“SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk.
Novinar: Irena Jelen-Baša
Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta 1,
telefon: 711-433 ali 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
Državna odlikovanja
Predsednik skupščine občine Žalec, Ludvik Semprimožnik je te dni na priložnostni svečanosti izročil odlikovanja predsedstva SFRJ Jožetu Šaleju, in sicer red republike z bronastim vencem; Zoranu Vučerju, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči; Emiliji Kot, red dela s srebrnim vencem in Alojzu Raku, red dela s srebrnim vencem, čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Devetmesečni rezultati
Ni razlogov za optimizem
Kakšni so rezultati gospodarjenja po devetih mesecih letošnjega leta v žalski občini — to je bilo eno izmed vprašanj, s katerim so se ukvarjali člani izvršnega sveta na redni seji sredi novembra.
Prve informacije, temeljitejše analize pa še bodo, kažejo na kratko sledeče: upada proizvodnja, prav tako domače povpraševanje, rast cen je skokovita, povečuje se brezposelnost, stopnjujejo se socialni in drugi pritiski. Skratka, razmere po devetih mesecih so takšne, da ni razlogov za optimizem.
Če se najprej ustavimo pri rasti cen v devetih mesecih, so podatki naslednji: cene industrijskih izdelkov so porasle z indeksom 274,5, cene na debelo z indeksom 291,5, cene na drobno
280,0,	pri cenah življenjskih potrebščin pa znaša indeks povečanja 282,4
Fizični obseg proizvodnje je v Sloveniji padel za 3,4 %, na celjskem območju za 2,3 % in v žalski občini za 1 %. Med šestimi občinami na Celjskem imata pozitivno rast le občini Laško in Šmarje.
Pozitivno za žalsko občino je zmanjšanje zalog gotovih proizvodov, in sicer so se zaloge zmanjšale bolj kot v vseh ostalih občinah in tudi v Sloveniji. Ugodni. boljši kot v regiji in Sloveniji so tudi doseženi indeksi rasti izvoza in uvoza blaga.
Doseženi finančni rezultati uporabnikov družbenih sredstev v občini kažejo naslednje značilnosti: slabša se razmerje med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom, delitev dohodka še naprej poteka na škodo akumulacije, v občini imamo tudi tri izgubaše. Nadaljnje ugotovitve so naslednje: število zaposlenih je poraslo za 1,6%. kar je nad resolu-cijskimi cilji, poprečni mesečni čisti osebni dohodek znaša po devetih mesecih 492.981 dinarjev, družbeni proizvod je realno padel za 5,7 %, gospodarstvo pa se čedalje bolj srečuje z nelikvidnostjo. Najbolj pereče pa so visoke obrestne mere, saj je v devetih mesecih gospodarstvo plačalo za obresti 15,034 mio din ali 10,7% dohodka.
O vseh teh podatkih in rezultatih gospodarjenja bodo člani iz-
vršnega sveta še spregovorili, saj bodo devetmesečni rezultati osnova za oceno uresničevanja re-solucijskih ciljev, poleg tega pa tudi že osnova za pripravo reso-
lucije za prihodnje leto. Člani izvršnega sveta pa so že tokrat opozorili na nekatere probleme, o katerih bo treba podrobneje spregovoriti. To je med drugim zaposlovanje, ki je poraslo bolj
kot to dovoljuje resolucija, nadalje problem neplačevanja računov v gospodarstvu, na kar je opozoril predstavnik Juteksa, in pa problem obremenjenosti gospodar-
stva, kar je izpostavil predstavnik Sipa. V oceni devetmesečnih rezultatov je namreč zapisano, da se obremenjenost gospodarstva v tem obdobju ni povečala.
Irena Jelen-Baša
Imamo najvišjo stanarino
Po podatkih zveze stanovanjskih skupnosti plačujejo stanovalci v Žalcu najdražjo stanarino.
Stanarina za kvadratni meter stanovanja znaša v Žalcu 1560 dinarjev. V Ljubljani, ki sicer velja za dražje mesto, je treba odšteti za kvadratni meter 1540 dinarjev, v Mariboru pa 1410 dinarjev. V Šentjurju velja kvadratni meter npr. 1510 dinarjev, v Titovem Velenju pa 1030 dinarjev.
Še do nedavnega so se stanarine po vseh občinah v Sloveniji zviševale linearno, torej enako. Odslej je povišanje stanarin prešlo v roke občin oziroma njenih izvršnih svetov Višina povišanja pa naj bi bila odvisna predvsem od strukture stanovanjskega sklada; torej več je starih stanovanj, več potrebnih nujnih vzdrževalnih del, višje naj bi torej bile stanarine.
Glede na najvišje stanarine v Žalcu torej lahko sklepamo, da imamo v Žalcu največ starih stanovanj. Sprehod po Žalcu in žalski občini pa marsikoga v to ne bo prepričal, kajti večina blokov je zrasla predvsem v zadnjih letih. Res je, da so nekateri bloki zaradi malomarnosti ljudi takšni, kot bi bili stari nekaj desetletij, vendar glede na najvišjo stanarino lahko stanovalci zdaj tudi upravičeno pričakujejo, da bo samoupravna stanovanjska skupnost vzdrževala stanovanja ceni pri-merno-	Irena Baša
Poimenovanje objektov SLO in DSZ
Letošnjo svečanost za dan oboroženih sil, ki bo 19. decembra ob 18. uri v Gasilskem domu, slavnostni govornik bo general major Janko Sekirnik, bodo združili s poimenovanjem objektov SLO in Gasilskega doma. Poimenovali ju bodo po Šlandrovi brigadi, kar bodo obeležili s spominsko ploščo.
Razstava ročnih del
Od 14. do 21. decembra bo v domu II. slovenskega tabora v Žalcu, v prostorih knjižnice, odprta razstava ročnih del upokojencev občine Žalec. Razstavo bodo organizirali člani Zveze društev upokojencev žalske občine, vse občane pa vabijo, da si jo ogledajo v čim večjem številu. Odprtje razstave bo 14. decembra ob 10. uri.	ib
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAMO
ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
Skupščina občine Izvršni svet
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinski svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Samoupravne interesne skupnosti Uredništvo Savinjski občan ŽALEC
Po devetih mesecih so z izgubo poslovale: DEM Elek-troprenos Podlog, Montana in Hmezad-Agrina Transport. Organizacije, ki sicer niso poslovale z izgubo, so pa poslovale brez akumulacije, so: Ferralit-TOZD Livarna in TOZD Strojni obrati, Sip-TKS Šempeter, Ingrad-GO Žalec,Avto-
trevoz Šempeter in Hmezad Gostinstvo turizem Žalec.
tevilo organizacij, ki so poslovale z nizko stopnjo akumulativne sposobnosti, pa se je od 27 v prvem paiieiju zmanjšalo na 17.
Nasprotno pa so z visoko stopnjo akumulativne sposobnosti (nad 10%) poslovale: Ferralit Modeiarna, Sigma, CP-Asfalt kamnolom Velika Pirešica, Juteks, Mik Prebold, Šlovin in GG TOK Vransko.	,
Še en podatek je zanimiv. Pojavlja se nam reč precejšnje število organizacij, ki so za obresti v devetih mesecih plačale več kot t5% dohodka. To so: DEM Elektro-prenos Podlog 102,7%, Sip TKS: 20,1 %, Hmezad-Strojna« PKM: 15,0%, Aero-Kemija Šempeter: 18,3%, Koto-lnde Vransko: 19,5%, Hmezad-Agrina Mega: 38,4 %, Mlekarna: 25,7 %, Kmetijstvo Latkova vas: 21,6 %, KZ Savinjska dolina, vse TZO: med 20,9% in 28,5%, Agrina Veleprodaja: 50,6 % in Agrina Sadeks: 22,2 %.
RAZMIŠLJANJA OB DNEVU
REPUBUKE...
Vem, mora! bi napisati drugačne besede. Velike in svetle, kot se spodobi za ta dan in kot je navada. Pa mi je za ta praznik kot iz davnine prišel na misel le Župančičev verz: »Da mi je za temno zarjo pogledati in kaj toplega, lepega ti povedati v teh težkih dneh, domovina.«
Ta verz je veliki pesnik napisal v dneh strahot in negotovosti, pred //. svetovno vojno. Takrat je vsakdo vedel, od kod nam grozi nesreča, kdo je sovražnik, od kod prihaja, kakšne namene ima.
Prišla je svetla zarja in desetletja miru in materialno spodobnega življenja. Zdaj pa se otepamo s stiskami vseh vrst, prepoznavamo, iščemo in skrivamo sovražnike vseh vrst. In če se tu in tam za temno zarjo zasvetlika, tega malodušja skoraj ne opazimo, tako smo zaposleni sami s seboj.
Pred desetletji je svet govoril o Jugoslaviji z občudovanjem. Malokdo v Jugoslaviji je takrat vedel, od kod nam korak s svetom. Ko je prišla naša streznitev, smo se začeli ukvarjati z »izmi« vseh vrst. Kot da prej ni bilo teh-nokratizma, birokratizma, nacionalizma, Kosova in njegove skoraj zaklete zavezanosti s tradicijo, ki je preživela turške vpade in narodno osvobodilno borbo. Da, toda prej smo vsi imeli več in nismo drug drugemu tako strmo gledali v lonec. Zdajšvet Jugoslavijo pozna po mednacionalnih trenjih, obsodbah, obtožuje se kar povprek, vrstijo se hujskanja in prikrojujejo se informacije. Protikomunistični svet na veliko pridiga in z argumenti preti proti nevarnosti socializma. Saj je socializem, ta ideal tisočih zatiranih v svetu, dopusti! in omogočiI krasti, zidati vile na račun drugih, drugim pa po-
tisnil kos črnega kruha v roke, da preživijo.
!z izkušenj obiska v Kru-ševcu v Srbiji bi lahko rekel, da ljudje, preprosti ljudje niso obremenjeni, z nacionalizmom, da je to, kot trdijo mnogi, domena tistih na po ložaju. Vendar se z leti začne še v najbolj prepričanem srcu oglašati dvom ... Zato mislim, da je brez zaupanja in drugačne ekonomske politike naša skupna bodočnost resno ogrožena. Vztrajati bi morali na Titovi poti, pri Avnojskih načelih. Moralna kriza je tako zaskrbljujoča kot ekonomska. Težnja po drugačni demokraciji, narodni samobitnosti in, suverenosti znotraj vsakega naroda se krepi, da težko vidimo kaj dlje kot od svojih problemov in potreb, Krepi se državni aparat, naša domovina, tista, v kateri bomo imeli delo, kruh, bodočnost, pa je vse ožja.
Prav gotovo si ne moremo šteti v čast, da se porajajo utemeljeni sumi, pa tudi ugotovitve, da sta v zadnjem času kršeni suverenost in enakopravnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji.
Včasih, zdi se mi, da je predaleč, pa je bila beseda DOMOVINA velika beseda, dan republike pa praznik z ognjem v očeh in zaupanjem vase. Rad bi, da bi bilo že letos spet tako. Rad bi napisal nekaj spodbudnih, toplih besed. Pa se bojim, da bi jih kdo prebral z bridkim posmehom, z izrazom trpkosti. Pa vendar: želim, da bi tako ustvarjali, mislili in delali, da bo dan republike vsako leto zopet bolj naš.
Milan Zupanc
Uredništvo Savinjski občan ©711-433, 711-451
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Žalec
Obiščite z nami musical leta »Les miserables« (Nesrečniki) 17. decembra na Dunaju
Čestitamo za praznik republike — 29. november
:öy complete tourist service
Telefon: (063) 714-155
Med šolniki je zavrelo
Prometna varnost vsako leto slabša
w
Ze tretja problemska konferenca
Med učitelji v žalski občini in vsemi drugimi zaposlenimi na področju vzgoje in izobraževanja je v zadnjih mesecih čutiti silno nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo zaradi razmer, v katerih delujejo, osebnih dohodkov in odnosa, kakršnega imajo po njihovi oceni najodgovornejši ljudje v občini do problematike vzgoje in izobraževanja. »V kolikor naše zahteve ne bodo rešene na primeren način, napovedujemo prekinitev dela in zbor vseh delavcev 25. novembra,« so sklenili na razširjeni seji sveta vzgojnoizobraževalne organizacije.
IZVRŠNI SVET GROZI Z UKREPOM DRUŽBENEGA VARSTVA
Povod za omenjeno razširjeno sejo in še večje nezadovoljstvo je bil poleg obstoječih razmer sklep izvršnega sveta. Le-ta je namreč imenoval delovno skupino, ki je morala za sejo izvršnega sveta 22. novembra v predavalnici osnovne šole Peter Šprajc-Jur pripraviti poročilo o stanju in razmerah na področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini za leto
88.	V tem poročilu so morali prikazati razmejitev pristojnosti izvršnega sveta, občinske izobraževalne skupnosti in vzgojnoizobraževalne organizacije na področju izvajanja vzgojnoizobraževalne politike ter oceniti sedanje sodelovanje med njimi. Nadalje naj bi člani delovne skupine pripravili finančni prikaz poslovanja občinske izobraževalne skupnosti in delovne organizacije VIO v devetih mesecih, v njem pa naj bi zajeli tudi vpliv-interventne zakonodaje na področju omejevanja skupne porabe na realizacijo finančnih planov. Sestavni del te ocene naj bi bil tudi pregled gibanja osebnih dohodkov v izvajalskih šolskih organizacijah ter primerjava z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Poročilo delovne skupine naj bi zajemalo še gibanje prispevnih stopenj v letu 88, investicijsko dejavnost v šolstvu, zaposlovanje, ukrepe za racionalizacijo poslovanja v občinski izobraževalni skupnosti in vzgojnoizobraževalni organizaciji. V kolikor pa vse to ne bo pripravljeno, bo izvršni svet »z namenom razreševanja seda-
Stiska z denarjem se kaže na vseh koncih in krajih, žal pa smo prišli tako daleč, da varčujemo tudi pri prehrani otrok. V letošnjem šolskem letu se je namreč v žalski občini za okrog 300 zmanjšalo število otrok, ki imajo kosilo v osnovni šoli.
Kosila pripravljajo na vseh osnovnih in podružničnih šolah, razen v Letušu, Galiciji, Andražu in na Ponikvi. Malico ima vseh 4615 učencev, kosila pa le slaba polo-, vica: 2406, kar je po podatkih vzgojno izobraževalne organizacije okrog 300 kosil manj kot v lanskem šolskem letu.
