika in dobrotnika častijo in poveličujejo! Bizmarkovci pravijo, da je Bizmark naš dobrotnik, ker je z nami v zvezo stopil. Pa ta je bosa. On ni z nami zato v zvezo stopil, da bi nas branil, ampak zato, da bi mi Nemčijo branili zoper Francoze. Ta zveza nam je le v škodo. Kajti zavolj te zveze moramo toliko vojakov imeti in toliko plačevatiza vojaške potrebščine, da nas kar glava boli. Bizmark je pa tudi po tem še naš sovražnik ostal, ko je že z nami v zvezi bil. Kajti znano je, da je za našo živino zaprl nemško mejo; tako naši kmetovalci niso vedeli, kam bi živino prodajali, živinske cene pa so hudo padle. Na Nemškem pa, kjer imajo premalo živine, so živinske cene tako poskočile, da je le malokdo še zamogel si mesa kupiti. Ko je ljudstvo na Nemškem že preveč godrnjalo, še le potem je Bizmark spet mejo odprl za našo živino. Znano je nadalje, kako je Bizmark preganjal katoliško cerkev, kako je zapiral škofe in duhovnike. Preganjal je delavce, preganjal Francoze in Dance, preganjal je posebno Poljake. Sto milijonov mark je moral nemški drž. zbor dovoliti v ta namen, da bi se pokupile poljske kmetije, da bi namesto Poljakov naselili se nemški kmetje in poljsko deželo ponemčili. Sploh je Bizmark človek osoren, brezobziren, neusmiljen, trd, skop, trmast, ohol. Kdor se mu je protivil, ga je preganjal, dokler ga ni popolnoma uničil. Nekteri Nemci ga častijo, ker je vkup stesal sedanjo Nemčijo, ko je nekterim manjšim nemškim knezom njih deželice po sili vzel, druge pa prisilil, da so priznali prusko nadvlado. Pa kdo vé, koliko časa bo Bizmarkov lim držal? Južni Nemci ne marajo za Pruse in bi se najraje prej ko slej od Prusije odtrgali. Ravno tako mislijo katoliški Nemci ob Reni. ktere jezi, da imajo v Nemčiji povsodi protestanti prednost ter le ti dobivajo boljše službe, če bi Prusi kako vojsko zgubili, je prav zelo verjetno, da bo Biz-markova Nemčija spet razpadla. Zato pa pravimo, da se Bizmark čez mero preslavlja; kar je on naredil , ni tako imenitno, kakor nekteri mislijo, in sicer zato ne, ker nema stanovitne trpežnosti v sebi. Zdaj smo Bizmarka v malih potezah opisali, kakšen je bil in kakšen je še; povedali smo in pokazali, da je bil vedno največi sovražnik Avstrije. Če se torej pri nas v Avstriji najdejo ljudje, ki tega Bizmarka častijo, moramo si le misliti, da niso pri pravi pameti, da se jim od same nemške glorije ■ nekoliko meša. V Beljaku so imeli v soboto dné 30. sušca, v Celovcu pa dné 1. malega travna Bizmarkovo slavje. Na obeh krajih je imel urednik Dobernik slavnostni govor, notar Čebul pa je recitiral ali deklamiral svoje pesmi. Nastopili so seveda tudi pevci, da so zapeli ^ieWachtam Rhein“. (Težko, da bi bil kteri teh pevcev reko Reno že kedaj videl.) V Celovcu je predsedoval dr. Krajnc, v Beljaku pa dr. Aichelberg. V Beljaku je govoril neki Ambrožič, Celovško slavnost pa je počastilo s svojo prisotnostjo mnogo Pliberčanov z gosp. Plavcern. Torej glavni sotrudniki pri teh slavjih so bili gospodje s pristno germanskimi (?) imeni : Dobernik , Čebul, Krajnc, Ambrožič, Plaveč. H gospodom, kojih imena so tako sumljiva glede pristno nemškega pokoljenja, so se kakor nalašč prav dobro prilegli Pliberški posili-Nemci na —ik—ič—ek—ak. Pri Celovški slavnosti je hotel pa tudi škratelj svoje veselje imeti. Na odru je stala Bizmarkova podoba iz gipsa narejena, okoli nje pa posode s cvetlicami. Ko so pevci na oder stopili, so se dile zlomile in lončeni Bizmark je padel na zobe in se razbil na drobne kose. Tudi posode z rožami so se prebrnile ter pobile, in vpričo te „gnjusobe razdjanja“ je moral potem „ve]iki“ Dobernik govoriti svoj slavnostni, govor. Ukljub razbitemu Bizmarku so bili naši „Nemci“ Židane volje in pili so ga do dveh po polnoči. Okoli Beljaka so zanetili nekaj kresov, da so se nekoliko pogreli, ker je zvečer še precej hladno. Tem ne zamerimo toliko, kakor Ghonu in Kirsch-uerju, ki sta vender poslanca in hočeta za pametne može veljati. Kot poslanca zastopata več slovenskih, kakor nemških občin, Slovenci so pa cesarju zvesti in ne marajo za Nemčijo in za Bizmarka, zato se za Ghona in Kirschnerja slabo podà, da sta se Bizmarkovcem pridružila. Oba sta namreč podpisala neko adreso, ki se je od nemško-liberalnih poslancev v državnem zboru skovala in s ktero so ti možje Čestitali Bizmarku, bivšemu največjemu sovražniku Avstrije. Iz Beljaka nam pa tudi pišejo, da je Ghon Bizmarku še posebej telegrafično čestital. To si zapomnite, slovenski kmetje okoli Beljaka in Borovelj, potem v Podjunski dolini in Celovški okolici, kakšne poslance da imate na Dunaju. Morda tudi nekteri vaših bratov v zemlji trohnijo, ki so bili leta 1866. v vojski ubiti zavoljo Bizmarka. Spomnite se teh svojih bratov in vedite, da naša poslanca Ghon in Kirschner tega častita in mu srečo voščita za 80. rojstni dan. Tudi Pod-kloštrom so pridno bizmarkovali. Odposlali so Bizmarku adreso, v nedeljo zvečer pa so kres žgali in streljali. Nekoliko smole so vender pri tem imeli, ker jim je eden gromado en dan poprej zažgal, tako da so morali potem v nedeljo novo napraviti. Tako je srečno minul Bizmarkov dan; dobro da je bil le en dan, ko bi to celi mesec trpelo, bi nemara polovica Nemcev znorela. Iz Celovca. (Pozor, posojilnice!) Vlada je državnemu zboru predložila postavni načrt, ki bo tudi najbrž sprejet, po kterem se morajo vse posojilnice podvreči nadzorstvu. Kjer je naj-menj 20 posojilnic v „zvezi“, tam ima ta zveza pravico nadzorovanja. Tiste posojilnice, ki so ustanovljene s pomočjo deželnega odbora in so priznale njegovo nadzorstvo, bo še zanaprej dež. odbor nadzoroval. Tiste samostojne posojilnice pa, ki niso pri nobeni zvezi, bo nadzorovala deželna sodnija. Nadzorniku se mora pokazati blagajnica in denar, kakor tudi vse knjige, in za njegov trud ga mora posojilnica plačati. Slovenske posojilnice bodo najbolje storile, ako se oklenejo Celjske zveze. S tisto se bodo za plačo nadzornika po bratovsko pobotale; koliko bi bilo pa od sodnije poslanemu nadzorniku plačati, se še ne vé, in tudi se ne vé, kolikokrat utegne priti. Če bi večkrat na leto nadzorovat prišel, znali bi stroški narasti. Nadzornik slovenske zveze bo na storjene hibe in napake tudi bolj milostno opozarjal, kakor uradnik deželne sodnije. Kranjske