26 Spletna stran Fotonarava www.foto-narava.si Besedilo in foto: Aleš Likar Prvi »krivec« za portal je pravzaprav čapljica. Bolj natančno – spletni portal Ixobrychus. Še bolj natančno, urednik tega portala Iztok Škornik. Nekega ok- tobrskega dne leta 2004 smo ljubitelji naravoslovne fotografije obiskali Sečo- veljske soline in po Iztokovem zanimi- vem vodenju sedli še na klepet v lokal- no picerijo. Razgovor je nanesel tudi na možnost objave fotografij ptic, ki je bila v takrat prevladujočih galerijah veliko- krat po krivici nezaželena. Iztok žal na portalu Ixobrychus ni imel namena od- preti še galerije, zato smo se domislili, da to poskušamo na drug način. Ker sem imel precej možnosti, da stvar organizi- ram, sem ob zagotovilu prisotnih o nji- hovi pomoči sprejel izziv. V naslednjih dveh mesecih je ideja dozorela, z njo pa tudi vse, kar je potrebno za delova- nje takšnega portala, od programskega dela, grafike, prevodov, spletne domene do odločitve o vsebinah. Pri tem moram omeniti še enega od »krivcev«. Marko je s svojimi idejami marsikaj usmeril v pravo smer, žal pa je Fotonaravo zapu- stil prej kakor po enem letu. Uradna otvoritev, torej prijava v splet in objava na več portalih, je bila 8. fe- bruarja 2005, malce simbolično — na kulturni dan. Vse od začetka smo si pri- zadevali ohraniti nivo kulturnega ko- mentiranja objavljenih fotografij, celo več, Galerija Fotonarava nikoli ni imela fotografskih zahtev. Pomembno je, kaj je na posnetku, nekoliko manj pa, kako je to posneto. Ker smo si prizadevali še za izključno pozitivno komentiranje, je bilo to za marsikoga moteče, nerazume- vanje nekaterih fotografskih znancev me je milo rečeno osupnilo. Niti dopo- vedovanje, da ne gre za še eno fotoga- lerijo, temveč za prostor, kjer se obja- vljajo naravoslovni posnetki, pa kakršni koli že so, ni pomagalo. Po dobrih sed- mih letih vidim, da smo imeli prav — prijaznost pri komentiranju je še vedno prevladujoča značilnost naše galerije: če vam je posnetek všeč, ga pohvalite, če pa ne, se komentarja vzdržite. Sicer je bila prvotna zamisel namenjena le pticam, sesalcem in okolju, kaj hitro pa smo obseg kategorij razširili še na rastline, ribe, žuželke in plazilce, dvo- živke ter domače živali. Ob tem imamo še tri kategorije, kjer so fotografije, ki ne spadajo nikamor drugam. Pri tako širokem izboru in nenazadnje množici kvalitetnih posnetkov ni pre- senetljivo, da velikokrat dobim e-pošto s prošnjo za kontakte avtorjev s strani različnih urednikov, šol, univerz in celo otroškega vrtca. Po zaslugi objave na Fotonaravi je mar- sikatera publikacija lahko obogatila svoje slikovno gradivo, omenim naj le Atlas dnevnih metuljev Slovenije, Svet ptic in Okolje na dlani. Od začetka spremljamo obisk spletne strani. Če smo se v prvih mesecih ve- selili vsakega števila obiskovalcev nad 500, je danes običajno okrog 2.000 obi- skov dnevno in 10.000 klikov na foto- grafije. V skupnem seštevku je bilo od začetka delovanja do danes 2.230.000 obiskovalcev in skoraj 16 milijonov kli- kov. Dobra tretjina od teh je s področja šol in univerz. Fotonarava bi ne bila takšna, kakršna je, če ne bi ves čas delovanja za tehnični del skrbel moj sin Borut; njegovo zna- nje programiranja in skrb za nemoteno delovanje strežnika (ki že vsa leta obra- tuje pod mojo mizo) sta neprecenljiva. Ob njem pa moram omeniti še Alenko, Rudija, Janeza — člane, ki skrbijo za »red« v posameznih kategorijah – in ob njih veliko članov, ki občasno poma- gajo pri določitvah in s svojimi mnenji obogatijo opise fotografij. Verjetno ni zanemarljivo, da vsi delamo popolnoma brezplačno, le zaradi veselja do oboga- titve slovenskega prostora. NOVI PODATKI O KAČJIH PASTIRJIH SLOVENIJE Kljub nepopolnosti je pregled slik kačjih pastirjev na portalu Fotonarava postregel z nekaj zanimivimi podatki iz Škocjanskega zatoka. Uporabnik »okrim« je slikal prvega pasastega kamenjaka (Sympetrum pedemontanum) v Slovenski Istri, najpomembnejši pa je prvi podatek o pojavljanju temnega slaniščarja (Selysiothemis nigra) v Sloveniji, ki ga je slikal uporabnik »janbo«, določila pa uporabnica »čupa«. Fenološko zanimive so tudi zgodnjepomladanske in poznojesenske slike. Zelena pazverca (Chalcolestes viridis) je že dobila nov mejnik zadnjega znanega opažanja v sezoni pri nas, kmalu ji bosta sledili še bleda deva (Aeshna mixta) in progasti kamenjak (Sympetrum striolatum). Besedilo: Ali Šalamun Dne 19. 11. 2012 je stanje števila objavljenih fotografij 58.364. Mali deževnik (Charadrius dubius). Temni slaniščar (foto: janbo).