Za cene šolskih kosil ne moremo reči, da so pretirane. Šolarji od prvega do četrtega razreda morajo za kosilo odšteti 2100 dinarjev za vsako obrok, učenci od petega do osmega razreda 2500,
Letošnji, 11. Gorjupovi dnevi, so napovedovali dialog sedme sile in predstavnikov politike, brez dlake na jeziku. S prisotnostjo predstavnikov stanovskih organizacij iz vse Jugoslavije pa Gorjupovi dnevi postajajo srečanje novinarjev Jugoslavije. Javno mnenje na Slovenskem, to je bila namreč prva tema, daje možnost, da na osnovi kvalificiranih podatkov, pridobljenih z empiričnimi raziskavami, ocenjujemo razvoj in aktualna družbena gibanja. In ker so raziskave javnega mnenja vse bolj odraz demokratičnega izražanja, so uporabne še zlasti za novinarje. ...
V razpravi o slovenskem in jugoslovanskem novinarstvu se je
njih razmer na področju izvajanja vzgojnoizobraževalne politike v občini ukrepal skladno s 613. členom zakona o združenem delu.« Torej, z ukrepom družbenega varstva.
DELAVCI VIA:	OBSOJAMO
ODNOS ODGOVORNIH
Predvsem grožnja z ukrepom družbenega varstva je zanetila ogenj na že nekaj časa tlečem nezadovoljstvu delavcev v vzgoji in izobraževanju. Takoj po seji izvršnega sveta so se sestali predstavniki sveta VIA skupaj s predstavniki konference osnovne organizacije sindikata, predsedstva akcijske konference ZK, seje pa so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta, občinske izobraževalne skupnosti, družbenopoli-. tičnih organizacij in še nekateri. Njihova stališča in sklepi so bili sledeči: realizirali bomo osebne dohodke v višini, kakršno omogoča spremenjeni interventni zakon, sredstva zagotavljata občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva, svetom temeljnih organizacij pa so priporočili, da sprejmejo sklepe o 28 % zvišanju osebnih dohodkov. Nadalje so ocenili, da še vedno ni realizirana bistvena zahteva delavcev v vzgoji in izobraževanju o izenačenju osebnih dohodkov z osebnimi dohodki v gospodarstvu Zahtevajo sprotno usklajevanje in uskladitev za pretekla obdobja. Na tej seji so tudi zavrnili prej omenjene sklepe izvršnega sveta, predvsem zaradi grožnje z ukrepom družbenega varstva. »Grožnja nikoli ni dobronamerna, zagotovo pa ne more odpirati poti v pošten in konstruktiven dialog. V delovni organizaciji VIO ni nobenih razlogov, ki bi bili podlaga za začasen ukrep družbenega varstva,« so menili udeleženci seje. Med sklepi so zapisali še naslednje: »Reševanje problemov mora hkrati potekati v treh smereh: v smeri usklajevanja osebnih dohodkov, siromašenja programov in pogojev dela. Interes odgovornih struktur v občini mora biti takšen, da se obdrži čimveč kvalitetnih pridobitev dogovorjenih programov. Obsojamo pa odnos in način razreševanja problematike vzgoje in izobraževanja s strani izvršnega sveta, zlasti s strani predsednika izvršnega sveta. Poudarjamo, da gre za zahtevo več kot 650-članskega kolektiva, ki opravlja dela in nalo-
medtem ko zaposlene v šolstvu stane kosilo 3600 dinarjev. Za zunanje sodelavce je cena 6000 dinarjev.
Takšne cene so veljale še v teh dneh, verjetno pa bodo po besedah direktorja vzgojno izobraževalne organizacije že decembra povišali ceno. Učenci oziroma njihovi starši v žalski občini še ne plačujejo ekonomske cene prehrane, pokrijejo le ceno prehrambenih artiklov, medtem ko osebje v kuhinjah financira občinska izobraževalna skupnost
Tistim učencem, ki dobivajo otroški dodatek, občinska skupnost otroškega varstva direktno nakazuje denar za kosila na posamezne šole, tako da v občini ni primera, da bi npr. starši dobivali otroški dodatek, otrok pa bi ostajal brez šolskega kosila.
pokazalo, da je le to v posameznih okoljih še preveč pod vplivom družbenih razmer in režima. Za to je toliko nasprotujočih si informacij in osem zaprtih informacijskih celot. Pobuda srbskih predstavnikov, da bi lahko imeli enotno jugoslovansko informacijo oblikovano v Beogradu seveda ni bila sprejeta.
Da Jugoslavija že desetletja ne more uskladiti odnosov med gospodarstvom in politiko in da se prav zaradi tega pogreza v vse večjo krizo, je bila ena izmed ugotovitev v razgovoru s Stanetom Dolancem in Brankom Miku-ličem. Tudi zadnje razprave v predsedstvu SFRJ in ZIS kažejo, da so pogledi na prihodnost dr-
ge v dejavnosti posebnega družbenega pomena. Probleme je potrebno reševati takoj in dolgoročno. V kolikor pa naše zahteve ne bodo rešene na primeren način, pa napovedujemo prekinitev dela in zbor delavcev v domu II. žalskega tabora 25. novembra.«
Toliko informacij je bilo moč zbrati do zaključka redakcije. V torek, 22. novembra, je bila na osnovni šoli Peter, Šprajc-Jur v Žalcu sklicana razširjena seja izvršnega sveta, kjer naj bi razrešili nekaj vprašanj in našli skupen jezik. V kolikor ga ne bodo, verjetno res lahko pričakujemo napovedano prekinitev dela, ki pa bo probleme le še bolj zaostrila in poglobila.
Kakorkoli že se bo odvijal klobčič v teh dneh, pa je resnica verjetno nekje vmes. Manj problemov bi bilo v občini na področju vzgoje in izobraževanja, če bi se odgovorni iz VIA, samoupravnih interesnih skupnosti in občinske uprave uspeli med seboj dogovarjati, če bi bili pedagoški delavci bolje in točneje informirani, če bi bili na voljo sprotni podatki o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu in pravočasno usklajevanje ter če bi v občinskih strukturah temeljiteje poznali problematiko oziroma bi jo bili vsaj pripravljeni spoznavati. Izjava predsednika izvršnega sveta, da ima ob napovedani prekinitvi dela 650-ih delavcev VIA pomembnejše probleme pač ni najbolj ustrezna.
Precej je govora in nezadovoljstva zaradi osebnih dohodkov. V vzgoji in izobraževanju res niso visoki, toda tudi tako nizki ne, da bi zaradi njih morali stvari obračati na glavo. Samo nekaj podatkov o osebnih dohodkih v mesecu oktobru (podatki veljajo za delavce z okrog 15-leti delovne dobe):	snažilka:
496.230, kuharica:	656.600,
hišnik: 716.730, tajnica na šoli: 816.950, učitelj na osnovni šoli: 977.310, vzgojiteljica: 977.310, pomočnik ravnatelja (upoštevana je dejanska delovna doba): med 1.139.780 in 1.238.360, ravnatelj:	med
1.197.680 in 1.437.510, direktor VIA: 1.479.380.
Irena Jelen-Baša
Po napovedih odgovornih v žalskem šolstvu pa bodo še med šolskim letom vključili v ceno kosil del režijskih stroškov. To pomeni, da bodo cene kosil precej višje. Kako bodo nekateri starši potem sploh še lahko plačevali kosila, je pa vprašanje.
Vsekakor se bodo ob napovedanih podražitvah veliko laže znašle tiste šole v občini, ki so že doslej znale z lastnim delom prihraniti kakšen dinar pri. šolski prehrani. Znani so takšni svetli primeri na Vranskem, v Braslovčah, Grižah in morda še kje, kjer so na lastnih vrtovih pridelali marsikaj, kar morajo drugod kupiti. Zato bi bilo prav, predvsem za dobro otrok, da bi o lastnem pridelovanju hrane, zlasti sadja in zelenjave, razmišljali tudi drugod.
Irena Baša
žave zelo različni - Vse manj je zaupanja v reforme kar potrjujejo tudi majski ukrepi in napovedani januarski ukrepi. Jasno je predvsem, da stabilizacije ne moremo graditi na plečih državljanov. Po nekaterih napovedih si jo vlada in vladni funkcionarji zopet zamišljajo z množico administrativnih predpisov. Ali ne gre za usodni nesporazum, ki nas bo dokončno spravil v gospodarski in socialni propad. Stane Dolanc pa je zastavil pogoj za rešitev iz krize v treh znamenitih reformah.
Razgovor s predstavniki ŠLO in DS je potekal bolj v zadovoljstvo slednjih in v spoznanju, da je večja'demokracija potrebna tudi na tem področju.	jk
Minuli mesec je bila v Žalcu problemska konferenca na temo prometne varnosti. Prva konferenca je bila leta 80, druga pred petimi leti, tokrat je bila že tretjič, na njej pa so ugotavljali, da dosedanji sklepi konferenc in raznih organov niso uresničeni, prometna varnost v občini pa se je občutno poslabšala.
Lani je bilo npr. v občini 223 prometnih nezgod, kar je pet več kot leto poprej. Več je bilo nesreč z večjo materialno škodo in hujšimi poškodbami. Vzroki so med drugim v preobremenjenosti cestišč, močno načetih asfaltnih površinah, pa v voznikih, ki precenjujejo stanje vozišč, lastno sposobnost in zmogljivost vozila, prometna kultura udeležencev v prometu pa je tudi na silno nizki stopnji. Poseben problem, so ugotavljali na konferenci, so mladoletni udeleženci, zlasti vozniki koles z motorjem.
Črne točke v občini so še vedno ceste Levec—Zajesovnik, Arja vas—Titovo Velenje. V minulih letih je bilo sicer zgrajenih nekaj prometnih površin, zlasti skozi naselja, vendar so te površine pogosto grajene pod pritiskom, dokumentacija je neurejena, posledica tega pa so preozke ceste, neustrezni priključki, neurejeni lastninski odnosi zemljišč ob cesti itd. Poseben problem, so menili na konferenci, so neurejene kolesarske steze in vzporedne poti za počasnejši promet. Primanjkuje tudi površin za parkiranje, pomanjkljiva je signalizacija, vse več pa je v prometu starih in dotrajanih vozil.
Tokratna konferenca je imela resnično namen razrešiti nevzdržne razmere v prometu. Vsaj tako lahko sodimo po kar 27-ih sprejetih zaključkih in sklepih. Upajmo le, da na naslednji konferenci udeleženci ne bodo ugotavljali podobno, kot so na tokratni; namreč: da obilica sklepov ni realizirana.
Irena Baša
Zaključki in zadolžitve
Stališča in sklepi problemske konference »Varnost v cestnem prometu v občini Žalec« iz leta 1983 niso v celoti realizirana, zato predlagamo Izvršnemu svetu Skupščine občine Žalec, da ugotovi odgovornost za nerealizirane zadolžitve, ki jih je dala ta problemska konferenca in v letih 86, 87 in 88. tudi izvršni svet Samoupravni komunalni interesni skupnosti, sekretariatu za notranje zadeve in sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo v zvezi z:
oblikovanjem odloka o ureditvi cestnega prometa, uskladitvijo glede drugačnega načina pobiranja pristojbin za uporabo javnih cest od lastnikov traktorjev in izdelavo študije o varnem prometnem režimu območju občine Žalec z načrtom površin za promet koles, traktorjev, pešcev in mirujoči promet.
Sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo ter sekretariat za notranje zadeve in Izvršni svet Skupščine občine Žalec naj pripravijo in izpeljejo postopek za sprejem odloka o ureditvi cestnega prometa do marca 1989.
Samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sekretariatu za notranje zadeve Skupščine občine Žalec predlagamo, naj čimprej realizirajo sklep skupščine v zvezi z uskladitvijo stališč do načina pobiranja pristojbin za uporabo javnih cest od lastnikov traktorjev. Če te uskladitve ne morejo doseči, predlagamo da o tem obvestijo Izvršni svet Skupščine občine Žalec, ki naj se dokončno opredeli do pristojbin za uporabo javnih cest za traktorje in s tem razreši nenehno ponavljajočo se dilemo.
- Prometna študija občine Žalec je , z načrtovanimi urejenimi površinami za kolesarje, pešce in traktorje in površinami za ustavljanje in parkiranje vozil, predvsem tovornih, nujna. Sestavljena naj bo iz dveh delov. Splošni del naj vključuje tudi vse že obstoječe načrte in študije rešitev po posameznih delih občine. Ta del študije naj bi služil kot usmeritveni dokument za ureditev in načrtovanje urejevanja in uporabe
prostora na področju ureditve prometa v občini. Predlagamo, da se pri oblikovanju tega dela študija povežeta SIS za komunalo in ceste Žalec in Zavod za planiranje Skupščine občine Žalec.
Drugi del te študije pa naj sestavljajo natančne rešitve prometa v mestnih jedrih, ki naj jih zajemajo ureditveni načrti starih mestnih jeder (Petrovče, Žalec, Prebold — lokacijski načrt za cesto skozi Prebold, Polzela). Nosilec uresničitve drugega dela študije je občinski sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo.
. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Žalec predlagamo, naj nadaljuje z intenzivno prometno vzgojo občanov, mladine, delavcev v združenem delu, voznikov traktorjev in drugih udeležencev v prometu.
Problemska konferenca podpira akcijo Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, — »10% v prometu« in predlaga, da se tudi naša občina vključi v to akcijo. Zato problemska konferenca predlaga zborom skupščine občine, da zadolžijo ustrezna organa (izvršni svet, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), da oblikujeta program aktivnosti in ukrepov za izvedbo akcije« — 10 % v prometu v občini Žalec in ga posredujeta v sprejem skupščini občine in v izvajanje vsem dejavnikom v občini.
Komsijam za promet in komitejem za SLO in DS v krajevnih skupnostih predlagamo, da se v povezavi s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Postajo milice oz. svojim sektorskim miličnikom posvetujejo glede ureditve in spremljanja prometnih razmer v svoji krajevni skupnosti ter ukrepih za izboljšanje prometno-varnostnih razmer.
Komisijam za promet in komitejem za SLO in DS v krajevnih skupnostih predlagamo, da v letni program dela vključijo tudi izobraževanje krajanov s področja prometne vzgoje in varnosti v cestnem prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Žalec naj vsaj enkrat letno v sodelovanju z organizacijami združenega dela organizira krajša izobraževanja delovnih ljudi in opozori starše na odgovornost, ki jo prevzemajo ob nakupu koles z motorjem svojim otrokom.
Predlagamo šolam, da bi poleg obstoječega programa vzgoje in izobraževanja o prometni varnosti učencem nad 14 let omogočili opravljanje tečajev za voznike koles z motorjem.
Inšpektoratu Skupščine občine Žalec predlagamo, da v čimkraj-šem času reagira na prijave zoper posameznike v krajevnih skupnostih, ki se ne odzivajo na dogovore in pobude sokrajanov glede ureditve površin ob cestah in s tem ogrožajo varnost udeležencev v prometu v smislu določb odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Žalec.
Sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo ter Zavodu za planiranje skupščine občine Žalec predlagamo, da v planskih dokumentih občine Žalec zagotovita ustrezno mesto rešitvam prometne ureditve v občini. V okviru aktivnosti za pripravo planskih dokumentov občine pa naj se kot nosilca planiranja na tem področju vključita SIS za komunalo in ceste Žalec in
Cestno podjetje Celje in upoštevata zlasti naslednje elemente: načrtovanje odstavnih površin ob cestah in parkirnih površin za tovorna vozila in avtobuse zunaj naselij ter ureditev pločnikov in kolesarskih stez ter povezavo avtobusnih postajališč.
Pri načrtovanju hitre ceste skozi našo občino pa sta SIS za komunalo in ceste Žalec in Cestno podjetje Celje dolžna skrbeti za povezavo in usklajevanje z republiško skupnostjo za ceste ter sproti informirati družbenopolitične skupnosti o načrtovanih rešitvah.
Ugotavljamo, da so naselja po prometni plati zelo slabo oblikovana. Prometne površine so premalo dimenzionirane in to povzroča probleme pri uveljavljanju izboljšav prometne varnosti. Predlagamo, da pri izdelavi in izvedbi zazidalnih načrtov posvetimo še več pozornosti ustrezni ureditvi prometa, ki bo zadoščala za daljši čas, ne le za čas načrtovanja naselja.
Kmetijskim organizacijam predlagamo, da v svojih programih predvidijo poleg izobraževanja, posebnega režima ob spravilu hmelja, žetvi itd. tudi način in režim odpravljanja onesnaženosti cest, ki jo povzročijo. Nujna je tudi večja skrb za varovanje cest kot objektov. Poziv velja tudi posameznikom (kmetom), ki premalo skrbijo za tehnično brezhibnost strojev oz. njihovo primernost za udeležbo v prometu.
Organizacije združenega dela in zasebniki, ki opravljajo prevoze v cestnem prometu, so dolžne organizirati in opravljati notranji nadzor voznikov in vozil v smislu predpisov in skrbeti tudi za izobraževanje svojega kadra.
Pri gradnji, popravilih in posodobitvah prometnih površin in objektov na tph površinah je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo o gradnjah in rekonstrukcijah in izvajati ustrezen tehnični in inšpekcijski nadzor.
Od cestne inšpekcije pričakujemo, da dosledno izvaja določila pravilnika o vzdrževanju in obnavljanju cest, zlasti v primerih, ko se dela izvajajo na podlagi priglasitve del.
Predlagamo pogostejše in strožje nadzore hitrosti v naseljih, zlasti v prometnih konicah, tako dnevnih, tedenskih in letnih.
Predlagamo spremembo zakona o cestnem prometu glede nujnosti registriranja koles z motorjem, kaznovanja voznikov in staršev mladoletnih voznikov koles z motorjem, ki so lahko zelo nevarni za ostale udeležence v prometu in ogrožajo tudi svojo varnost.
Cestnemu podjetju Celje priporočamo, da kljub finančnim problemom zagotavlja varnost in prevoznost cest in ustrezno obstoječo signalizacijo. V okviru možnosti pa stremi za ureditvijo kritičnih odsekov cest, naselij, križič, cestnih priključkov, železniških prehodov in avtobusnih postajališč.
Železniški transportni organizaciji predlagamo, naj si prizadeva za posodobitev železniških prehodov in njihovo boljše vzdrževanje ter za čim krajše zadrževanje uporabnikov ceste pred zapornicami.
Vzdrževalcem cest in poti, ki vodijo preko železniške proge, predlagamo, da vzdržujejo z zakonom odrejeno cestno signalizacijo, ki označuje križanje z železniško progo-
Krvodajalska
akcija
PREBOLD:
Dne 2. decembra 1988, od 6.30 do 13. ure v prostorih TT Prebold
ŽALEC:
Dne 30. decembra 1988 od 7. do 13. ure v prostorih sejne sobe KS Žalec (Klub družbenih organizacij Žalec).
Krvodajalske akcije 9. novembra v Libojah se je udeležilo 73 krvodajalcev, med katerimi je Vlado ADRINEK daroval kri 40-krat, Drago VASLE 33-krat, Martina MAČEK 33-krat in Helena HIRŠBERGER 32-krat.
Podatke z akcij v Šempetru in Petrovčah bomo objavili v naslédnji številki,
Vse več otrok brez šolskih kosil
[	CD	"S	(raci	ja ii	n javr	io mnenje
Na Gorjupovih dnevih dialog brez dlake						na jeziku
N >
November 1988 — SAVINJSKI OBČAN — 3
Skupna pot bo uspešnejša
Delavci Strojne in Montane so se odločili za združitev
Z večino glasov so se delavci Strojne in Montane odločili za skupno nadaljnjo pot. Med tem ko proizvodnja v Zaloški gorici teče nemoteno, si v Strojni prizadevajo čim hitreje uresničevati samoupravni sporazum, ki so ga sprejeli ob priključitvi Montane v Strojno. V njem so zapisali, da je priključitev ekonomsko upravičena. Višje oblike predelave rudnin v Zaloški Gorici nudijo možnost akumulativnejšega poslovanja.
Socialna varnost delavcev in izboljšanje pogojev dela je zagotovljeno. Polovico proizvodnje bodo prodali na konvertibilna tržišča. V nadaljnjem razvoju bodo koristno uporabljali dosedanje
znanstvene raziskave, ki pa jih bo treba še razširiti. Tržno zanimiva proizvodnja pomeni hkrati razvojno sanacijo TOZD Grames in Montane, so med drugim zapisali v samoupravnem sporaztimu. V sporazumu pa so tudi zapisali, da bo tudi fizična združitev stekla s 1. 1 1989, ko bo TOZD Grames prevzel v uporabo upravljanje in razpolaganje vsa sredstva, pravice in dolžnosti Montane. S tem pa bodo delavci Montane pridobili pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so zapisane v samoupravnih splošnih aktih Strojne. Montana bo torej odslej delovna enota v sestavi TOZD Grames. In kakšne so razvojne možnosti? Predvsem so odvisne od naložb v
strojno opremo, kar je pogoj za razširitev proizvodnega programa. Uporabnost vulkanskih tufov v Zaloški Gorici je namreč izredno široka, med njimi naj omenimo samo nekatere. Zaradi svoje vpojnosti bentoniti nevtralizirajo razne škodljive snovi in so uporabni pri zahtevnejših filtracijah pitne vode, absorpciji smradu in izolaciji radioaktivnih snovi. Zeoli-ti so zelo pomembni v proizvodnji krmil. Bentonitno glino že sedaj uporabljajo naravna zdravilišča za fango. Nadaljnje raziskave pa bodo uporabnost surovine v Zaloški Gorici še povečale. Trditev, da je v Zaloški Gorici zlata jama, torej ni iz trte zvita
jk
Pa smo jo le dočakali!
Za praznik bogatejši za cesto m trgovini
Preboldska krajevna skupnost bo tudi v letošnjem letu bogatejša za nekaj novih pridobitev. Med najpomembnejšimi je vsekakor cesta Latko-va vas—Prebold, ki je zaradi dolgotrajne izgradnje, kar je bila posledica pomanjkanja denarja, že dobila »sivo brado«. Sedaj bo končno nared in nevšečnosti pri njeni izgradnji bodo sčasoma pozabljene. Več 6 pridobitvah pa nam je povedal predsednik sveta KS Prebold Franc Ko-kovnik.
Na vprašanje, s čim se bodo lahko pohvalili ob letošnjem prazniku republike, je Franc Kokovnik dejal, da se nimajo kaj hvaliti, saj so nekatere pridobitve že močno v zaostanku in bi jih morali dobiti že dosti prej, vendar pa so veseli, da so končno nekatere stvari, ki niso bile le želje posameznikov, temveč resne in nujne potrebe kraja, le spravili pod streho in da bodo začele služiti svojemu na-
menu. In katere so te? Pojdimo lepo po vrsti.
Pred kratkim je začela celodnevno obratovati zasebna trgovina Dušana Košema v Latkovi vasi, ki je bila sicer odprta že eno leto, vendar zaradi administrativnih, strokovnih in drugih preprek ni služila prvotnemu namenu. Sedaj se je ponudba močno popestrila in od sedaj dalje bodo v njej poleg tehničnega blaga tudi živila, kar so predvsem starejši krajani te vasi že dolgo in težko pričakovali.
V samem Preboldu pa je bila 10. novembra odprta tudi prodajalna sadja in zelenjave ter drugih živilskih artiklov. Tudi y tem primeru gre za prodajalno — kiosk zasebnega trgovca iz Prebolda. S" tem se bo povečala konkurenca med družbenim in zasebnim sektorjem, kar bo prav gotovo prispevalo h kvaliteti prodajnih artiklov.
In ne nazadnje je tu že omenjena cesta Latkova vas—Prebold. Z
J
njo bo prišlo do izboljšanja prometne varnosti na tem odseku, čeravno bo tudi hitrost vozil nekoliko večja. Ob tej pridobitvi pa se odpira, kot pravi Franc Kokovnik, tudi nov problem, saj so avtobusna postajališča s prestavitvijo na novo lokacijo sedaj ostala v temi in bo potrebno tudi tu ukrepati. Poleg tega pa ostaja še nerešeno križišče v Dolenji vasi. Vozniki bodo po prevoženem kilometru in pol pripeljali v močno zoženo cestišče in križišče, ki nikakor ne ustreza sodobnemu prometu. Tega »zamaška« se zavedajo, zato ne bi smelo biti pomislekov glede razreševanja tega problema. V KS upajo, kot pravi njihov predsednik, da bo s pomočjo krajanov, ki so se izrekli za samoprispevek, združenega dela in širše družbeno-politične skupnosti tudi ta problem v doglednem času rešen. Prav bi bilo, ko bi to že bilo do naslednjega praznika republike.
D. Naraglav
Zaključna dela na cesti Latkova vas—Prebold

KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
za praznik republike — 29. november
Z akcijo do uresničevanja sklepov 17. seje
S posveta komunistov v Preboldu — podpora reformam
V preboldskem hotelu so se pred kratkim sešli na celodnevnem posvetu sekretarji OO ZK, člani občinskega komiteja, predsedniki akcijskih konferenc, absolventi enoletne politične šole pri CK ZKS, člani politične koordinacije občine Žalec in nekateri drugi. Namen posveta je bil seznaniti vse omenjene z aktualnimi družbeno-politi-čnimi razmerami v Sloveniji in Jugoslaviji po 17. seji CK ZKJ. Govorili pa so še o razvojni preobrazbi v združenem delu, o nalogah in aktualnostih na področju SLO in DS. Ob koncu pa so sprejeli program nadaljnjih organizacij v občini Žalec.
O razvojni preobrazbi v združenem delu je na posvetu obširno, temeljito in vsem razumljivo govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Živko Pregl. V svojem izvajanju je govoril o ukrepih Mikuličeve komisije, o možnostih oz. izgledih izhoda iz krize, o monetarni politiki, katera je tudi zelo zanimala prisotne (proračun, tečajne razlike itd). Poseben poudarek je dal novemu zakonu o podjetjih in razbremenitvi gospodarstva. Pri tem je dejal, da v Sloveniji na področju družbenih dejavnosti in infrastrukture ni mogoče pričakovati bistvenega zmanjšanja, saj so kapacitete več ali manj izkoriščene, prav tako pa delovni čas in organizacija dela. Vsekakor pa so najpomembnejše družbeno gospodarske in politične naloge ter bistven pogoj za uresničevanje reforme: ustavitev rasti inflacije in njeno postopno zniževanje, oživljanje proizvodnje in uresničevanje razvojnih programov, nadaljnja rast izvoza, takojšnje in neodložljivo popravljanje materialnega položaja gospodarstva in ustavitev nadaljnjega zniževanja življenjske ravni. Vse to pa predstavlja, kot je dejal tov. Pregl, široko in brezkompromi-
sno akcijo komunistov in vseh socialističnih subjektivnih sil. Le tako tudi rezultati ne bodo izostali, še posebej, če bodo čimprej izpeljane neizbežne kadrovske, programske, tehnološke, organizacijske in druge priprave, ki bodo omogočile doseči večjo učinkovitost v gospodarjenju na podlagi novih gospodarsko-sistem-skih rešitev.
Precej stvari je v svojem izvajanju ponovil tudi Silvo Komar, član predsedstva CK ZKS, saj se neločljivo prepletajo z njegovo temo o aktualnih družbeno-političnih razmerah. V svojem izvajanju je osvetlil politično dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji, vlogo Zveze komunistov pri tem in vprašanje demokratičnih procesov, ki na nek način s stopnjo zavesti, s katero imamo opraviti v ZK, ne sledi z intenziteto, ki jo terjajo razmere. »Naše ključno vprašanje za večje angažiranje je to, da dojamemo, da se je treba stvari lotevati tam, kjer problemi nastanejo. Splošnih, načelnih opredelitev imamo dovolj, vsako posamično enotnost je treba dokazovati pri reševanju posameznega vprašanja tam, kjer se pač življenje odvija. Bodisi v OZD, KS ali pa v družbenopolitični skupnosti. Nikakor ni razlogov, da bi se obremenjevali s tistim, kar teče v makro procesu, saj lahko vsako posamezno vprašanje prispeva v tem mozaiku družbenega dogajanja, to, da bomo lahko vse tri reforme prej speljali,« je poudaril Komar in dodal, da so to ključna vprašanja, ki jih je potrebno dojeti v ZK in da bomo za to tudi dobili podporo med ljudmi._. .
Marjan Žohar, sekretar sekretariata za LO občine Žalec, je na posvetu spregovoril o analizi vojaških vaj in vaje »Kladivo 88«, ki je namenjena preizkusu vojne proizvodnje v OZD občini Žalec. Spregovoril pa je tudi o možnostih razbremenitve gospodarstva na področju obrambnih in samo-
zaščitnih dejavnosti. V zvezi s tem je povedal nekaj zanimivih podatkov o prispevkih za zaklonišča. Med drugim tudi to, da se je od združenega dela iz tega naslova v lanskem letu zbralo le toliko sredstev, da bi z njimi lahko naredili dvoje vrat. V žalski občini torej z ukinitvijo tega prispevka ne bi šlo za nikakršno razbremenitev gospodarstva. Bolj p.a se postavlja vprašanje smiselnosti le — tega, saj z zbranimi sredstvi ni mogoče graditi zaklonišč. Verjetno gre bolj zato, da se v tej težki krizni situaciji enostavno od teh sploh odstopi in se denar za njihovo gradnjo usmerja v produktivne naložbe. Danes takšno zaklonišče velja 100 in več starih milijard in je gospodarstvu v veliko breme, če ga mora graditi. Iz .vsega tega torej sledi, da razprava o moratoriju izgradnje zaklonišč ni odveč in lahko bistveno prispeva k trezni odločitvi.