posojilnice hočejo napraviti svojo posebno „zvezo“, pa mi bi ta korak obžalovali ; slovenske posojilnice naj bodo vse v eni zvezi in naj si po bratovsko med seboj pomagajo, kakor je to na Koroškem in Štajerskem že zdaj v navadi. Zjedinimo se v skupno delo in ne cepimo se ! Iz Celovške okolice. (Celovec kot ponem-čevalni stroj. — Potreba „Slovenskega dom a“.) Ponemčevanje Celovške okolice hitro napreduje. Celovški predkraji, ki so bili nekdaj vsi slovenski, bodo v kratkem ponemčeni. Goričica, Št. Peter in Št. Rupert so že ponemčeni; zdaj sta na vrsti Št. Martin in Otoče. Najbolje so. se še Otoče držale; odraščeni govorijo še zdaj slovensko med seboj, mladina pa že samo nemško. Najbolj se ponemčevanje s tem pospešuje, ker morajo otroci iz bližnje okolice v mestne šole hoditi. Ne samo, da so te šole nemške, ampak še to pride v poštev, da pridejo otroci iz okolice z mestnimi, trdo nemškimi vkup, se z njimi igrajo ter se v njih druščini popolnoma ponemčijo. Tako je Celovec velik stroj, ki hitro ponemčuje ne samo cele trume Slovencev, ki se v mestu naseljujejo, ampak tudi okolico. Ponemčuje se prav po načrtu in z dobrim uspehom. Najbolj žalostno pri tem pa je, da Slovenci v svojo brambo in ohranitev niti mazinca ne ganejo! Morda kdo poreče: „Saj sine morejo pomagati*. Jaz pa pravim, da bi že mogli nekaj storiti , ko bi le hoteli. Najprej bi morali za to skrbeti, da zabranijo ponemčevanje tistih Slovencev, ki na novo v mesto pridejo in se tu za stalno naselijo kot gostilničarji, branjevci, mali trgovci, rokodelci itd. Take bi bilo treba zbirati v slovenskih društvih, jim prirejati slovenske veselice itd. V Celovcu je tudi mnogo slovenskih delavcev, ki so pa raztrešeni po mestu, da drug za drugega komaj vejo. Taki delavci, kakor tudi prej omenjeni slovenski obrtniki in mali trgovci, si skoraj povedati ne upajo, da so Slovenci, in si na glas še slovensko govoriti ne upajo. Vsak namreč misli, da je čisto sam in zapuščen v sredi med Nemci. Ko bi se pa v društvih zbirali, bi se med seboj seznanili in bi kmalu videli, da so močni ne številu, torej bi kmalu več poguma dobili. Za delavce, namreč za hišne hlapce, rokodelske pomočnike in tovarniške delavce bi bilo dobro narediti „slovensko-katoliško delavsko društvo" z lastnim pevskim zborom. Za slovenske gospode uradnike, trgovce in obrtnike pa „čitalnico", ki bi morala pridno prirejati slovenske veselice in gledališke predstave, pri kterih bi tudi slovenski delavci lahko sodelovali. Prostore za delavsko in pevsko društvo kakor tudi za čitalnico in za veselice, mora pa priskrbeti naš prihodnji „Slovenski dom“, ki ga bomo zidali, ako Bog dà in sreča junaška. Kedar bodo na ta način Celovški Slovenci skupno ognjišče, središče in zbirališče v „Slovenskem domu" imeli, potegnili bodo vsacega Slovenca k sebi, ki se bo v Celovcu na novo naselil, in s tem bodo ustavili in preprečili vse ponemčevanje; obtičal bo in se ustavil ponemčevalni stroj. V „Slovenskem domu" pa se bo zbiralo vedno več Slovencev, vabili bodo k veselicam tudi okoličane in jih za materno besedo ogrevali. V poletnem času pa bodo Slovenci v večih trumah in s pevskim zborom na čelu obiskovali slovenske okoličane. Na ta način bi se tudi v okolici zbudil slovenski duh, hrepenenje po nemščini bi se ohladilo, nasprotno pa bi naraščala slovenska zavest. Iz Klečan pri Podravljah. (Naša hranilnica in posojilnica) je imela 17. sušca t. 1. svoj 1. občni zbor, kar je začela poslovati. Načelnik pozdravi in nagovori s primernimi in krepkimi besedami vse navzoče ude, kterih je bilo nad 40, in podeli besedo tajniku, ki poroča tudi v blagajnikovem imenu o denarnem stanji posojilnice od 15. svečana 1894 in do 1. prosinca 1895. Iz poročila posnamemo, da je imela posojilnica, dasiravno je na skrajni naši meji in je imela in še ima mnogo nasprotnikov, lep denaren promet in sicer 44.031 gld. 22 kr. Udov je štela takih, ki so vplačali delež po 10 gld., 35, in takih, ki imajo delež po 1 gld. 102. Hranilnih vlog je bilo 20.210 gld. in danih posojil 19.295 gld. Obrestij se je sprejelo 736 gld. 38 kr. Rezervni zaklad je znašal 132 gld. Ker so udje načelstva brezplačno, t.j . le iz ljubezni in požrtvovalnosti za dobro stvar svojo precej težavno službo opravljali in hranjevali, kolikor je bilo mogoče, zabilježiti je že bilo 134 gld. 3 kr. čistega dobička, od kterega se je po sklepu občnega zbora 100 gld. pripisalo rezervnemu zakladu, ki je še v primeri s prometom bil mal, in 34 gld. 3 kr. se je razdelilo v dobrodelne namene, in sicer 15 gld. za farno cerkev, 10 gld. za podružnico v Podravljah, 5 gld. za slovensko šolo v Velikovcu in 4 gld. 3 kr. za domače uboge. Sklenilo se je tudi od slehernega posojila le y2 0/0 za posebno rezervo in za pristojbine (uradne stroške) jemati ; s tem je mnogo pomagano in olajšano malim izposojevalcem in društvo je pokazalo, da hoče resnično kmetu v sili pomagati. Ker je neki naših najboljših odbornikov, Janez Trap p. d. Jaklič, že lani zapustil to solzno dolino, in ker ima naša posojilnica precej obširen delokrog, moralo se je število zaupnih mož oziroma odbornikov pomnožiti. Izvoljeni so bili trije novi zanesljivi, značajni slovenski možje, gg. Urban Urabel, župan Logoveški, Miha Dovjak, lesni trgovec vŠentilji, Anton Stiker, posestnik v Domačalah in Janez Pichler v Šentjurski župniji. Naj bode še hvala izrečena vsem dosedanjim odbornikom, ki so tako pridno k uradovanju in k odborovim sejam hodili in tako zdatno omogočili težavno uradovanje. Le naprej možje! Ne vstra-šite se truda in dela. Ne bojte se, če se tudi mali oblaki nad nami in našo pošteno posojilnico zbirajo in nas pretijo uničiti. Vedite, da so še ti oblaki pod nami in so še lahki; preden da se v zrak spustijo, se lahko še razpršijo. Bog daj ! Iz Beljaka. (Zakaj se nas neki tolikanj bojijo?) Črni oblaki se zbirajo zopet nad našimi glavami, kteri bi nas ugonobili, ako bi imeli kaj toče v sebi. Toda nas le smeh posili, ko vidimo, kako napenjajo Beljaški pragermani vse svoje moči in celo ženske pripravljajo (gre jim že strašno slabo) v boj zoper Slovence. „Auf zum Kampf ge-g e n d i e W end e n" je klicalo neko človeče pri zadnjej veselici pragermanskega društva „Sudmark“. Dà, slabi časi bi za nas nastopili, ako bi se vse uresničilo, kar