Ob koncu posveta, na katerem je bilo tudi nekaj kostruktivne razprave, so sprejeli nekatere sklepe, ki se nanašajo na sklic OO ZK, na katerih se mora članstvo seznaniti z vsebino nalog po
17.	seji, o političnih razmerah v SR Sloveniji v zvezi z ustavnimi spremembami in volitvami člana predsedstva SR Slovenije. Prav tako je potrebno vse člane seznaniti z načinom obračunavanja članarine, ki velja od 1. oktobra 88. Nadalje je potrebno organizirati razpravo o tezah v zvezi s prestrukturiranjem gospodarstva, ki so bile objavljene v glasilu Komunist. In ne nazadnje je potrebno z idejno-političnim delom pri delovnih ljudeh krepiti zavest o nujnosti reform, saj bo le z enotnostjo vseh subjektov mogoče korak izboljšanja sedanjih razmer in postopnega izhoda iz krize.
Darko Naraglav
Razvoj na prelomnici
Delavci Minerve bodo praznik delovne organizacije počastili s skromno slovesnostjo in pomembno delovno zmago. Proizvodnja v novih halah na Ložnici poteka že od maja nemoteno, sedaj pa so zaključili še zunanjo ureditev. Tako so dobili osnovne pogoje za nadaljnji razvoj, ki ga načrtujejo za obogatitev proizvodnega programa.
»Zaradi upadanja investicij v kmetijstvu smo bili prisiljeni zmanjšati količinski obseg proizvodnje, še zlasti proizvodnjo dre-nažnih cevi. S tem pa ne dosegamo planskih ciljev, ki smo jih že morali korigirati. Razmere na tržišču nas vse bolj silijo v dopolnitev proizvodnega programa, v katerega proizvode bomo dajali manj materiala. Tako že pripravljamo proizvodnjo cevi za ce-
stno drenažo in kanalizacijo. Zato pa bomo morali precej sredstev nameniti za strojno opremo, okrepiti pa se bomo morali tudi s potrebnimi kadri. Torej je naš razvoj na prelomnici, od razvoja pa je odvisna bodočnost Minerve,« je dejal direktor Heri Krušnik.
Pred praznikom delovne organizacije so na Ložnici urejali še okolico.
MINERVA
DELAVCI MINERVE ČESTITAJO ZA DAN REPUBLIKE
SPREJEM UPOKOJENCEV LIKA. Občinski sindikalni svet je pripravil sprejem za bivše delavce LIK Savinja Šempeter, ki,so odšli v pokoj. Izročili so jim tudi 600.000 dinarjev odpravnine, ki bi jo sicer zaradi likvidacije bivše delovne organizacije ne dobili. Miran Miklavžina se je zahvalil za pozornost Občinskega sindikalnega sveta, upokojencem-pa zaželel še veliko zdravja.
SVOBODA POSAMEZNIKA - POGOJ ZA SUVERENOST
NARODA
V veliki dvorani Doma Ivana Cankarja so se pretekli teden zbrali kulturni delavci, suverenost slovenskega naroda pa je bila tema srečanja. Zaradi zanimivosti in predvsem aktualnosti smo se odločili objaviti nekatere izjave, ki so jih prebrali Janez Dular, Janez Malačič, Jaša Zlobec in Ivan Kristan.
Janez Dular:
Neznosna
težavnost suverenosti
Slovenist pri premišljevanju o suverenosti najprej pobrska po slovenskih slovarjih. Besede suveren ne najde ne pri Pleteršni-ku iz leta 1895 ne pri Glonarju iz leta 1936, ima jo šele pravopisni slovar iz leta 1950, torej smo jo najbrž dobili šele med drugo svetovno-vojno ali takoj po njej, mogoče v zvezi z diplomatskimi mirovnimi pogajanji, kajti beseda prihaja iz francoščine (souvena-ir, domnevno iz lat superanus) Slovenci smo imeli precej težav, preden smo se sprijaznili z njo.
Poleg težav, ki smo jih Slovenci imeli ali jih še imamo v boju za priznavanje svoje suverenosti nasproti drugim narodom oziroma državam in ki so v nas pustile globoko travmo zaradi velikih žrtev, je treba omeniti še težave v boju za uresničevanje te suverenosti v praksi. Pripadniki naroda imajo namreč kot posamezniki ali kot skupina možnost (težko bi rekel pravico), da se svoji suverenosti deloma ali v celoti odpovedo, da jo zanemarijo ali prenesejo na druge nosilce. Kaj se v takih primerih s suverenostjo lahko zgodi, smo letos videli v zvezi s sojenjem četverici in v zvezi z Mi-kuličevim obiskom v Italiji in Avstriji (tam se ni hotel srečati z delegacijama slovenskih manjšin, živečih v teh državah). Seveda je vprašanje, ali so se Slovenci pri prenašanju svoje suverenosti na druge nosilce zmeraj odločali res prostovoljno. Vidmarjevo pričevanje o Kidričevem joku ob izgubi samostojnosti slovenske partizanske vojske je izredno zgovorno, za čisto drugačno, več kot prostovoljno prenašanje pa je šlo v primeru, ki ga je šibal Cankar v svojem predavanju o jugoslovanstvu: »Najbolj gnusni, res — gnusni — pa se mi zdijo tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik.« Ta malodušnost in servilnost navaja kot svoje poglavitni argument številčno stanje slovenskega naroda, svojo žalostno vlogo pa skuša prekriti s svetovljansko haljo.
Zdi se, da bi se nekatere države lahko brez škode odpovedale pravicam, ki so samo simbolične, brez praktične, utilitarne vrednosti, za marsikoga pa celo estetsko, ideološko idr. spotakljive (prim. pisanje bulvarskega tiska o opravkih in skrbeh članov angleške kraljevske družine). V težko napovedljivih zgodovinskih okoliščinah se vendarle lahko izkaže, da imajo tudi take simbolne pravice svoj smisel in praktično vrednost, zato jih ne kaže nepremišljeno zanemarjati. Za nepremišljeno zanemarjanje navidezno nekoristnega simbola suverenosti imam npr. prostovoljno odpoved slovenskih poslancev pravici do pisanja in branja slovenskih zapisnikov v starojugoslovanskem parlamentu. Te dni se podobno nepremišljeno odpovedujemo dosedanji ustavni formulaciji, ki vsakomur zagotavlja pravico do osnovne šole v maternem jeziku na območju njegove domače republike. V amandmajskem besedilu so zadnje štiri besede izpuščene, torej bo lahko vsakdo, ki se bo naselil v Sloveniji, zahteval za svoje otroke osnovno šolo v njihovem maternem jeziku. Kako da o tem dopolniku ni bilo prave diskusije? Ali je v današnjem uvodnem prispevku tovariša V. Kavčiča samo za šalo postavljeno vprašanje, »do kod sega naša prilagodljivost, razumevanje in spoštovanje drugih, kje pa se začne njihova obveznost, spoštovanje do naše civilizacijske in kulturne stopnje«? Pri določanju jezikovnih pravil ves svet vé za t. i. teritorialno načelo, mi pä ga molče mečemo iz ustave.
Zunanji opazovalec bi pri opazovanju slovenske suverenosti večkrat dobil vtis, da se zanjo potegujemo samo zato, ker vidimo, da jo imajo drugi narodi, v resnici pa nam sploh ni do tega, kar nam suverenost prinaša (ne samo pravic, temveč tudi dolžnosti, povezanih z uresničevanjem pravic). Včasih je bolj udobno stokati, češ da ti drugi kratijo pravice, kakor pa j poskrbeti za uresničevanje pravic, ki ti jih nihče ne krati. Profesor Kmecl pravi temu alibi-čnost. Pri vsej upravičenosti demonstracij na Roški cesti zaradi zapostavljanja slovenščine bi nam lahko kdo očital, zakaj najprej ne poskrbimo za boljši položaj slovenščine v slovenskem šolstvu, kjer popolnoma suvereno odločamo o predmetniku, o strokovnih izpitih učiteljev idr. In smo odločili tako, da imajo ravno slovenski osnovnošolci najnižje število ur materinščine v Evropi, da slovenščina pri strokovnih izpitih učiteljev ni več obvezen predmet ipd. Če ne bi bilo takrat počitnic, bi nas kaka jezna mama poslala z Roške ceste hospitirat v draveljsko šolo Milana Mrevljeta, kjer so za poučevanje slovenščine — pravijo, da po vseh predpisih — sprejeli učitelja, ki se mu v govorici krepko pozna srbohrvaščina in ki ga kljub protestom staršev ne kanijo umakniti. Tudi to je izraz slovenske suverenosti — v bazi. Kdo drug bi nam na Roški svetoval, naj gremo še malo podemonstrirat po ulicah, kjer se bleščijo imena slovenskih podjetij in ustanov, kot so Maximarket, Adria Airways, Domus, Integral; če bi bil posebno zloben in če se ne bi bal žvižgov, bi nam namignil še na take dosežke slovenske jezikovne izvirnosti in suverenosti, kakor sta npr. imeni Mikrohit in Mikroada. Danes bi temu dodal slovito angleško reklamo tovarne Lek na ljubljanski televiziji ali pa bi nam dal v roke sobotno prilogo Dela (12. 11. 1988), kjer Vladimir Arzenšek v zvezi z napovedano zaporno kaznijo BJTZ zgroženo citira platonično izjavo predsedstva SR Slovenije, da je ustavna določba o slovenščini kot uradnem jeziku na ozemlju SR Slovenije nekaj »o čemer se ni treba šele pogajati in zato tudi ne sprožati sporov«. O uresničevanju te ustavne določbe in o varovanju državljanov pred nezakonitostjo pa predsedstvo molči in Arzenšek ob tem upravičeno začuti neznosno tesnobo »zavesti o zgodovinski travmi bivanja Slovencev kot nepolitične skupnosti, ki ne more sprejeti ideje o suverenosti v celotnem obsegu«. Joj, kam bi jo del, to suverenost, ko pa tako teži in zavezuje?!
Tista točka programa OF, ki govori o spreminjanju slovenskega narodnega značaja, je res še neuresničena. Ali ni tudi zbor slovenskih kulturnih delavcev poklican k njenemu uresničevanju?
Jaša Zlobec
Brez suverenih ljudi tudi
suverenega naroda ni
Najbrž je kar prav, da smo se zbrali ob jedrnato in odkrito definirani temi, ki je v zadnjem času postala nov slovenski mit. Mit zato, ker ga obdaja romantična, cankarjanska avreola, nič manj pa tudi zato, ker se iz meseca v mesec krepi in razrašča s pomočjo zunanjega nasprotnika — centralizma, unitarizma, asimilatorstva in tako naprej.
Slovenski narod bije svoje herojske bitke, pa naj gre za ustavne amandmaje, za slovenščino na vojaškem sodišču, za zoperstavljanje skupnim izobraževalnim jedrom, za evropsko izbiro in kar je še podobnih visokih ciljev. Javno mnenje kaže, da je med Slovenci, kar se vsega tega tiče, konsenz tako rekoč popoln. Meni pa se vse tako zdi, da se pri tem obnašamo kot otroci, ki se navdušijo nad novo igračo in stare brž pomečejo proč. Pa se spet hitro naveličajo in zgodba teče naprej. Obnašamo se kot mravlje, ki v zimskem spanju pozabijo na izkušnje minulega leta in na pomlad začnejo vse znova. Kot da smo tudi mi brez spomina. In kdor je brez spomina, je brez zgodovine. In ker je brez zgodo-
vine, se iz nje nima česa naučiti, zato se vsakokrat znova evforično oklene nove rešilne ideje, nove ponujene slamice, za katero je trdno prepričan, da je tokrat čisto zares odločilna in usodna.
Razlogov za to je več. Ne bi se spuščal v razglabljanje o slovenskem nacionalnem značaju, ki zaradi svoje večstoletne ogroženosti hrepeni po dokončnih odrešitvah, ki bodo enkrat za vselej poplačale slovenski narod za njegovo mučeništvo. Raje bom čisto stvaren. Poglejmo si centralizem kot nekakšno zbirno točko groženj slovenski suverenosti. Kdo je pri nas po vojni gradil centralistično državo? Brez dvoma tudi slovenski politiki, med katerimi sta imela vsaj dva gotovo odločilno vlogo. Vsa ta nespamet je bila bolj kot karkoli drugega sad ideološke zadrtosti in slepote. Slovenstvo je torej ogrožala ideologija, prav tako kot je ogrožala hr-vaštvo, srbstvo, albanstvo ... In računov o štiridesetletnem ideološkem lomastenju še nismo položili. Povojni politični procesi, zapori, katastrofa kmetijske politike, svinčeno leto 71, vse to smo pometli pod preprogo s plehkim opravičilom, da je tako pač moralo biti. Kdo nas je ogrožal, kdo je zaigral prihodnost moje generacije in generacije mojih otrok? Zakaj se moramo venomer sklicevati na druge? Mar ni to podobno paranoični domislici o notranjem sovražniku, ki je zmerom vsega kriv? So nam drugi vsilili srednješolsko reformo ali so naši ljudje z vso politično brutalnostjo in sadomazohizmom uničevali naše šolstvo? Smo bili res žrtev tuje zarote, ki nam je podtaknila mo-ralno-politično neoporečnost, ali smo jo sami zgradili z obema rokama, da smo lahko znanje in strokovnost odrinili vstran na račun političnega hlapčevstva in lojalnosti?
Koliko besed je bilo zadnje čase izrečenih o demokraciji, in to na vseh ravneh! Nam jo res ogrožajo od zunaj ali pa je demokracija navsezadnje tudi naša notranja zadeva? Ravno zadnji meseci kažejo, da višja stopnja demokratičnosti in avtonomnejša javnost sami po sebi neusmiljeno zastavljata vprašanja, ki so bila vseskozi tu, pa jih ni nihče odpiral — naj gre za pravni sistem ali za partijski monizem. Leta in leta smo morali sitneži poslušati, kako še ni napočil pravi trenutek. Dokler je bilo tečnežev malo, so bili sumljivi, vseskozi pod nadzorstvom in pritiskom, vsakdo se je lahko po mili volji znašal nad njimi. Ko pa je bilo sitnežev že preveč in ko je splošni položaj postal nevzdržen, so se čez noč pojavili novi zaščitniki demokracije, ki so mirno pozabili na svoja včerajšnja rohnenja in grožnje. Zdaj oni branijo demokracijo in seveda skrbno pazijo, da je ne bi kdo po nemarnem zlorabil.
Nisem ujetnik preteklosti in mladi imajo še kako prav, ko svojega življenja nočejo odlašati za jutri, ampak ga hočejo živeti danes in tu. ne da bi se nerazčiščeni računi prelamljali na njihovih hrbtih. Vseeno pa je treba stvari tudi za nazaj poimenovati s pravim imenom. Socialistični humanizem prihaja najbolj do izraza s svojo neverjetno sentimentalnostjo in obzirnostjo do preteklosti, kajti vsako r&zkopavanje po minulih belih lisah bi lahko užalilo in prizadelo še žive ljudi ali celo spomin na mrtve velikane. Takšne obzirnosti do njihovih žrtev nikoli ni bilo. Že leta in leta se kitimo s poštenostjo, ker smo priznali, da so bili dachavski procesi montirani, pa resnica o njih še ni prišla v celoti na dan, celo svojci še niso zvedeli za grobove po nedolžnem usmrčenih. Kako naj verjamem v iskrenost, če nismo doživeli še niti te osnovne geste pietete. Da ne govorim o tem, kako tu, pri nas, na Slovenskem, niso bili rehabilitirani možje in žene, ki so bili v štiridesetih, petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih obsojeni na političnih procesih in zanje še tako zakrknjeni branilci preteklosti ne pravijo več, da so bili sploh česa krivi. Se celo v Sovjetski zvezi so se že pred tridesetimi leti lotili široko zastavljenih rehabilitacij! Ob teh dejstvih človeka tudi ob ljubljanskem vojaškem procesu četverici mrazi skepsa in spet skepsa.
Čemu bi ovinkarili: odgovornost za vse omenjeno leži pred-
vsem na plečih slovenske partije. Prej ali slej bo morala počistiti pred svojim pragom. Njeni najvišji predstavniki lahko govorijo o sestopu z oblasti, kolikor jim je ljubo. Toda. Prvič: ne zdi se mi na-turno, da bi večina morala vdano čakati, kdaj in kako bo manjšina svoje obljube tudi uresničila, in drugič: oblast je treba zmerom vzeti, saj je tisti, ki jo ima, nikoli ne bo sam od sebe spustil iz rok. Dobra volja sama po sebi je prazen ništrc. Tudi s tem se mora v današnjih časih sprijazniti vsak oblastnik, če mu je le kaj do demokracije.
Suverenost slovenskega naroda je torej predvsem odvisna od Slovencev samih. Prav v zvezi s tem je bilo sojenje četverici na vojaškem sodišču v Ljubljani odločilen dogodek, ki je razblinil prenekatero iluzijo, izostril vrsto vprašanj, obenem pa druga vprašanja zameglil do skrajnosti.
Janez Malčic
Sodobni
demografski problemi
V Sloveniji in Jugoslaviji dose-daj posebne prebivalstvene politike nismo imeli Na nekaterih parcialnih področjih so subjekti vodenja politike sprejemali nekatere posamezne rešitve. Vendar so se nosilci političnih odločitev dosledno izogibali eksplicitnim demografskim ciljem. Veliko govora je bilo o splošnih načelih in kvalitativnih vidikih, mnogo premalo pa konkretnega ukrepanja za reševanje nakopičenih demografskih problemov. Najlepša potrditev izrečenega je primer Kosova, vendar tudi razmere na nizkona-talitetnih področjih niso bile bistveno drugačne. Posamezni ukrepi, ki bi utegnili imeti tudi posredne demografske učinke, so bili spremenjeni izključno zaradi socialnih ciljev. V splošnem se slovenska in jugoslovanska politična in najširša javnost še ne zaveda težine nakopičenih demografskih problemov v državi. V zadnjem času so v ospredju problemi visokonatalitetnih območij, problemi nizkonatalitetnih območij, ki so mnogo težji, pa so povsem v ozadju. Zato je ena od najpomembnejših nalog strokovne demografske javnosti v tem, da na najrazličnejše načine seznanja politično in drugo javnost z naravo demografskih problemov in nevarnostmi, ki pretijo prihodnjemu gospodarskemu in družbenemu razvoju s te strani.
Ivan Kristan
Suverenost Slovenije v Jugoslaviji
v luči ustavnih sprememb
»Slovenski narod je danes kon-čnoveljavno stopil v krog suverenih narodov.«
Tako se je glasil del sporočila Kočevskega zbora, na katerem so ravno pred petinštiridesetimi leti 3. oktobra 1943 odposlanci slovenskega naroda postavili temelje slovenske države.
S tem se je po tisoč letih in več spojil zgodovinski lok od Karantanije, ko smo Slovenci prvič upravljali svojo državo in v kateri smo še pred slabimi šesto leti svobodno volili svoje kneze, do nove slovenske države, ki se je v skupnem osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov zoper fašistične okupatorje rojevala na ruševinah Kraljevine Jugoslavije.
Dvoje vprašanj se ponuja za razpravo o tej tematiki: prvo, kaj nam pomeni pojem suverenost v tej zvezi, in drugo, zakaj je danes razprava o suverenosti slovenskega naroda (ponovno) aktualna.
Ni bistveno, ali se nagibamo bolj k absolutiziranju suverenosti bodisi federacije bodisi federalnih držav ali k teoriji deljene suverenosti, ali pa se nagibljemo k relativiziranju pojma suverenosti — vse do stališča, da suverenost ni bistvena za status federalne enote kot države.
Za razpr'avò mo'ramó kot izhodišče vzeti tisto predstavo o
suverenosti, ki si jo je postavil slovenski narod sam, ko je
konec leta 1941 formuliral Temèlj-ne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ko je konec leta 1942 določil platformo vključitve Slovenije v AVNOJ.
Ta zgodovinska sporočila dokumentov, ki na eni strani predstavljata politični program OF za narodnoosvobodilni boj in za zgraditev oblasti slovenskega naroda. po drugi strani pa izhodišče odločitve za vstop Slovenije v AVNOJ. so bila jasna in nedvoumna glede vsebine pojma suverenosti. Ta vsebina se vedno znova strne v geslo:
Na svoji zemlji mora biti slovenski narod sam svoj gospodar.
Drugo vprašanje: zakaj je razprava o suverenosti slovenskega naroda danes (ponovno) aktualna?
Odgovor na to vprašanje sicer ni enostaven, vendar pa mora biti v svoji osnovni poanti nedvoumen: , zato ker so vidni znaki ogrožanja te suverenosti.
Razpravo o suverenosti aktualizirajo po eni strani ustavne
spremembe, ki jih je zvezni zbor že sprejel in čakajo na potrditev v republiških in pokrajinskih skupščinah, da bi jih svečano proglasili v počastitev dneva republike. po drugi strani pa priprave na novo ustavo. Tako glede prvega kot glede drugega so ocene različne.
Uradne ocene ustavnih amandmajev. ki jih je sprejel zvezni zbor Skupščine SFRJ 22. oktobra letos, so v celoti pozitivne: ugotavljajo. da je s temi amandmaji v celoti uveljavljena volja Skupščine SR Slovenije in da se ni poslabšal položaj republike v federaciji.
Postavljam hipotezo, da se z ustavnimi amandmaji ne ohranjajo vsa načela in vsi odnosi med republikami v federaciji in da se ne utrjuje položaj suverenih republik v federaciji, ampak da so prizadeti ustavni temelji odnosov v federaciji in da republike zgubljajo del svoje sedanje suverenosti oz. samostojnosti. Razen tega so elementi za trditev, da mnenje Skupščine SR Slovenije do osnutka amandmajev ni v celoti oziroma dosledno upoštevano v sprejetem predlogu amandmajev.
Leto 1918 — leto prve slovenske državnosti
Letos smo v našem časopisu že večkrat pisali o letu 1918, o deklaracijskem gibanju, o gibanjih, ki so zahtevala samoodločbo slovenskega naroda. Omenili smo zborovanje v Žalcu, ki je bilo
17.	marca 1918, na katerem so udeleženci zborovanja zahtevali združeno Slovenijo izven habsburških okvirov. V Žalcu so tedaj zahtevali narodno samoodločbo. Poleg slovenskih politikov sta na zborovanju govorila še predstavnik hrvaško-srbske koalicije Srd-jan Budisavljevič in srbski poslanec Perišič.
Iz deklaracijskega gibanja se je avgusta 1918 rodila odločitev o ustanovitvi Narodnega sveta za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Do ustanovitve sveta je prišlo v dneh
16.	in 17. avgusta 1918 na tako imenovanih slovenskih dnevih.
V poročilu o ustanovitvi je bilo poudarjeno, da je narodni svet v Ljubljani de! vseobčega jugoslovanskega narodnega odbora, ki se bo v kratkem sešel v Zagrebu.
Poudarjena je bila samoodločba naroda in da so državne pravice, ki jih je izvrševal in užival slovenski narod v svoji državi, prešle za več kot tisoč let v tuje roke, samoodločba narodov pa jih bo zopet vrniia in združila vse Slovence, Flrvate in Srbe v samostojno jugoslovansko državo. Narodni svet je bil izbran zato, da bo slovenski narod pripravljen na zgodovinski trenutek, ko bo s Hrvati in Srbi prevzel vse pravice in dolžnosti državne samostojnosti.
Avgusta 1918 je torej začela nastajati nova organizacija oblasti. 26. septembra istega leta je bil ustanovljen narodni svet za Štajersko in do 23. oktobra je bilo ustanovljenih 130 krajevnih narodnih svetov. Dne 6. oktobra je bilo v Zagrebu ustanovljeno Narodno viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je 16. oktobra zavrnilo ponudbo cesarja Karla po federativni preureditvi države s pojasnilom, da je ta ponudba prišla prepozno, da si ljudstvo želi samostojnosti. 29. oktobra je hrvaški sabor razglasil prekinitev državnopravne zveze z Avstrijo in Ogrsko in pristop hrvatskih dežel k Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov in priznal narodnemu viječu vrhovno oblast.
Istega dne so Slovenci na veliki vsenarodni manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali državnopravne vezi z monarhijo in s Hrvati ter Srbi, ki so bili dotlej vpeti v avstroogrski državni okvir, ustanovili novo državno skupnost Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. V tej državi so, skladno s pričakovanji, dosegli lastno državnost in samostojnost odločanja o vseh vprašanjih, ki pogojujejo su-
verenost samosvoje družbene enote.
Že 31. oktobra je vrhovni oblastni organ Države SHS — narodno viječe — v Zagrebu na predlog slovenskega narodnega sveta imenovalo narodno vlado Slovenije. Ta je združevala vse funkcije najvišje zakonodajne in izvršilne oblasti, ki jih ima država. Le zunanje zadeve so ostale pri narodnem viječu v Zagrebu. Narodna vlada je imela poleg predsednika še dvanajst poverjenikov: za notranje zadeve, za narodno obrambo, za prehrano itd. Med drugim je narodna vlada politično in upravno zedinila Slovenijo, ki je s tem prvič v zgodovini postala državnopravna enota.
Višek v samostojnem urejanju in vodenju lastnega slovenskega državnega življenja v okviru Države SHS pa je nedvomno predstavljalo delo na zakonodajnem področju. Sprejela je naredbo o predhodni upravi, s tem aktom je utemeljila temelje novo nastalega družbenega in političnega življenja tako, kakor se jih sicer uravnava z ustavo. To je bil torej prvi ustavni akt slovenskega naroda.
1 decembra se je Država SHS združila s kraljevno Srbijo. Poglavitni vzrok za to je bil, ker se je od Srbije zaradi njenega političnega prestiža in njene vojske pričakovala zaščita nacionalnega ozemlja. Strah pred italijanskim imperializmom je pospešil združitev.
Če polistamo po spominih Ivana Hribarja, znanega narodnega buditelja, ki je bil v burnih oktobrskih dneh na čelu narodnega sveta, predsednik sveta dr. Korošec je bil na posvetovanju s srbskimi politiki v Ženevi, spoznamo; kakp veličastni in burni dogodki so še odvijali v teh dneh. 29. oktobra 1918 je Ivan Hribar v spominih objavil govor, ki ga je imel tedaj.
Navzoče je pozdravil z besedami: »Državljani in državljanke svobodne Jugoslavijè!« V govoru je poudaril:	»Svobodni državljani
ste!« Zaključil pa z besedami: »Prejmi torej naše poklonstvo ti, naša krasna, ob neizmernih mukah rojena in zato za večno nepo-rušljiva Jugoslavija!«
-fj
Viri:
Ivan Hribar (Moji spomini, Sloven ska matica, 1984);
Janko Prunk (Slovenski narodni programi, Društvo 2000, 1986);
Janko Pleterski (Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo — Slovenska matica 1971) in Sedemdesetletnica slovenske narodne osvoboditve (Komunist
4.	11. 1988)
PRIZNANJA KRVODAJALCEM
V soboto sta Občinska zdravstvena skupnost Žalec in Občinska organizacija RK Žalec pripravili slovesnost ob 125-letnici ustanovitve Rdečega križa in 35-letnici brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem. Po pozdravnem govoru predsednika Občinske organizacije RK Jožeta Čehovina je imel osrednji govor predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Jože Jan, nakar so podelili 153 priznanj in diplom. Jubilejna priznanja za več kot 50 krat darovano kri so prejeli: Milan Lesjak,_ Marjan Žagan Milan Parfant, Jože Grobelnik, Miran Ramšak, Ivan Lipovšek, Jože Strašek, Jože Žnidaršič, Edi Žličar in Jože Dravec, ki je kri daroval 93 krat ter Ivanka Brinovšek, ki je kri darovala 135 krat. Rdeči križ Slovenije pa je podelil ob tej priložnosti Plaketo zaslug za krvodajalstvo Tovarni nogavic Polzela in DO Garant Polzela ter šest priznanj. Na sliki: S podelitve plaket in
priznanj.	,	............
TEKST in fpto: T. TAVČAR
Kadar se ir dimnika preveč vali dim je znak nepravilnega kurjenja
■	V
*9

z energijo
PRAVILNO KURJENJE
Iz kotla dobro očistimo pepel, žlindro in ostale negorljive snovi. Regulator vleka odpremo na maksimum in od časa do časa preverimo njegovo delovanje pri obratovanju (npr. pri 70 stopinj Celzija v kotlu nastavite verižico tako, da je loputa za dovod zraka zaprta). Žatem vključimo obtočno črpalko in preko objemnega termostata naravnamo, da bo črpalka poganjala vročo vodo med 70 in 80 stopinj Celzija. Loputa na odvodu dimnih plinov naj bo odprta. V tako pripravljen kotel naložimo na kuriščno rešetko trsk in suhih drv. Podkurimo s papirjem ali s kocko nepo. Drva uporabljamo zato, ker hitreje zagorijo in ne vsebujejo žvepla. Ob zadostni žerjavici dodajamo premog, pač odvisno, kateri od opisanih načinov odgorevanja bomo uporabili.
Pri naraščanju temperature vode v kotlu se vklopi obtočna črpalka, ki požene vročo vodo v radiatorje. Od časa do časa preverite, če vsi radiatorji grejejejo, sicer je potrebno odzračenje. Ko se vroča voda iz kotla in hladna iz radiatorja zmešata, se črpalka izklopi. V kotlu naj temperatura vode ne bo nikoli nižja od 65 stopinj, saj pod to temperaturo nastaja nizkotemperaturna korozija, ki uničuje kotel, dimovodni priključek in dimnik.