so „Urgermani“ proti nam pri imenovane]' veselici izrekli. Ako bi Slovenci kedaj pri kteri veselici klicali „auf zum Kampf gegen die Deutschen", dasi pristnih Nemcev na Koroškem ni veliko, tedaj bi klicali naši nasprotniki na nas grom in peklo, in nikdar bi nam ne odpustili teh besed. Mi bi tedaj radi zvedeli, kaj smo se pregrešili zoper dotičnega koncipijentà, da kliče tudi že ženske na boj zoper Slovence. Ali vender, akoravno vse vaše moči napnete, koroški pragermani, ha, ha--------- — bode vse jedno, trdno kakor skala, bode moč Slovencev stala, in če nas spijočih niste mogli uničiti, tem menj bodete nas sedaj, ko smo zbujeni. Iz Beljaka. (Domač slovenski umetnik.) Gospod Peter Markovič, slikar v Rožeku, razstavil je tukaj v oknu gospoda Poltnika najnovejšo svojo sliko, ki predstavlja starosto slovenskih koroških duhovnikov, velezaslužnega domoljuba, milostivega gosp. Lovro Serajnika, prošta Tinjskega. Kdor mil. gosp. prošta poznà, misli, ogledujoč sliko, videti pred seboj ljubeznjivega, dobrega in za vse lepo navdušenega starčka; tako živa in dobro zadeta je njegova podoba. Gospod Markovič je to podobo slikal v tukajšnji obrtnijski šoli pod nadzorstvom gospoda akademiškega slikarja in profesorja P a z-derek-a. Gosp. Markovič je pač lahko hvaležen omenjenemu gospodu profesorju, ker je pod njim jako napredoval ; napredek njegov se kaže v delu sploh, posebno pa v barvah, ktere je pri tej podobi prav srečno in dobro pogodil. G. Markovič je to podobo tudi pri A. Raunekarju v Celovcu razstavil, in je našla veliko občudovalcev. Želeti bi bilo, da bi se vender našli podporniki, ki bi pripomogli, da bi prišel g. Markovič vsaj za nekaj časa na kako akademijo, kjer bi mogel postati dovršen umetnik. To bi bilo njemu na korist, nàrodu slovenskemu pa v ponos. Iz Beljaške okolice. (Slovenski domovi po koroških mestih in trgih.) Prav iz srca so nam vzete misli g. dopisnika Celovškega, ki priporoča v zadnjem „Miru“, naj bi si koroški Slovenci postavili dom v Celovcu. Da nam je tak dom potreben, videli smo pri zadnji slovesnosti, ko nam je bila največa dvorana v Celovcu še premajhna. V Celovcu mora se na vsak način postaviti sčasom velik slovenski dom, ki bo središče in zbirališče vseh koroških Slovencev. A ne samo v Celovcu, ampak po vseh mestih in trgih, kamor zahajajo Slovenci, naj bi se osnovali slovenski domovi z gostilno in razno trgovino, da nam ne bo treba težko zasluženega denarja nositi našim nasprotnikom, ki postajajo v boju zoper Slovence vedno strastnejši. Najbolj bi potrebovali tak slovenski dom v Beljaku. Kajti tukaj nimajo Slovenci nobene gostilne, v kteri bi se mogli zbirati in govoriti v svojem maternem jeziku, da bi se jim ne bilo bati grdih psovk, kakor so „windischer Hund“, „windischer TrotteP' itd. Da, strast naših nasprotnikov je že tolika, da je neki Beljaški gostilničar in hišni posestnik, kteri se je obogatil s slovenskim denarjem, pred kratkim napadel ob enajstih po noči na ulici domu vračajočega se Slovenca. Tako so neznani nasprotniki začeli psovati v neki gostilni slovenskega moža, in ko se jim je odtegnil v drugo gostilno, šli so za njim; moral si je najeti voz, da se jih je rešil. Ni se pa čuditi, da so naši nasprotniki tako zdivjani, ako smejo nemški listi tako strastno hujskati proti Slovencem, kakor so to storile „Karntner Nachrichten11 v svoji 19. številki od 1. 1895. Tam končujejo uvodni članek s temi le besedami: „dass es jedes Deutschen Pflicht ist, auch die geringste Begung der Slovenen in Kàrnten mit voller Entschiedenheit nieder zu kam-pfen und hiebei jedes nur verfiigbare Mittel anzuwenden“. To se pravi: če se le gane kak Slovenec, pobiti ga mora Nemec in naj si bo s kamenjem; kajti tudi kamenje je „eiu verfiigbares Mittel“.*) Da vlada ni konfiscirala tega stavka, v kterem se tako strašno hujska proti Slovencem, vsikdar udanim presvitlemu cesarju, kaže pač jasno, kako mislijo njeni zastopniki. Toda ne udajmo se; vsaka sila se bode prelomila! Bog z nami! Iz Rožne doline. (Občinske volitve v S vetniv asi) so za nas slabo izpadle. Kriv temu je strašansk pritisk od nemškutarske strani. Že davno prej, ko je bila volitev razpisapa, so letali liberalni agitatorji okoli in lovili pooblastila. Posebno se je v agitaciji odlikoval c. in kr. častnik v reservi in mag. farmacije Krassnigg in podučitelj Tarman v Kapli pri Dravi. Zadnje dni pred volitvijo je oče Krassnigg sam se peljal v Kapljo iskat pooblastil, spremljan od podučitelja Tarmana, pa jih ni veliko dobil ; v Kapli ne marajo za Košičevo glorijo;^ pač pa je moral marsiktero grenko požreti. Iz Št. Janža in Podsinjevasi je tiste, ki so od fužinskega vodje neodvisni, klical in vabil k sebi oče župan, da bi je pregovoril in za se pridobil. Na fužinske delavce in voznike je pritiskal znani Tobeiz. Na Butah pa je delil nek tukaj dobro znani do-brovoljec sledeče pismo: „Kakor veste, je Vam paša v gori od naših sosedov samo prostovoljno derlaubana in namreč tako dolgo ko Vi znami Svetinčiči deržite. Zato tudi mi za tako prijaznost od Vas mislimo in zahtevamo da gvišno v saboto k volitvi pridite in znami volite. Če pa ne, pa tudi mi ne moremo delej z Vami deržat in bomo pašo odpoveli, zato gvišno dovsi pridite. Z srčnim pozdravilom za več Svetinčičev: Štef. Kr a s sni g g“. Tako se glasi pismo. Opomniti moram, da imajo Butarji pašo v Svetinski gori že dalj, kakor je oče župan star; vender so se zbali in niso prišli. Oče župan se je celo predrznil, gosp. župniku v Kapli pisati zasebno pismo, v kterem skuša očrniti slovenskega moža, kakor da bi ga gospod župnik ne bili že prej poznali. Bavno to pismo je gospodu župniku oči odprlo., da so naše nasprotnike popolnoma spoznali. Tudi mi rok nismo križem držali, ali premalo zavednih mož imamo in preveliko omahljivcev. Marsikteri fužinski delavec je šel s krvavečim srcem k volitvi, ali bal se je za zaslužek. Pri teh razmerah smo že naprej vedeli, da zmagati ni mogoče; vender smo se volitve vdeležili, da trdne Slovence spoznamo. Volitev je vodil c. kr. komisar pl. Bainer popolnoma nepristransko in postavno, tako da smo ga Slovenci bili prav veseli. Volilna komisija je bila seveda sestavljena iz najhujših nasprotnikov: učitelj Gič-taler, c. kr. reservni častnik Krasnigg in 3 kmeti. Koj pri prvem volilen je volilna komisija svoje zobe pokazala; volil je namreč g. Štih s pooblastilom za neko bolno vdovo ; oglasil pa se je magister farmacije, da ne more pustiti voliti, ker žena že 3 tedne umira; torej ne more pooblastila dati. No, žena še do danes ni umrla. C. kr. komisar *) »Porabili so je že v Šmohorju in spodnjem Draro-gradu, kakor je znano cenjenim bralcem »Mirovim1*. pa je opomnil, da ni nobene postave, po kteri bi bolna volilka ne smela pooblastila dati. In tako je šla volitev naprej, skoraj vsa naša pooblastila so hoteli zavreči, pa nobenega niso mogli, pač pa so nekaj svojih morali zavreči, celo za mrtve so hoteli voliti, ali gospod komisar ni pripustil. Propadli smo torej v 3. razredu s 40 glasovi proti 59, v 2. s 13 proti 17, v 1. razredu se volitve sploh nismo udeležili zavolj na tako čuden način imenovanih častnih občanov. Za občinske odbornike so izvolili 3 fužinske delavce, 5 več ali manj od fužin odvisnih kmetov, in le 4 popolnoma neodvisne kmete. Kaj s tem nameravajo, da so volili toliko od fužin na Bistrici odvisnih odbornikov, tega ne vemo, ali občani pozor! No, da so za našimi kričali in je s tulenjem spremljali, vsak lahko verjame, kteri vé, da se je zbralo dovolj takih prijateljev pri Košiču, kteri so zastonj pili, kolikor so hoteli, čeravno nimajo nobene volilne pravice. Gez duhovne pa se je toliko zabavljalo, da so se celo zmernejšim liberalcem oči odprle in so že začeli premišljevati, kam bo to prišlo. Nek kmet pa, kteri ima sina v semenišču, je rekel, da ne vé, ali ne bo svojega sina iz semenišča vzel in ga ne pustil dalje študirati, ker toliko čez slovenske duhovnike zabavljajo. Kdo je torej pomanjkanja posebno domačih duhovnikov kriv? Ali ne liberalci? Toliko za danes. Iz gornjega Roža. (Kdo nam je roboto prinesel?) Vaš dopisnik od Vrbskega jezera je zadnjič pravil, kako nemškutarji govorijo in lažejo, da hočejo slovenski duhovniki spet roboto in desetino upeljati. Potrditi Vam zamorem, da se tudi v našem kraju ta neuma laž že davno med ljudi trosi. Oe bi pa nemškutarji hoteli resnico govoriti, bi morali priznati, da so oni z roboto veliko bližej v žlahti, kakor mi Slovenci in naši duhovniki. Nemškutarji namreč vse hvalijo, kar iz Nemčije pride, tedaj bi morali tudi roboto hvaliti, zakaj roboto so Nemci k nam prinesli. Dokler so bili Slovenci^ sami gospodarji v Korotanu t. j. na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in uzhodnem Tirolskem, tako dolgo oni niso poznali robote in desetine, oni so bili svobodni gospodarji in lastniki svoje zemlje. Ko je pa naša korotanska in slovenska domovina prišla pod oblast nemških Bavarcev, takrat so nemški Bavarci pri nas upeljali roboto in desetino. Nemški vitezi so se proglasili za lastnike slovenske zemlje, po gorah so sezidali močne gradove, iz kterih so uboge Slovence strahovali in jih silili, da so morali za nje delati. Po gradovih so Nemci jedli in pili, Slovenec jim je moral pa zemljo obdelovati in še od svojega pridelka desetino odštevati. To je zgodovinska resnica. Nemškutarji nas še zdaj tlačijo pod nemško roboto: kajti oni pravijo, da morajo le Nemci nad nami gospodovati in dobre službe imeti, Slovenec pa naj bo le hlapec in pokorni delavec, ter naj za Nemca dela. Toraj. so le nemškutarji tisti malopridneži, ki nas tlačijo pod nemško roboto in desetino. Iz Globasnice. (Opekli so se!) Da je pri občinskih volitvah v Globasnici zmagala slovenska stranka, tosevedani bilo po volji našim nasprotnikom. Kramar Paar in še 8 tovarišev so torej uložili pritožbo. Dobili pa so sledeči odgovor: »Št. 7389. Gospodu Avgustu Paaru in tovarišem v Globasnici. Vi ste z osmerimi drugovi pravočasno uložili pritožbo zoper občinsko volitev v Globasnici, ki se je dovršila dné 28. grudna 1894, ter ste" navedli sledeče ugovore : 1. Volilna komisija je zavrgla pooblastilo, ktero je dal oskrbnik knez Rosenbergovili grajščin Feuersberg in Sonneg g. Avgustu Paaru. 2. Volilec 2. razreda p. d. Strgar v Slovenjah in volilen 3. razreda p. d. Telavec v Podjuni nista bila k volitvi poklicana. 3. Pooblastilo, s kterim je volil Matej Gojar za posestnico Nežo Sperdir, ni bilo podpisano od nje, ampak od njene matere Agate. 4. V 2. razredu je nekdo smel voliti s pooblastilom, ki je bilo podpisano dné 25. grudna, med tem ko je bojda dan pozneje, 26. grudna, dala pooblastilo Francu Wolblnu. 5. Dné 1. prosinca 1895 se volilcema Petru Zenklnu in Avgustu Paaru ni dovolilo pogledati v volilne akte. Vis. c. kr. deželna vlada v Celovcu je z odlokom z dné 22. t. m. št. 2971 o tej pritožbi razsodila tako: ad 1. Zavrnitev pooblastila, ki ga je dal knez Rosen-bergov oskrbnik, bila je postavno opravičena, kajti po določbah §§ 4. in 25. koroškega občinskega volilnega reda je smel pooblastilo dati le posestnik knez Rosenberg sam, ne pa njegov oskrbnik. ad 2, 3, 4, 5. Koroški občinski volilni red nikjer nič ne pravi, da je volilcem dovoljeno, pregledati volilne akte, toraj tudi ni protipostavno, ako se to ne dovoli. Ugovori 1‘, 3, 4, 5 so toraj postavno neopravičeni; samo 2. ugovor je opravičen. Ker pa tista dva glasova nikakor ne bi bila predrugačila volilnega izida, zato za c. kr. deželno vlado ni uzroka, da bi razpisala novo volitev. Zoper to razsodbo vsled § 32. obč. volil, reda na daljna pritožba ni dopuščena. V Velikovcu, dné 26. sušca 1895. C. kr. okr. glavar. Kot namestnik: Ott 1. r.“ Iz te razsodbe naj se naši yolilci naučijo: 1. da oskrbniki nemajo pravice, dajati pooblastila v imenu graščin ali fužin, in 2. da volilci nemajo pravice zahtevati, naj se jim v pregled dajo volilni akti. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stavba slovenske šole). Prejeli smo od slavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani krasno izdelani načrt naše bodoče šole. Napravil ga je znani strokovnjak v šolskih stavbah gospod Jaromir Hanuš, mestni inženir v Ljubljani. Šolsko poslopje bo 25 metrov dolgo in pa 17 metrov široko in ima eno nadstropje. Po štirih kamnenih stopnicah stopimo v pritličje, v kterem se nahajajo štiri sobe, kojih je vsaka dolga blizo 10 metrov, za štiri razrede. Po kamnenih stopnicah pridemo v nadstropje, v kterem najdemo še eno veliko šolsko sobo, namenjeno za otroški vrtec, dalje majhno kapelico in pa šest majhnih sobic za šest šolskih sester, ko-nečno še skupno jedilnico, kuhinjo in shrambo. Prostor, na kterem se bo šola zidala, je na jako lepem mestu, šolsko poslopje bo tako postavljeno, da gleda pročelje proti vzhodu. Velika njiva, ki je lastnina družbe sv. Cirila in Metoda, in ki se razprostira od stavbenega prostora proti zahodu, se bo sčasoma spremenila v prekrasen vrt. Ni čuditi se, da so naši kmetje silno navdušeni za novo šolo in komaj čakajo, da bi jo že skoraj imeli. Vrli naši posestniki so potem, ko je bil že ves kamen dovožen, še navozili 120 kubičnih metrov finega peska in so podarili blizo 60 debel lesa. Lesa so nam obljubili tudi rodoljubi iz Št. Jurija in Striholč v Važenberški občini. Naj bodi vsem presrčna hvala izrečena! Kupili smo dozdaj lesa že za 400 gld., ki je deloma že obrezan in se še obrezuje v gozdu. Po končani setvi pa bodo ga naši pridni kmetje zvozili na stavbeni prostor. Napravili smo že tudi studenec in sicer 15 metrov daleč nazaj od bodočega šolskega poslopja. Skopal in vredil nam je studenec po celi Podjunski dolini znani vodnjakar Florijan Karner p. d. Zec iz Bude in sicer tako dobro in po tako nizki ceni, da ga vsem podjunskim Slovencem najtopleje priporočamo. Napravili smo tudi dve jami za apno, kteri merite 100 kubičnih metrov. Apno ravno te dni žgejo kmetje v Št. Lipšu, na velikonočni torek bodo ga pa naši kmetje začeli voziti. Tako je zdaj, ker smo tudi od Velikovške mestne občine za stavbo že dovoljenje dobili, vse pripravljeno za pričetek preimenitnega dela, slovenske šole v Velikovcu, koja pomeni našo versko in nà-rodno vstajenje. Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 1. sušca do 15. sušca t. 1. darovali: Sl. posojilnica v Marenbergu 20 kron; g. Antonija Esih 2 krone; vč. g. P. Alfons Svet, kapelan v Ptuju, 1 krono 80 bel. in g. Rozika Esih 20 bel. — (Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so v tem času darovali : Sl. hranilno in posojilno društvo v Celovcu po preč. g. ravnatelju župniku J. Wieser-ju 100 kron; sl. podružnica za Tolsti Vrh in okolico po g. D. Kotniku 12 gld. 94 kr., nabrane dné 25. svečana t. 1. ; vč. g. Jožef Laznik, župnik v Polhovem Gradcu 15 kron, ki jih je darovala četverica vč. gg. duhovnikov, kterim je pri srcu versko-narodna šola ; vč. g. J. Virant, župnik v Mokronogu, 11 kron, ki jih je zložila vesela družba; g. Apolonija Grajcer 8 kron, ki jih je nabrala v veselem domačem krogu v Vodicah. — Z geslom : »Pobegni skoro dan grozan, — Ko bil je v grudo pokopan — Slovenski Korotan !“ nam je poslal č. g. P. Gregorc, kapelan v Trbovljah, 78 kron, nabranih v tamošnji dolini. Darovali so: Preč. g. Peter Erjavec, župnik in duhovni svètnik, čč. gg. kapelana Ant. Veternik in P. Gregorc, g. župan Ferdo Roš po 10 kron; g. obč. odbornik F. Polak 4 krone; gg. A. Volaršek, obč. svetnik , F. Kalan, obč.v svétnik, A. Pintar, obč. odbornik, A. Gradišnik, učitelj, L. Šah, učitelj, J. Moll, trgovec, J. Torte, trgovec, J. Goropevšek, krčmar, J. Holeček, žel. uradnik po 2 kroni; gg. J. Sorčan, nadučitelj, Š. Močnik, črevljar, J. Urbajs, kmet po 1 krono; gospa Ana Dimnik 6 kron; g. Terezija Polak 2 kroni; g. Roza Plavšek 1 krono; gdč. Matilda Irgl, Justina Pust, Uršula Frankovič in gospa Marija Alešovec po 1 krono. Slavno uredništvo »Slovenca14 nam je izročilo 233 kron, ki so jih darovali: Preč. g. Matija Erjavec, dekan v Vipavi, vč._gg. J. Skvarča, župnik v Budanjah, M. Arko, župnik v Šturijah, V. Klobus, kurat na Slapu, K. Tekster, kurat na Colu, J. Mikš, župnik na Planini po 5 kron; zlatomašnik in duhovni svétnik J. Nakus 10 kron; kapelan Fr. Rajčevič 5 kron; Neimenovan 6 kron; 5 vč. gg. župnikov iz Črnega grabna 10 kron; vč. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi, 10 kron; čč. gg. Ljubljanski bogoslovci namesto venca na grob umrlega tovariša g. Medica 54 kron; g. Lovro Aljančič star. v Bistrici pri Tržiču, namesto venca na grob nepozabnih vnukov 10 kron; č. rodbina Pogačnikova na Dobravi pri Kropi namesto venca na grob ljubih otrok 10 kron; »veseli prijatelji, zbrani v Konjiški kapelaniji14 12 kron; vč. g. župnik Fr. Jarc na Mirni 10 kron; vesela družba v župnišču na Slivnici pri Mariboru 29 kron ; vč. g. M. Prijatelj, župnik v Strugah, namesto venca na grob nadučitelja Pavčiča 10 kron; g. M. Petrič, učitelj v Strugah, v isti namen 6 kron; po vč. g. župniku K. Miklavčiču gostje zbrani 24. jan. t. 1. pri Klemšinu pri sv. Križu pri Litiji 11 kron, in.sicer gg. A. K., F. M., K. M. po 2 kroni; gg. M. B., A. Š., P. K. in gdč. G. G., M. M. po 1 krono; o priliki podružnične veselice v Cerknici so darovali: Preč. g. Fr. Kunstelj, dekan, č. g. Fr. Pešec, kapelan, č. g. A. Lavrenčič, kapelan po 2 kroni ; č. g. Fr. Kušar, kurat v Begunjah, 1 krono; gg. A. Bonač iz Begunj, J. Justin, c. kr. kancelist, J. Corent, J. Petrovčič iz Dolenje vasi, M. Mrzlikar po 1 krono; in gdč. J. Kunstelj 2 kroni. — Iskreno se zahvaljujemo vsem blagim darovateljem. Naj bi lepa vrsta danes imenovanih domoljubkiuj in domoljubov nagnila slehernega zavednega Slovenca, da daruje skromen dar za slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Gorenjskega. (Kranjski gimnazij.) Latinske šole v Kranju so prav dobro obiskane. Še le lansko jezen so odprli prva dva razreda, pa štejeta že pol drugi sto učencev. Letos bodo začeli zidati novo, lepo poslopje za latinske šole in sicer tik „zvezde“. Ta hiša bo ponos in čast cele Gorenjske. Prihodnjo jesen odpreta se 3. in 4. razred. Stanovanja za dijake so v Kranju prav dober kup. Za hrano in stanovanje se plača v Celovcu 15 do 20 gld., v Kranju pa 8 do 12 gld. Imamo pa v Kranju tudi dijaško kuhinjo, kjer dobijo revni in pridni dijaki vsaj opoldne zastonj jesti. Potem plačajo za stanovanje, zajutrek in večerjo kakih 6 gld. Slovenskim Korošcem bi bilo tedaj svetovati, naj svoje sinove v Kranj študirat dajo. Še eno prednost imajo latinske šole v Kranju : za slovenskega dečka, ki pride iz kmetov v prvo šolo v Celovec in še ne zna prav dobro nemško, je iz začetka težavno, ko se mora vseh predmetov učiti po nemško; v Kranju se pa uči v obeh jezikih, nektere reči po nemško, druge pa po slovensko; tako da se dečki veliko lažeje učijo. Sčasoma pa se vender nemščine popolnoma naučijo, tako da znajo