Vsaka toplotna naprava naj ima vgrajen mešalni ventil. S štiripo-tnim mešalnim ventilom nastavimo toplotno moč v kotlu in toplotno moč v grelnih telesih — radiatorjih. Pri visoki temperaturi vode v kotlu, 75—85 stopinj Celzija, vzdržujemo visoko temperaturo v samerji kurišču, kar je osnova za popolno izgorevanje goriva in s tem v zvezi manj onesnažujemo okolje (dim je čistejši, manj gorljivih hlapljivih snovi, manj žvepla). Tako imenovana mala kurišča so namreč velik onesnaževalec okolja v kurilni sezoni (Prebold in Žalec spadata v tretje območje prekomernega onesnaževanja zraka).
Pri odprtem mešalnem ventilu potuje vsa vroča voda v radiatorje. S pripiranjem mešalnega ventila pa potuje del vroče vode v kotel, del pa v radiatorje. Mešalni ventil odpiramo in pripiramo glede na zunanjo temperaturo in potrebno temperaturo v bivalnem prostoru. Sodobna centralna ogrevanja imajo montirane mešalne ventile s tako imenovanim servomotorjem, ki s pomočjo tipal avtomatsko odpira in zapira mešalni ventil in s tem regulira pretok vroče vode iz kotla. Če imamo kombinirano ogrevanje— radiatorje in talno ogrevanje — montiramo več mešalnih ventilov. Opozarjamo, da se je potrebno bolj posluževati mešalnega ventila kot pa regulatorja vleka. S samim pripiranjem regulatorja vleka zapiramo dovod zraka, potrebnega za izgorevanje in ustvarimo nepopolno izgorevanje, pri čemer je izkoristek goriva lahko do dvakrat manjši. Primer: če zgori 1 kg
Od pravilne montaže peči in delovanja mešalne baterije je odvisen izkoristek in s tem varčevanje z energijo
čistega C (ogljika) v CO2, dobimo CO2 in 406,9 M. J. Če zgori 1 kg čistega C (ogljika) v CO, dobimo CO in 124 J. Mešalni ventil nastavimo pri nazivni moči.
NAPAKE PRI KURJENJU IN ODPRAVA NAPAK
Kurilnica naj bo pravilno locirana, naj ima dovod zraka za zgorevanje in biti mora prezračevana. Kotel redno čistite (pepel, saje, razne, smole, ki nastajajo pri nepopolnem izgorevanju), najmanj pa dvakrat mesečno. Primer: 1 mm saj zmanjša izkoristek 2—4 % (trdo gorivo) in do 6 % pri olju. Visoka temperatura dimnih plinov je posledica neočiščenih sten kotla, zaradi tega pa ni odv-zema(prehoda toplote).
Redno čistite dimnik in dimovodni priključek, v kurilni sezoni vsaka dva meseca oziroma po potrebi.
Dimovodni priključek mora biti izoliran, v nasprotnem primeru se dodatno ohlajajo dimni plini, kar povzroča kondenzacijo.
Ne priporočamo pripiranja lopute na odvidu dimnih plinov na kotlu, ker s tem zmanjšujemo odvod dimnih plinov in dovod zraka za zgorevanje, to funkcijo uravnavajte z regulatorjem vleka.
Nadalje preverite tesnost dimniških vratič in toplotno izolacijo vratič. Z vdorom zraka se zmanjša vlek dimnika in poveča kondenzacija.
Dimnik na podstrešju in na izpostavljenih hladnih območjih dodatno toplotno izolirajte.
Distančna rozeta na vrhu dimnika omogoča raztezek šamotnih cevi in preprečuje zatekanje vode med tervol in šamotne cevi. Na
dimniku ne priporočamo nobenih zaključkov, v kurilni sezoni vsa voda od padavin izhlapi. V primeru večdnevnih padavin odprite spodnja čistilna vratca in dimnik se bo izsušil. Kot že rečeno, vsi nastavki zmanjšujejo vlek dimnika, le pri močnem vetru pospešujejo vlek.
Pri prehodu kurjenja s premogi na kurilno olje kotel temeljito očistite.
Pri ponovni naložitvi goriva (premoga) kotel dobro očistite pepela, žlindre in ostalih negorljivih snovi, žerjavico potisnite spredaj ali zadaj in ponovno naložite drva in premog. Večkratno čiščenje pepela in ostalih negorljivih snovi je potrebno zaradi nekvalitetnega premoga.
Ne uporabljajte prepovedanih goriv (razna plastika, odpadna olja, transformatorska olja, zdravila, tekstil).
Ker na trgu ni vedno primernih goriv in še cena je pogojena s kvaliteto premogov, priporočamo, da bolj pogosto čistite kotel, dimovodni kanal in dimnik. Za nasvete se obrnite na dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem — enota Žalec, telefon: 713-150.
Z nekaj razlage in nasveti smo vam skušali pomagati, kako in kje lahko privarčujete s toplotno energijo. Zapomniti si velja, da na slabo delovanje toplotne naprave (kotel—dimnik—dimovodni	pri-
ključek) nikoli ne vpliva samo ena stvar, pač pa je posledica kopice manjših pomanjkljivosti. Z nasveti in dobro voljo jih odpravite. Greli se boste bolje, obenem pa še varčevali z energijo in manj os-nesnaževali okolje.
Lojze Rak, ing. strojništva
Objavo je omogočila IGM Gradnja Žalec.
Beseda varčevanje nas spremlja v vsakdanjem življenju in to na vseh področjih. In zato je prav, da na kratko strnemo nekaj nasvetov za varčevanje pri malih kuriščih, kot imenujemo hišna ogrevanja. Ti nasveti bodo dobrodošli predvsem tistim, ki uporabljajo razne vrste premoga in imajo razne pomanjkljivosti v svojih kurilnicah. Napake pa se pojavljajo tudi v šolah, vrtcih, stanovanjskih soseskah in še kje.
V obdobju sedemdesetih let so se na veliko uporabljala tekoča goriva, v osemdesetih letih pa vedno več uporabljamo trdna goriva, predvsem drva in razne vrste premoga. Pred petnajstimi leti še ni bilo specialnih kotlov za naše jugoslovanske vrste premoga, proizvajalci so koristili razne licence za kotle, ki so bili bolj primerni za kakovostne vrste premoga. Šele v osemdesetih letih se je pričel pospešen razvoj kotlov na trda goriva, primernih za naše vrste premogov.
Na osnovi raznih ogledov kotlovnic, reševanja reklamacij, raznih razgovorov in na osnovi meritev onesnaženosti okolja v naši občini (meritve izvaja Razvojni center Celje za celotno celjsko območje, rezultati so bili objavljeni v poročilu o ekološki bilanci celjske regije, II. faza 1988) vam poskušamo svetovati, kako pravilno kuriti in uporabljati primerna goriva.
Preden spregovorimo o pravilnem kurjenju, je treba opozoriti na: izbiro kotla, izbiro dimnika in dimnovodnega kanala, uporabo goriva in način kurjenja, razvod centralnega ogrevanja, pravilno kurjenje, napake pri kurjenju in odpravljanje napak.
POMEMBNA JE PRAVILNA IZBIRA KOTLA
Pri izbiri kotla je treba upoštevati predvsem naslednje: površino ogrevanja, koriščenje goriva, način kurjenja ter toplotno izolacijo.Pri nabavi novega kotla se posvetujte s strokovnjakom. V glavnem namreč ljudje kupujejo prevelike oziroma predimenzionirane kotle. V takšnih primerih kotel ni dobro izkoriščen, v njem imamo nepopolno izgorevanje. Toplotno moč kotlov merimo v kW. Stara enota je kcal/h. 1 kW = 860 kcal/h. I kcal/ h = 1,163 W.
Večina sedanjih kotlov je konstruirana za kurjenje s premogi granulatna kocka (65—120 mm). 5Vsi kotli naj bi bili testirani pri pooblaščeni instituciji (nazivna toplotna moč, granulacija in vrsta goriva, podtlak na dimniškem priključku, izkoristek kotla). Poleg navedenih zahtev se mora enostavno čistiti. Nekateri potrošniki se pri nakupu odločajo za kombinirane kotle; to je na trdo, tekoče in plinasto gorivo. Pri tem naj se dobro posvetujejo s proizvajalci in strokovnjaki, upoštevati je potrebno tudi varnostne predpise.
POSEBNO POZORNOST DIMNIKU
Izbira dimnika za določen kotel je zelo važna, potrebno je upoštevati naslednje: toplotno moč kotla (kW), gradbeno višino dimnika (m), lokacijo dimnika v stavbi in glede na sosednje objekte, izdelavo in montažo dimovodnega kanala (to je cev od kotla do dimnika).
Vedno je treba gledati celoto: kotel in dimnik. Pri novogradnjah je izračun kotla dan, prav tako izračun dimnika. Ni pa odveč, če se dodatno posvetujete s strokovnjakom s tega področja. Izkušnje kažejo, da je najboljši troslojni montažni dimnik po sistemu Schiedel, ki ga proizvaja IGM Gradnja Žalec, kjer vam bodo tudi radi svetovali in pomagali. Posebno pozornost je treba posvetiti dimovodnemu kanalu, ki ne sme imeti zavojev ali kolen, prav tako ne sme biti zožen. Vse te napake povečujejo dodaten upor, dovod potrebnega zraka za izgorevanje je premajhen, odvod dimnih plinov pa ni zadosten. Dimovodni kanal mora imeti odprtino za čiščenje in mora biti toplotno izoliran.
Priključek na dimnik naj bo elastičen (azbestna vrvica) in pazite, da pri priključkih ne bo v dimnik vdiral zrak. Na dimnik ne nameščajte nobenih zaključkov, ker ti zmanjšujejo vlek. IGM Gradnja izdeluje zaključke, ki pa so primerni le za vetrovna območja, npr. za Primorsko. Ne priključujte na dimnik toplotnih naprav različnih moči (kotel in štedilnik, kotel in trajno goreča peč, kotel in kamin, kotel in krušna peč).
UPORABA GORIVA IN NAČIN KURJENJA
Pri kurjenju kotlov uporabljamo trda, tekoča in plinasta goriva. Tokrat bomo spregovorili predvsem o trdih gorivih, zlasti premogu.
Pri kotlih na trda goriva imamo štiri načine odgorevanja: prego-revanje, zgornje odgorevanje,
mog v tem primeru odgoreva na rešetki v tanki plasti, sajavost je večja. Ta način je primeren za kotle, ki imajo moč nad 100 kW.
Zadnje čase je ponovno< dosti kurilnic, ki imajo kombinirane kotle (na trdo kurivo in kurilno olje). Za dobro delovanje kotla moramo imeti dobro vzdrževan oljni gorilnik. Že sami lahko ugotovite, če imate popolno izgorevanje, in si-

RV	\ K	
r» \		ri
\ \		PV
v		
v///////////y/yy/y		
-/
R - radiator 0Č-obtočna črpalka 0T-objemni termostat MV-mešalni ventil PV - povratna voda IV - izstopna voda RV-regulator vleka K - kotel
spodnje odgorevanje in odgorevanje v tanki plasti. Pri pregoreva-nju nasujemo premog na pripravljeno žerjavico, ki pregoreva. Del gorljivih plinov gre skozi dimnik in izkoristki so nižji. Za kotle, ki imajo odvod dimnih plinov v zalogov-niku zgoraj, velja, da jih lahko kurimo tudi od zgoraj; govorimo o zgornjem odgorevanju. Na očiščeno rešetko nasujemo premog in na vrhu zakurimo (samo del premoga je pod visoko temperaturo). Na začetku je toplotna moč manjša, nazivno toplotno moč dosežemo šele po eni uri ali še po daljšem času Pri obeh načinih kurjenja, pri pregorevanju in zgornjem odgorevanju, lahko dodajamo premog v tankih plasteh. Spodnje	odgorevanje—odvod
dimnih plinov — je spodaj. Na zadostno količino žerjavice nasujemo premog, ki odgoreva na rešetki. Zgorevanje je popolnejše in izkoristek je večji. Proizvajalci imenujejo te kotle trajnogoreče. Odgorevanje v tanki plasti — pre-
cer na osnovi sajavosti. Za nastavitev gorilnika se obrnite na usposobljenega strokovnjaka (izbira dize, pritisk goriva, presežek zraka). S pravilno nastavitvijo prihranimo 5 do 10 % olja. Posebno poglavje pa so plinski kotli, ki zahtevajo še dodatne varnostne ukrepe.
RAZVOD CENTRALNEGA OGREVANJA
Kotel je treba postaviti čim bliže dimniku, pri čemer je treba upoštevati tudi čiščenje dimnika in kotla. Razvod centralne kurjave prepustite strokovnjaku, ki pa naj bo res vešč svojega dela. Pri montaži kotla je treba namestiti: polnilno pipo, odzračevalni ventil, regulator vleka, objemni termostat, obtočno črpalko, mešalni ventil, razno regulacijsko opremo. Opozarjamo, da navedeni elementi niso v standardni opremi kotlov. Kotel je toplotna naprava, ki zahteva ustrezno instalacijo in varnostne naprave.
r
Brezhibno vozilo je varno vozilo
V preventivni akciji so pregledali 98 vozil. Manj kot polovica brezhibnih
Pred nami so meglena jutra, poledenela cestišča in zasnežene poti. Tako kot se na vse to pripravi človek s toplejšo obleko in primerno obutvijo, tako naj bi vozniki za zimski čas pripravili tudi svoje jeklene konjičke.
S tem namenom so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s Postajo milice Žalec, Postajo prometne milice Celje, inštruktorji ZŠAM in delavci Strojne pred štirinajstimi dnevi organizirali preventivno akcijo na žalskem območju.
Akcija »Telinično brezhibno vozilo je varno vozilo« je bila v občini letos prvič, sicer pa jo v tem prehodnem obdobju organizirajo že nekaj let. Namen akcije je bir predvsem ugotoviti stanje vozil, pomagati, svetovati in opozarjati voznike ter ugotoviti napake na vozilih. Akcija je potekala na štirih mestih v občini, tekla je
dobre štiri ure, rezultati pa so bili naslednji: pregledali so 98 vozil, na štirih vozilih so ugotovili napake na zavornem mehanizmu, sedem vozil ni imelo brezhibnega krmilnega mehanizma, gume bi bilo treba zamenjati na devetih vozilih, največ napak pa so odkrili na svetlobno signalnih napravah — kar triintrideset. Večje napake so zabeležili še na osmih vozilih, trinajst voznikov ni imelo potrebne opreme, šestindvajset voznikov pa ni uporabljalo varnostnih pasov. Udeleženci akcije so ugotovili, da je bilo med oseminde-vetdesetimi vozili brezhibnih le enainštirideset, torej manj kot polovica.
Komandir Postaje milice v Žalcu Franc Klanjšek je ob
zaključku akcije povedal naslednje: »Težko je ocenjevati dejansko stanje, če akcija poteka v eni sami občini. Rezultate iz vseh občin bi morali zbrati na enem mestu, jih analizirati in primerjati, šele potem bi bila slika o dejanskih razmerah realnejša.
Menim pa, da so se razmere
po sprejetju novega zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu izboljšale. Sam zakon sicer ne prinaša radikalnih sprememb, bistvene v njem so višje kazni, ki imajo preventivni učinek pri ljudeh. Zavedamo pa se, da zaradi inflacije te kazni že čez nekaj časa ne bodo imele več takšnega učinka. Sicer pa — gojiti prometno kulturo ljudi z represijo ni smiselno, brez vzgoje in primerne kulture udeležencev v prometu bistvenega napredka ne bomo dosegli.
Opažamo, da se je v zadnjem času precej povečala uporaba varnostnih pasov, še vedno, in rekel bi čedalje več, pa opažamo pri voznikih prisotnost alkohola.
V desetih mesecih letošnjega leta smo v občini imeli 168 prometnih nezgod, 11 ljudi je izguDi-lo življenje, 183 pa je bilo telesno poškodovanih. Največ nesreč je na lokalnih cestah (64) ter na cesti Levec—Zajesovnik (54), to pomeni več kot dve nesreči na km ceste. Imam podatek, da je lani stalo zdravljenje in posledice
zdravljenja ljudi zaradi prometnih nezgod v žalski občini 23 novih milijard. Kje je tu še materialna škoda, kje so človeška življenja, katerih cene v Jugoslaviji, niti ne poznamo.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo prihodnje leto začel z akcijo, imenovano: Minus 10%. To pomeni, naj bi do leta 92 vsako leto zmanjšali število prometnih nezgod in žrtev za 10 %, v akciji pa naj bi sodelovale vse strukture.
Mislim, da bomo s tem, ko je politika, tudi republiški izvršni svet, podprla omenjeno akcijo, pa z uveljavitvijo novega zakona in z večjim odstotkom prometnega dinarja, ki ga zdaj namenjamo za izgradnjo cest, vendarle našli izhod iz sedanjega prometnega kaosa. Svoj delež pa bomo prispevali tudi s takšnimi preventivni akcijami, kot je bila tokratna. Načrtujemo jih še več kot doslej, predvsem, zato, ker se po naših cestah vozi in se bo vozilo čedalje več starih avtomobilov.«
Irena Jelen-Baša
Čeprav se zima in zimske vozne razmere pred vrati, je bila večina šoferjev, zlasti šoferjev tovornih vozil, brez potrebne zimske opreme.
Največ napak in pomanjkljivosti je bilo na svetlobno signalnih napravah.
Akcija je imela preventiven značaj, toda če je šlo za hujše napake, so bile potrebne tudi sankcije, v tem primeru celo odvzem registrskih tablic.
Prebold
Od srca k srcu
— z roko v roki
»Od srca k srcu — z roko v roki«. S tem geslom, ki je preplavil s plakati in aktivnostjo kar tri krajevne skupnosti, so na preboldski osnovni šoli Slavko Šlander praznovali dan šole. Obeležili pa so ga na način, ki verjetno nima primere v občini, republiki in državi. Gre za dogodek, ki je neke vrste inovacija v osnovnem šolstvu. Letos so svoj dan praznovali že tretjič na podoben način, vendar tako drugače, da ni možna primerjava z lanskim ali predlanskim dnevom šole, ki je neke vrste dan kulturnega in ustvarjalnega dela učencev, učiteljev in množice zunanjih sodelavcev.
Za razliko od preteklih let se je letos dogajanje preneslo na celoten šolski okoliš, kar je dalo novo vsebino in pomen tovrstnemu praznovanju. S tem pa se je tudi pokazala neusahljiva ustvarjalna in organizatorska žilica učencev, ki so nedvomno presegli sami sebe in dali trajen pecat sebi in okolju, v katerem živijo. Njihovi starsi, vaščani in drugi gostje pa so se lahko prepričali o neverjetnih sposobnostih otrok, ki jih marsikdaj tudi kritizirajo. In v čem je vsa ta veličina kulturnega dne v Preboldu in vaseh šolskega okoliša?
Imeli smo priložnost spremljati vsa ta dogajanja in lahko rečemo, da je že velik uspeh v tem, da ge je v to praznovanje na svoj način vključil sleherni ucenec ali učitelj, najsi je bil organizator, gost, novinar, miličnik, opisovalec in zgodovinar svojega kraja, likovni in glasbeni ustvarjalec, aranžer, socialni delavec, fotoreporter ali kaj drugega.
Zelo domiselno je bilo, da se je iz samega centra preneslo dogajanje kulturnega dne v vse sredine šolskega okoliša, ki zajema kar tri krajevne skupnosti (Trnavo, Šešče in Prebold). Središče dogajanja sedaj ni bila le osnovna šola kot pretekli dve leti, ampak
Čudovito, nepozabno doživetje med preboldskimi osnovnošolci
vasi in gasilski domovi v njih. Tako so s tem kulturnim dnem zaživeli vaščani v Matkah, Šeščah, v Latkovi in Kaplji vasi, na Grobljah, Gornji vasi, Trnavi, Marija Reki, v Dolenji vasi in samem Preboldu. Slednji trije imenovani kraji so imeli svoj sedež v telovadnici osnovne šole, kjer so predstavili svoj domači kraj v sliki, besedi, z razstavo in zanimivostmi njihovega okolja. Prav tako ali pa se boli Fzrazito pa so to storili po vseh ostalih vaseh in težko bi rekli, kje so se bolj potrudili. Prav vsi so namreč zajeli v svoji predstavitvi kraja kulturne, etnografske, zgodovinske, likovne, obrtniške, kulinarične in druge posebnosti s šegami in navadami svojega kraja, kar je dalo celostno podobo nekdanjega in sedanjega življenjskega utripa na vasi.
Poleg vsega tega pa so organizatorji in gostitelji za svoje goste iz drugih vaških skupnosti pripravili vrsto zanimivih ogledov in dejavnosti po posameznih področjih. Soočali so se s turizmom, si ogledali posamezne zanimivosti vasi, se sprehodili po sledovih zgodovine, izpeljali štafeto ob spominskih obeležjih NOB in socialistične revolucije, se srečali s predstavniki DPO v kraju, obiskali obrtne delavnice, kmetije, starejše krajane, se poskusili v izdelovanju posameznih predmetov iz naravnih materialov in še bi lahko naštevali. Vse skupaj je bilo eno samo veliko mravljišče pridnih, delovnih in ustvarialnih učenčev, učiteljev in zunanjih sodelavcev, ki so dali pomemben delež temu dnevu.
Ob koncu kulturnega dne je v vsaki “vasi in v šoli sledil bogat kulturni program, ki je ob srečanju z domačini dal piko na »i«. Temu nepozabnemu in posnemanja vrednemu dogodku, ki je ponovno pokàzal veliko odprtost šole.
D. Naraglav
... in v Preboldu
S kulturnega dne v Gornji vasi...
Pri Brglezu tudi torte
V mali obrtni coni v Soseski 5 v Žalcu je z vsakim mesecem večja, boljša in pestrejša ponudba. Tako se je pek Roman Brglez z Vranskega odločil, da bo v prostoru poleg prodajalne kruha, peciva in testenin uredil tudi prostor za pripravo vseh vrst zahtevnejšega peciva — od tort do rolad in seveda vsega, kar še sodi vmes. Tako bo pri njem možno naročati tudi te zvrsti peciva, s katerimi se bo dalo doma olepšati kakšen družinski praznik ali ensotavno izboljšati nedeljsko kosilo z okusnim poobedkom.
Ponudba v pekarni — slaščičarni Romana Brgleza, ki ima svojo osnovno dejavnost sicer na Vranskem, v Žalcu pa samo prodajalno in od 21. novembra dalje še peko slaščic, se tako širi in bo pri kupcih gotovo naletela na ugoden odmev in dober sprejem.
Mala obrtna cona med blokovskim naseljem bo tako bogatejša za še eno dejavnost, ki je med ljudmi, zlasti sladokusci, priljubljena. Zdaj je v trgovinicah možno kupiti vse, kar potrebuješ za prehrano doma, razen mesa ali mesnih izdelkov. Vse pa kaže, da bo kmalu odpravljen tudi ta problem, saj si v edinem, še prostem prostoru mesarijo urejuje obrtnih, doma iz Celja. Prodajalna bi sicer morala biti že odprta, vendar morajo ljudje še vedno v trg. Ko pa bo možno kupiti tudi meso in mesne izdelke, bo mini center dobil še boljšo oceno, kot jo ima sedaj. Vsi, ki so v njem, morajo samo paziti, da bodo obdržali raven prodaje in pestrosti, kajti drugače bo ponovno treba po vsako malenkost v večje trgovine. -n.
Bioenergija: Izmišljotina ali
Z mešanimi občutki sem odhajala na pogovor z njim.
S Štefom Šepadom. Bioenergetikom, ki vsak četrtek prihaja v hotel Golding Rubin v Žalcu in se posveča svojim obiskovalcem.
Pričakovala sem bolj neobičajnega človeka. Človeka, ki bo drugačen od ostalih sogovornikov. A je bil čisto vsakdanji, preprost sobesednik. Takšen, kot nešteto drugih. Le dejavnost, s katero se ukvarja, je, ali pa se nam vsaj zdi malce drugačna, bolj nevsakdanja.
Štet Šepad, po rodu iz okolice B.režic, je sicer strojni tehnik. Pred nekaj leti se je začel ukvarjati z akopresuro in za to pridobil tudi obrtno dovoljenje. V zadnjem času pa ga vse bolj privlači bioenergija. »Težko jo je definirati,« pravi Štet. »Še Japonci in Kitajci, ki se z njo ukvarjajo že 4000 let, si je ne upajo razlagati. Sam bi dejal, da je to nekakšna življenjska energija, nujno potrebna za življenje in zdravje ljudi.«
Štet se je z bioenergijo seznanjal na raznih tečajih, še sedaj jih obiskuje, na voljo ima tudi nekaj literature. »Vsako leto grem vsaj enkrat, letos, npr. sem bil trikrat, v Nemčijo, kjer imajo precej posluha za ljudi, ki se ukvarjajo z bioenergijo. V Nemčiji delam tudi razne analize in raziskave,« je razlagal ter še pojasnjeval, da posvečajo precej pozornosti bioenergiji v Italiji, kjer obstajajo privatne ambulante in instituti, najdlje pa so na tem področju v Angliji, kjer je delo bioenergetikov povsem legalizirano, skoraj vsaka bolnišnica pa ima poleg zdravnikov tudi bioenergetika.
»Pri nas,« je nadaljeval Štet, »se z bioenergijo ukvarja precej ljudi, organizirana so tudi srečanja, medicina pa uradno našega dela ne prizna. Nihče nam sicer ničesar ne očita, vendar nimamo dokazov o tem, kaj se v telesu dogaja. Sam najraje delam tako, da pacienti istočasno obiskujejo svojega zdravnika, ne odobravam pa tega, da npr. ljudje po nakaj-kratnlh obiskih pri meni, če se jim stanje izboljša, prenehajo z obiski pri zdravniku. Moti me tudi,« je šp dodal sogovornik, »da nekateri, ki se ukvarjajo z bioenergijo, poskušajo biti vzvišeni, drugačni. Smo ljudje, kot vsi drugi,« je zaključil Štet.
resničnost?
namenili posebno skrb tudi gostinski ponudbi, ki so po novinarski konferenci nalogo dobro opravili. Kljub visoki ravni ponudbe in tudi postrežbe pa so cene takšne kot v hotelih B kategorije.
Projekt obnove arhitekture in opreme je delo Andreja Kemra, likovna podoba Tomaža Kržišnika, celostno podobo pa je zasnoval Miljenko Licula.
Grad Tabor je za obiskovalce odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 23. ure.
Najboljši v športni rekreaciji
Preboldčanom že četrtič naslov najboljših
Športna rekreacija si je v naši dolini pridobila velik ugled in se močno zasidrala v krajevnih skupnostih. Največ pa so na tem področju storili Preboldčani, o čemer priča že četrti osvojen naslov »Izbiramo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji«. Letošnja proglasitev je bila v Kozjem, v občini Šmarje pri Jelšah, kar ni naključje, saj so Kozjani osvojili prvo mesto med vaškimi KS pa tudi sicer so v zadnjih letih veliko naredili na tem področju.
Strokovni nosilec akcije je Partizan Slovenije in poteka že od leta 1981. Prvotni naslov akcije je sedaj spremenjen v »Športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost«, s čimer je bistveno spremenjeno vsebinsko pojmovanje rekreacije Prvptno je bila ta akcija pojmovana preveč tekmovalno, kar pa ni bil njen namen. Z njo so predvsem hoteli in hočejo pri
Partizanu Slovenije ustvarjati pogoje za rekreacijo, s katero vrsto športa pa se bodo krajani ukvarjali v posameznih okoljih, pa je prepuščeno njim samim. K temu pa seveda sodijo športno-rekrea-tivni objekti in strokovni kadri Zbir vsega tega pa daje tudi tako uspešne rezultate. Preko 600 krajevnih skupnosti je že vključenih v to akcijo, ki dobiva vedno nove razsežnosti in niza rezultate.
Preboldčani so bili tri leta zapovrstjo proglašeni za najboljše med mestnimi krajevnimi skupnostmi. nakar so se odločili, da v akciji ne sodelujejo več. Po dveh letih, ki pa nista pomenili zastoja na področju športne rekreacije, so se v akcijo ponovno vključili in zmagali v tem izboru že četrtič. Na proglasitev v Kozje se jih je odpeljal poln avtobus, v njem pa so bili predstavniki posameznih društev in klubov, ki so zaslužni za ta laskavi naslov. Kozjani so poskrbeli za bogat in pester program. Udeleženci so si lahko
ogledali njihove športne pridobitve z novim športnim parkom za nogomet in atletiko. Organiziran je bil obisk Spominskega parka Trepče in grada Podsreda ter delovne organizacije Dekor Kozje, kjer je brusilnica stekla vrhunske kakovosti, saj gre večina izdelkov za izvoz v ZDA. Podelitev priznanj in razglasitev rezultatov je bila v kino dvorani, za prijetno kulturno popestritev pa so poskrbeli tamkajšnji osnovnošolci. Prisotnim je zaželel dobrodošlico predsednik KS Kozje Anton Sok, republiška priznanja pa je podelil predsednik odbora akcije pri Partizanu Slovenije Marko Mrak. Pri vaških KS sta poleg kozjega dobila priznanje še KS Brezje iz tržiške občine in KS Skale iz T. Velenja. Med mestnimi KS pa si je drugo mesto prislužila KS Šoštanj, tretje pa Dravograd. Kozje in Prebold pa sta kot najboljši KS v republiki prejeli tudi zvezni priznanji.