oba jezika prav dobro. V Celovcu se pa slovenščina tako nazaj poriva, da ■ jo nekteri skoraj pozabijo. Znano je tudi, da je Kranj prav zdravo mesto ; tukaj imamo frišen planinski zrak, zato so ljudje zdravi in močni. Železnica stane od Trbiža do Kranja 81 kr. Iz Podjunske doline je pa lepa cesta čez Jezerski vrh. Tudi Kozani imajo dobro zvezo čez Ljubelj ali pa na Javornik. Št. Jakobska šola naj pošilja svoje dijake v Kranj, tukaj bodo ložej izhajali, ker so vajeni slovenskega pouka. Jezerčani že zdaj v Kranju študirajo. Čeravno je pri Jezeru le enorazredna šola, pa vender se dečki toliko izučijo, da so godni za prvo latinsko šolo v Kranju. Iz tega se dà sklepati, da je ali Jezerski učitelj zelo priden, ali pa da profesorji v Kranju niso preveč ojstri. Politični pregled, Y državnem zboru je dr. L nege r hudo prijemal ministra Plenerja, ministra Madejskega, poslanca Mengerja in Stalitza, Tržaške iredentovce, Kotšilda in sploh Jude. Češki poslanec Eim se je med drugim potegnil za ravnopravnost Slovencev na Koroškem in Primorskem. Kusin Komančuk se je norčeval iz Celjskih Nemcev, ki so na tako slabih nogah, da se bojijo en par slovenskih razredov. Schlesinger je govoril zoper Jude in zoper denarnega ministra Plenerja. Pian ki ni je napadal cesarskega namestnika v Dalmaciji. — Prvi minister knez Wi n d i sc h gr at z je poslance tolažil, da bo še v tem zasedanju izdelana pre-osnova volilnega reda. — V Gradcu so hoteli Bizmarka pozdraviti v imenu mestnega zbora in njemu na čast zasaditi hrast, ki bi se imenoval „Bizmarkov hrast", in še več takih komedij. Vlada jim je pa to slavje prepovedala. Zavolj tega so nemško-ndrodni poslanci v državnem zboru ropotali, pa niso nič opravili. — Prišel je na vrsto tudi koroški dolg za Dravo. G ho n je podpiral prošnjo dežele, da bo dolg še le leta 1907. plačevati začela. To se je tudi sprejelo. Nadalje je minister Plener obljubil, da se bo s koroškim deželnim odborom pobotal tudi zastran dolga za zemljiško odvezo v tem smislu, da se deželi dovoli več Časa, to je, več letnih obrokov za plačevanje tega dolga. — Katoliški stranki se rado očita, da je sovražnica učiteljev. Gorenjeavstrijski deželni zbor, kjer ima katoliška stranka večino, je pa letos dovolil 6000 gld. podpore za oženjene učitelje, ki imajo po več otrok, pa bolj pičlo plačo. — Pri občinskih volitvah v Solnogradu je tudi letos zmagala krščanska stranka. — Za piruhe podamo našim bralcem veselo novico iz Dunaja, daje pri občinskih volitvah pridobila krščanska stranka 19 novih sedežev, tako da bo v Dunajskem mestnem zboru zanaprej 64 krščanskih odbornikov nasproti stalo 74 liberalcem. Poslednji se bodo komaj eno leto še obdržali na krmilu ; čez leto obsorej bodo spet volitve in krščanska stranka si gotovo pridobi toliko novih sedežev, da bo imela večino. Takrat dobi Dunaj krščanskega moža (dr. Luegerja, če bo še živel) za župana, in to bo lep zgled za celo Avstrijo. Ge se v velikem Dunaju, ki šteje več ko eh milijon prebivalcev, ljudje ne sramujejo, kristjani biti in krščansko voliti, potem se tudi v malih mestih ne bodo več sramovali svojega krščanskega imena. Naj torej koroški liberalci še toliko divjajo, besnijo iu okoli sebe grizejo, vse jim nič ne pomaga: Nemci dajejo liberalcem slovo, oni ne marajo več za liberalne nauke; kar se pa med Nemci godi, to radi posnemajo Slovenci, če smo morali od Nemcev prejemati slabe liberalne nauke, ker vse za nemškim zgledom drvi, zakaj bi zdaj od Nemcev ne vzeli dobrih naukov? To se bo gotovo zgodilo, naši liberalni nemškutarčki tega ne ubranijo. Zato pa pravimo, da je njih čas minul; kaj jim pomaga kaka zmaga pri občinskih volitvah na kmetih, kaj jim pomagajo Žabnice in Žihpolje in Svetna ves, če pa zgubljajo velika mesta? Avstrijski nà- rodi ne gledajo na Žihpolje ali pa na Svetno ves, ampak oni gledajo na veliki Dunaj, cesarsko mesto, kjer živi vsa višja gospdda; po zgledu Dunaja se ravnajo druga mesta, in ker je Dunaj postal krščansk, imamo upanje, da postanejo krščanske tudi druga večja mesta. Prvi je Dunajski zgled posnel Solnograd, za njim prideta Linee in Steyr, in potem njih zmirom več. V Belgiji spet delavci razgrajajo. Prišlo je celò do boja z orožniki, ter je bilo ranjenih 8 delavcev in nekaj orožnikov. — Ustaja je na španjske m otoku „Kuba“ v Ameriki. V prvih bitkah so bili španjski vojaki tepeni. Španjci so zdaj tje poslali štiri vojne ladije z mnogimi vojaki. Njih poveljnik je general Martinez Kampos. (Na Kubi raste dober tobak, iz kterega tudi pri nas cigare delajo, ki jih imenujemo „kube“.) — Med Japonci in Kitajci se je bojda sklenilo premirje za 3 mesece. Japonski cesar menda iz začetka ni hotel nič slišati o miru ali pa o premirju. Ko je bil pa kitajski odposlanec od nekega Japonca ranjen (vstrelil mu je v obraz, da je šla kroglja v lice, pa brez smrtne nevarnosti), bil je cesar zelo nevoljen nad tem nespametnim dejaujem in je privolil v premirje. Ukljub premirju pa se ob enem poroča, da japonski vojaki naskakujejo Formozo in druge kitajske otoke. Japonci so modri, da skušajo otoke v morju v svojo oblast dobiti, kajti tiste utegnejo obdržati brez ugovora evropskih velesil. Ko bi pa hoteli na suhem kaj kitajske zemlje pograbiti in za se pridržati, tega evropski nàvodi ne bodo dopustili, ne Kusi, ne Angleži, ne Francozi. Če hočejo namreč Evropejci v Aziji, še kaj besede in veljave imeti, morajo za to skrbeti, da ne postane premočna ne Japonska, ne Kitajska. Gospodarske stvari. Prodajalnice ali zaloge za živinsko sol. Po § 1. odloka finančnega ministerstva z dné 28. grudna 1894, drž. zak. štev. 244; se smejo zaloge živinske soli dovoliti le samoupravnim ali pa kmetijskim skupščinam, torej deželnim odborom, občinam, kmetijskim družbam, kmetijskim podružnicam in kmetijskim društvom. Na svoje poroštvo in svojo odgovornost smejo te skupščine prodajo živinske soli izročiti tudi komu tretjemu. Če taka skupščina (občinski zastop, kmetijsko društvo) dovoljenja prosi, da sme prirediti zalogo živinske soli, mora natančno naznaniti vse tiste občine, ktere bodo v tej zalogi živinsko sol jemale, in predstojništva teh naštetih občin morajo priložiti pisano izjavo, da bodo te občine v tej zalogi živinsko sol jemale, in da župani teh občin ne bodo sami živinske soli iz c. kr. salinskih zalog , naročevali, dokler bo ta krajevna zaloga obstajala. Ta olajšava je zelo pripravna; kajti zdaj kmetu ne bo treba vse živinske soli, ki jo čez leto potrebuje, na enkrat naročiti in plačati, ampak v domači zalogi jo dobi, kedar hoče, tudi v manjših merah. Naj bi se torej naše občine potrudile za take zaloge, če že ne vsaka za se, pa vsaj po dve ali tri skupaj. Prodajalcu smejo občine seveda nekaj plačati za njegov trud. N o v i č a r. Na Koroškem. Šesti redni letni občni zbor „katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" vršil se bode v četrtek dné 9. velikega travna t. 1. v Celovcu v dvorani hotela „pri Sandwirthu" po običajnem dnevnem redu. Po zborovanju vršila se bode prosta zabava. Vspored razpravam naznanimo v prihodnji številki. Ako hoče kak ud pri občnem zboru kaj posebnega nasvetovati, . mora po § 8. društvenih pravil svoj nasvet ali predlog 14 dnij poprej pismeno naznaniti društvenemu odboru, ki ima določiti, ali se predlog postavi na dnevni red ali ne. — Pri občinski volitvi v Libučah je zmagala slovensko-katoliška stranka. Živeli vrli Libučani ! — Letošnja zima je bila žalostna za sadno drevje. Zajci so obglodali skoro vsa mlada drevesca, tudi taka, ki so bila s slamo obvita, kajti zajci so najprej slamo pregrizli, potem pa se skorje lotili. Le tisti divjaki, ki so bili jeseni pomazani z ilovico, pomešano z volovskim žolčem, ostali so nepoškodovani. Tudi miši so ukončale mnogo mladega drevja, ker zemlja ni zamrznila, in so svobodno rile po njej ter grizle korenine. Zima je ugonobila tudi mnogo divjačine ; pravijo, da je samo v gozdih, ki jih ima nadvojvoda Ferdinand na Koroškem, poginilo okoli 200 jelenov. — Ustrelil se je bivši nadgozdar Martin v Trbižu. — Dné 1. mal. travna ste se odprli novi pošti, v Vetrinjah in v Kotmari vesi. — V Brezju pri Grebinju je 71 leten berač padel v prepad in se ubil. — Pogorel je Ralo v Lasji vesi pri Št. Tomažu. — Pri Luznici v Kanalski dolini je padel posestnik Anton Janah šest metrov globoko in se močno poškodoval. Na Kranjskem. Wolfovega slovarja je izišel 18. snopič. — Nove posojilnice so ustanovili v Št. Petru na Krasu ter na Blokah pri Ložu. — Ljubljanski škofijski list bo odslej izhajal v slovenskem jeziku. — Ljubljansko barje je vse pod vodo,'tudi v Planini so imeli povodenj. Na Štajerskem. Celjska „Domovina“ obžaluje v lepem članku, da se Slovenci premalo brigajo za povzdigo obrtnosti in kupčije, da le manj nadarjene siuove za te posle izbirajo, ter da nas vsled tega povsod tujci nadkriljujejo in se med nami obogatijo z obrtnimi podjetji in veliko trgovino, Slovenci smo pa veseli, če nas vzamejo za hlapce. Ko bi mi imeli potrebne kupčijske in obrtne šole, ter bi najbolj nadarjene mladenče v te šole pošiljali, potem bi veliko obrtnijo in trgovino mi sami v roke dobili ter se obogatili. — V Celju je Savinja čez bregove stopila in napravila povodenj. — Y Mariboru so v tem postu napravili dva plesa, v Ptujem pa celò maškarado na god sv. Jožefa. (Tudi v Čelovcu so izvoščiki v postu plesali. Poleg tega sta se vršila dva plesa na tiho nedeljo, brez da se je od merodajne strani proti taki razuzdanosti le z mazincem mignilo.) Ob času volitev pa pravijo liberalci, da so tudi oni kristjani. Na Primorskem. „Knjižnice za mladino" je izišel v Gorici 3. zvezek. Obsega prav mične pesmice za otroke. — Slovenski poslanec grof Alfred Coronici je zbolel. — Goriški deželni zbor se bo menda vdrugič sklical na kratko zasedanje. — Dve hiši ste pogoreli v Orehovljah. — Mrtvega so našli obč. tajnika v Čezsoči. — Nov zvonik zidajo v Branici, pa manjka jim denarja. — Zaprli so nekega moža iz Sežane, ker je „hudiče izganjal". Po drugili deželah. Svitli cesar so postali praded, kajti princezinja Avgusta, hči cesarjeve hčere princezinje Gizele, je v Brnu porodila princa. — Ogerski kardinal Schlauch je podaril 150.000 gld, za ustanovo katoliških latinskih šol. — Dné 8. vel. travna podà se več romarjev iz Trsata v Loreto. — Y Weselu na Nemškem se je užgala in v zrak zletela z dinamitom naložena barka. 25 ljudij je konec storilo. več hiš se je podrlo zavolj strašnega poka. — Hud vihar je bil na morju blizo Maroke. Okoli 140 bark se je potopilo. — Bukvama Freytag in Berndt na Dunaju je izdala zanimivo in koristno knjigo „Munzenkunde“, v kterej so naslikani denarji vseh držav, ob enem pa tudi preračunjeni na našo veljavo. Za trgovce bo knjiga dobro došla. — Povodnji so zadnje dni imeli ali še imajo na^ Ogerskem, Hrvatskem, Moravskem, Češkem, v Šleziji in še drugodi. Raznoterosti. Od neke mlade gospoje (dame), ki je menda velika prijateljica kave, dobil je urednik časnika „Neues Wiener Journal", kakor v neki številki svojega lista sam pripoveduje, lepo vezljan namizni prtič, ki se pogrinja, kedar se kava toči. Y prtič so uvezljane besede: „Če dobre kave si želiš na žlico, Kathreinerjeve vzemi polovico." Ta gospica mora biti velika prijateljica Kathreinerjeve kave, da je začela o njej celò pesmi skladati. Naše bralke pa, ki gotovo tudi ne sovražijo kave, naj si te vrstice zapomnijo in naj poskusijo, ali je kava res tako dobra, če se jej polovica Kathreinerjeve primeša. Družba sv. Mohorja. Radostnim srcem naznanjamo novico, da je družbi sv. Mohorja se letos nabralo, kolikor je do-zdaj znati, krog 71 tisoč udov. To je zopet sprelep napredek proti lanskemu letu ; posebno nas veseli, da smo tudi na Koroškem zdatno napredovali. Za krasni vspeh se poleg božjega blagoslova zahvaljamo dobrosrčnemu, za pouk dovzetnemu slovenskemu ljudstvu, pa njega gorečim gg. duhovnikom in zlasti gg. poverjenikom. Ganilo nas je slišati, kako so mnogi gospodje nedeljo za nedeljo z lece, o priložnostih pa tudi osebno gorko pripo-ročevali družbo in vabili k pristopu, a marsikteri izmed njih so celo iz svojega žepa založili udnino takim udom, kteri so bili volje pristopiti, pa niso imeli s čim plačati. To je zlasti letos tem večjega pomena za Mohorjevo družbo, ker ljudje zavoljo obilnega snega in zametov v goratih krajih dostikrat niti v cerkev niso mogli, še manj pa na trg, da bi bilo kaj skupila — in denarja za udnino, ki jo bodo pozneje povrnili gg. posojevalcem. Ko ne bi bili naši poverjeniki tako požrtovalni in vneti rodoljubje, naša družba bi davno ne štela toliko udov, da se z njih številom Slovenci res proslavljamo pred vsem unanjim svetom. Bodi za to vnovič hvala Bogu, zahvala vsem družbinim podpornikom in udom! Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Veleč. g. Ferdinand Wappis, mestni župnik v Celovcu, je postal stolni kanonik. — Umrl je č. g. Jožef Rakek, župnik v Št. Danijelu, 62 let star. N. v m. p. ! — Glavna mestna fara v Celovcu je razpisana do 14. vel. travna. Fara Sorg je razpisana do 7. vel. travna. Zahvala. Podpisano vodstvo si usoja v svojem ter v v imenu izročene mu šolske mladine in njih voditeljev tem potom slavnej družbi sv. Cirila in Metoda za brezplačno podeljene začetnice in zvezke najiskrenejšo zahvalo izreči. Med iste šole, kojim je nujne pomoči potreba, sme se pač ta učilnica v prvej vrsti prištevati, j : Šolsko vodstvo pri sv. Jerneju nad Muto, dné 28. marca 1895. Ivan Adamič, učitelj-voditelj. Vabilo k olxTientii z:l>onx hranilnice in posojilnice v Šmihelu nad Pliberkom dné 15. mal. travna 1895 (t. j. velikonočni pon-deljek) ob 3. uri popoludne v uradni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Posvetovanje o čistem dobičku. 4. Razni nasveti in predlogi. Ako bi k temu občnemu zboru ne prišlo zadostno število udov, se bo vršil drugi občni zbor ravno ta dan ob 4. uri popoludne, z istim dnevnim redom. Odbor. Naznanilo. Hranilnica in posojilnica na Suhi bo imela svoj letni občni zbor na velikonočni pondeljek ob 33/2 uri popoludne v uradni pisarni s sledečim vsporedom : 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. Prijazno vabi vse zadružnike odbor. ^Loterijske srečke Dunaj 86 31 Gradec 56 86 od 6. mal. travna. 12 10 40 42 73 53 Tržne cene v Celovcu. Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 2 gld. 90 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 60 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 70 kr. kila, maslo in poter po 96 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. Alleluja. Lahki ,,Velikonočni napevi44 za mešan zbor (4 velikonočne pesmi, Regina coeli in Te Deum) zložil Ign. Hladnik. Op. 22. Cena 03 kr. Dobe se pri skladatelju v Novomestu na Dolenjskem. Kranjsko. OVE („W illkomm“). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. Tovarna za kmetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice,' gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.) jjošilja, zastonj. na na Ime blaga birne hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 4 50 5 65 3 70 4 65 ječmen 3 60 4 50 oves 2 50 3 15 hejda 3 50 4 40 turšiea (sirk) 3 90 4 90 pšeno fižol repica (krompir) 6 80 8 50 1 15 1 86 deteljno seme — — » — grah — — — Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Bttrggasse štev. 7) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane šinje za kola, podvozi, pušč za kola, žlajfe, coklje, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in eevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Rlitzableiter) v ognju pozlačene. — K seči ali košnji in žetvi priporočam sloveče bistriške kose in srpe ter prave bergamaške kamne (oslé) za brušenje taistih. Na željo razpošiljam od kr ižev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi. Pristna Olz -ova kava je od dné do dné bolj priljubljena, ker stori kavo zdravo, okusno, tečno in redilno. Dobi se v vseli prodajalnicab za tržaško blago. Naj n o vej še mode D K\; „ « « *,*,*** «v ,,pri zlati krogTji“ m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino A\ k prav lepo štafirane, za ženske in možice, v veliki izbiri in prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod v Celovcu, Burggasse št. 2. (Nasproti železninarja Franc Sadnikar-ja.) AMTIKOHOli je edini, gotovo pomagajoči pomoček zoper se tako trdovratno pijančljivost; nema duha, torej se bolniku lahko brez njegove vednosti daje. Zdravilo je neškodljivo in čini najboljši uspeh. Zahvalna pisma ozdravljenih so na razpolaganje. Ena škatljica stane 3 gld., dvojna za zastarane bolezni 5 gld. Ako se denar naprej pošlje, plačamo mi stroške na pošti, ko zdravilo odpošljemo. Pristno zdravilo se dobi le: Salvator - Apo-theke, Gross-Becskerek, Ungarn. !£ Brinjevec! Podpisani priporoča pravi uatorni brinjevec liter po gld. 1-20, poštni zaboj 3 litre franko za gld. 4.20. Med, garantiran pitanec, kilo po 52 kr., 5 kil po pošti franko za gld. 3'25 proti poštnemu povzetju pošilja Egidij Jeglič, trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. v Celovcu, kosarnske ulice, tj* priporoča svojo veliko zalogo najboljše £ kave, sladkorja, petroleja itd. db Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko W in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W vrstno orodje in posodo iz železa, $ pleka, bakra, cina itd. Za poštenost m M blagd se jamči; cene so nizke. /X Seme domače detelje ali lucerne (nemške ali večne detelje) dobi se garantirano čisto brez predenice po najnižji ceni pri Ivanu Majdiču v Kranji. Ondi je tudi glavna zaloga kot najbolj priznanega dovskega mavca (gipsa), ki je v Celovcu pri gosp. 17. Apoldu v zalogi. Tudi se drugi kranjski pridelki kakor kaša, kruševa moka, sladko laneno olje itd. po prav nizkih cenah dobé. Zastop v Celovcu: g. Aichwalder in Olbert. „ v Beljaku: g. C. Eiselsberg. Kupčija z barvami. > .P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da poleg svoje > slikarske obrti kupčujem tudi z barvami ter prodajam \ drobno zmlete oljnate in suhe barve, tudi Arnež, f lak, bronovino, čopiče in karbolinej. Vse dober v kup. Tudi prodajam fladrasti in mrameljnati papir / za slikanje po tovarniških cenah. L Filip Redi, \ / slikar v Velikovcu, Sclnvariengasse 86. \ Laneno-oljnati firnež najbolje vrste prodaja /VtlolI' I tovarna firneža v Ljubljani. Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, Arnežev, lakov, suhih kemičnih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike barv za fotografe, emajl-, majolika- in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo. Pijančljivost se lahko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. — Ena doza stane 2 gld. 20 kr.; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotheke, Lugosj Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Štefana. Lastmk m izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.