D. NARAGLAV
Izjava podpredsednika Partizana Slovenije
Na zaključni prireditvi akcije Partizana Slovenije v Kozjem, kjer so nagradili najboljše slovenske krajevne skupnosti v športni rekreaciji, je zanimivo mnenje o tem povedal podpredsednik Partizana Slovenije Miro Mrak:
»V športni rekreaciji v Sloveniji je daleč pred vsemi občina Žalec s svojimi petnajstimi društvi Partizan in vsem ostalim, kar skrbi za športno rekreacijo in dobro telesno počutje krajanov. Za žalsko občino pa to ni naključje, da so še posebej s krajevno skupnostjo Prebold in nekaterimi šolskimi športnimi društvi že vrsto let v samem vrhu. Vse imajo izredno dobro organizirano — od vrtcev, šol, Partizana s številnimi sekcijami, klubi, društvi, upokojenci, taborniki, jamarji in ostalimi, v katerih se lahko krajani rekreirajo. Sreča je tudi v tem, da imajo dovolj dobrih kadrov, kar za druge sredine ni običaj. Pri nas se trudimo s tečaji, ki jih redno prirejamo v gozdni šoli v Mozirju, vendar je žal obisk slab. Celotno delo, zlasti Prebolda, bi moralo biti recept za vse ostale krajevne skupnosti, ki na področju športne rekreacije šele iščejo poti do krajana in potem z njim do boljšega gibanja in telesnega zdravja. Prebold je razred zase, če pa bi ga vsaj delno posnemali, bi kmalu lahko dobil konkurente. To pa ne bi bilo slabo.«
Preboldčani v Kozjem po razglasitvi rezultatov
Že šestnajst let pripravijo vsako predzadnjo nedeljo v novembru Liboj-čani srečanje domačih ansamblov, ki na dveh koncertih — ob 14. in 17. uri — zaigrajo na stotine prijetnih domačih viž in napevov. Tako je bilo tudi letos, ko se je v Libojah v njihovi dvorani zbralo več kot dvajset glasbenih skupin iz številnih krajev Slovenije. Prevladovali so sicer ansambli s celjskega območja, vendar so bili dobro zastopani tudi od drugod. Prednost libojske revije je v tem, da ni tekmovanje, ampak srečanje, kjer vsak uživa na odru v glasbi, za odrom pa v sproščenem klepetu med starimi znanci z mnogih srečanj po Sloveniji. Na festivalih na Ptuju in Steverjanu ni časa za smeh in sproščeno besedo, ker gre za tekmovanje, je pa za vse to prostor v Libojah
Organizatorju DPD Svoboda Ludvika Oblaka je tudi tokrat uspelo, da so se med mnogimi novinci in starimi znanci znašli tudi takšni, ki imajo na domači estradi vidno mesto. Ni jih treba posebej vabiti, saj kdor pride v Libije vsaj enkrat, se-vanje rad vrača.
Začetki segajo daleč nazaj, šestnajst let, ko so še nastopali domači godci, združeni v ansamblu Veseli Li-bojčani, vodil pa jih je glasbeni zanesenjak Heri Kuzma. Prav njegova zasluga je, da se je odločil in rekel: »Na
Ptuju in v Steverjanu imajo festivale, zakaj mi ne bi imeli srečanja? Ljudje radi poslušajo Avsenike, po njihovi poti gredo mnogi drugi in zakaj ne bi le-teh povabili medse v delavske Liboje?«
Rečeno, storjeno. Imel pa je Heri tudi veliko srečo, da ga je večina Liboj-čanov pri njegovi ideji podprla, saj je znano, da tam živijo ljudje, ki imajo glasbo radi.
Libojska revija je pomembna v dveh pogledih: na njej so se pojavili mnogi ansambli prvič, da so kasneje zablesteli in segli po priznanjih na festivalih na Ptuju in Steverjanu (Brane Klaužar iz Štor. Rogaški instrumentalni kvintet itd.), drugi so prišli v Liboje že kot sijoče in priznane zvezde (Marela, Vito Muženič. Planšarji. Slovenija. Viki Ašič, Celjski instrumentalni kvintet, Flere, Stoparji, Kogras in še in še).
Kaj je ponudila letošnja revija? Vsega nekaj, kot na tržnici. Med dobro robo je tudi nekaj takšne, ki jo je treba še dodelati. Najboljša vaja pa je. da novi ansambli nastopijo med starimi in se od njih učijo. Seveda, če se znajo in hočejo.
Brez dvoma pa 16. revije domačih ansamblov v Libojah ne bi bilo, če ne bi organizator imel čudovite pomoči v
vseh, ki so bili zaprošeni zanjo. Brez glavnega pokrovitelja KIL bi libojski glasbeni voz že zdavnaj zdrsnil v prepad. Velika in dragocena je bila pomoč. Mirosana, krajevne skupnosti Liboje, kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Žalec, Tehnouniona iz Ljubljane in še koga. Vsak droben prispevek v mozaik skupnih prizadevanj je bil dragocen, zato tudi vsem hvala.
Seveda oa revije tudi ne bi bilo, če ob ansamblih, pomoči organizacij in posameznikov ter občinstva ne bi bilo skupine ljubiteljev domače glasbe, ki že vrsto let pripravljajo glasbeni praznik.
Šestnajsta svečka na libojski glasbeni torti je dogorela v optimizmu, da bodo vsi. ki so je bili deležni letos, vztrajali tudi do jubilejne, dvajsete. Domača glasba je pač taka, da ne pozna težav, če pa so, jih z vedrino prežene kot veter oblake.
Nedelja se je že skoraj prevesila v ponedeljek, ko je v veliki jedilnici Keramične industrije v Libojah, kjer je bila zaključna slovesnost, ugasnila luč. Kljub mrazu pa je zunaj, predno so odpeljali zadnji avtomobili, še odmevala pesem.
TONE VRABL
Med pogovorom sem opazovala njegove roke. Roke, ki jih polaga na svoje paciente oziroma se z njimi v glavnem le približa telesu. Nič drugačne se mi niso zdele od
katerihkoli drugih rok. Pogovor sva nadaljevala v hotelski sobi, kamor so prihajali njegovi obiskovalci. V dobri uri jih je prišlo pet, šest. Od vsepovsod, tudi iz Ajdovščine. Nekateri prvič, drugi že petič, šestič. Za vsak obisk je treba odšteti 30 tisoč dinarjev. »Pri nekaterih je opaziti izboljšanje
štef Šepad
prej, pri nekaterih kasneje. Pri okrog 70 % primerov pa lahko rečem, da se je stanje izboljšalo. Takšne so moje izkušnje,« je razlagal Štef.
In kaj pravijo tisti, ki jih je pot zanesla k njemu? Mlada ženska na invalidskem vozičku je povedala, da so po obiskih pri bioenergetiku izginili hudi krči, telo je veliko bolj sproščeno. Drugi primer: starejša ženica več let ni našla zdravila za boleče uho zdai bolečin skorajda ne pozna več. Tretji primer: starejši možak s težavami kolka je dejal takole: »Danes sem sam šel peš dvajset minut in ne morem verjeti, da sem hodil peš s takšno lahkoto«
Primerov, ki govorijo v prid bioenergiji, je še nekaj. Zgovorna je zlasti usoda enajstletnega dečka na invalidskem vozičku, posledica prometne nesreče, ki je po nekajkratnem obisku pri Štefu spet spregovoril. Naključje ali resničnost, usodna moč življenjske energije? Le kdo bi to vedel.
»Vesel sem, če lahko ljudem pomagam,« pravi Štef. »Morda pa bo tudi znanost lahko kmalu kaj več rekla o bioenergiji, o njenem vplivu na človeka, na njegovo zdravje in počutje.«
Irena Jelen-Baša
Šestnajsti praznik domače glasbe
Dragulji pač niso veliki
Stari grad, ki od leta 1532 nosi ime Tabor, je Pivovarna Laško preuredila v sodoben gostinsko turistični objekt, mirno pa mu lahko pripišemo najvišjo oceno. Res je, da je morala Pivovarna globoko seči v žep, vendar bo turizem takšnih objektov potreboval vse več, če si seveda želimo napredka. Predvsem pa je to primer, ki ne bi smel ostati osamljen, je pa gotovo zgleden. Grad, ki je v svoji zgodovini zamenjal več lastnikov, je sedaj v rokah dobrih gospodarjev.
Grajsko dvorišče je urejeno v
gostinski vrt s 140 sedeži, od koder je lep panoramski razgled, namenjen pa bo zabavnim in kulturnim prireditvam. Stolp ima nad vinoteko v kleti v treh etažah prostore za manjše bankete, sprejeme, slovesnosti in poročne obrede. V dveh arhitektonsko razgibanih etažah je restavracija visoke kategorije, v kateri je le 26 sedežev, vendar dragulji pač niso veliki Na grad Tabor vodita peš poti, zmerne hoje je 15 minut, pri blagovnici pa je odcep posodobljene ceste za osebne avtomobile.
Seveda so delavci Pivovarne
T
laško pivo
Na siiki Štajerci iz Liboj. Foto: Edi Masnec.
Dvorišče gradu, v ozadju pa okrogli stolp za poročne obrede
PIONIRSKI
KOTIČEK
Ureja :
V. Cerovšek
Kavka
V okviru tedna domačega filma smo si učenci naše šole ogledali film Kavka. Po ogledu smo se pogovarjali o filmu in na to temo pisali in risali. Učenci nekaterih krožkov pa smo se pogovarjali z ustvarjalci filma: Mileno Dravič, Sonjo Savič, Slobodanom Negičem, Svetozarjem Vlajkovičem, Mišom Ra-divojevičem in Jovanom Markovičem. Zapisali smo nekaj naših vtisov:
•	Film Kavka mi je bil zelo všeč. kljub temu da je bil v srbohrvaščini. Pripoveduje o fantu, ki je bil reven in ni imel prijateljev, razen enega. Od starejših ga je razumela le psihologinja. Tatjana 8 d
•	Prijateljstvo in ljubezen sta združila dva dečka, ki.sta si bila ze-
lo različna, a v resnici zelo podobna. Živela sta v različnih okoljih in med različnimi ljudmi. Imela sta veliko skupnega in lepega. Zaradi tega mi je bil film zelo všeč.	Natalija, 8 c
•	Film mi je bil še kar všeč. Prikazuje dogajanja, ki so pogosta v
naši družbi. Učenci so sovražno sprejeli novega sošolca Kavko, razen dečka, s katerim sta se kasneje spoprijateljila.	Mojca. 8. d
• Film mi je bil Všeč. Presenetilo me je ravnanje Kavkinih sošolcev.	0	,	, .
Branka, 5. b
-» Film me je naravnost očaral. Prizadela me je krutost razvajenega sošolca. Kavki se je dogajala krivica, v kateri sta mu stala ob strani le deček iz bogate, a razdrte družine in psihologinja. Najlepši je bil prizor, v katerem je hotel Kavkin prijatelj doseči vrano na drevesu. Zdelo se mi je, da vrana predstavlja dečkovega prijatelja. Mislim, da je to film. ki ga moraš doživeti in razumeti, ne le gledati.	Nataša, 8. b,
vsi OŠ Žalec
VESTI IZ ŠOLE
ŠPORTNI DAN NAS JE UTRUDIL
V septembru smo izvedli prvi športni dan — pohod na Mrzlico. Zbrali smo se pred šolo in se po malici odpeljali s kolesi do Matk. Ker je bilo več klancev, smo večji del poti prepešačili. Kolesa smo pustili v vasi pri neki kmetiji in se pričeli vzpenjati na Mrzlico. Ni bilo lahko, še posebno zadnja strmina nas je posebno mučila. Ko sme? se na vrhu pošteno oddahnili, smo se vračali, a je bila to pot v primerjavi s prejšnjo precej manj naporna.
Suzana Hrušovar in Klara Stojanovič
OBISKAL NAS JE ČAROVNIK
Obiskal nas je čarovnik Mr. Ki-raly. Predstavil se nam je v telovadnici, kjer nam je pokazal več čarovniških trikov. Pri tem so mu pomagali tudi učenci in ti so prejeli za to nalepke. Nekateri triki so bili zelo smešni in smo se jim od srca nasmejali. Čas s čarovnikom nam je hitro minil.
Polona Jelen, Brigita Obrez, 'Marjetka Podbregar
60 LET PEVSKEGA ZBORA LIBOJE. Moški pevski zbor Liboje bo aprila prihodne leto praznoval 60-letni-co delovanja. Zbor, ki šteje od 20 do 25 pevcev, nastopa na različnih prireditvah v kraju, občini, na raznih revijah in vsakb leto na največji pevski prireditvi v Stični. Zbor že kar 30 let vodi Ivan Sotečnik, predsednik zbora pa je Ante Hlupič. Po besedah zborovodja in predsednika bodo v teh zimskih mesecih naštudirali nekaj novih pesmi in se tako dobro pripravili na samostojni koncert, ki ga bodo imeli ob 60-letnici.
T. TAVČAR
Radi imajo mladinske filme
c^X/vwc' ''MX* Gxitf
^	r*aJv\j	faA/haj l/vcv<Uc^a..
^
kJju , Jrofc	Ovčk ( .\ryt	'
U/vu\iÄ*v\^ CjjóY ,	/Vvvdb'	) hp. Y
IkoÒuA	y />cL	^
)yr0^O^O<Ki	fjL taJvarwtv
JliLö*	i	diXc^rO^/Ky •A/'*"*	^°"	(
XU lUivkef NyvjJ* 'V
y Ixćx<3vv^i	/*v"vvo'
'V'UVw-v icjVCWO'ìli	Ò^O- ć^f>C/Vv-v£f''
XT'* Vi.'xA kA ^O^0\rtAfYvv&vvvtf Ö6 'Ì'VCL/vx	IXìO/vxJL^
j'.'VvtV
Potep
»Anitaa! ! ! Greš z mano na sprehod!«
»Seveda! Še vprašaš?!« In res! Odšli sva proti jesensko obarvanem gozdu, da si napolniva pljuča s čistim zrakom.
»Poglej si to drevo! Te morda na kaj spominja?«
Res me je spominjalo na staro, grbavo ženičko, ki je kljub svoji starosti ponosno stala sredi gozda. Ampak v misli so se mi zapletle veje eksotičnega drevesa, kateremu nisem vedela imena, zato sem vzkliknila: »Poglej raje to! Te ne spominja morda na veliko ladjo slavnega gusarja. Pridi, midve bova posadka!« Igrali sva se, kot bi bili stari dve leti in navdušenost naju je obsedla.
»Mateja, poslušaj! Ali slišiš to pesem!« Prisluhnili sva milemu petju ptic, ki naju je povsem omamilo. Tako sva sedeli na drevesnih vejah in zamišljeno gledali v daljavo, pesem ptic pa je spremljala najine tihe misli.
Na zvoniku je odbila ura šest in mrak se je že spuščal, utrujeno sonce pa je zahajalo za mogočnim hribovjem.
»Mateja, se ti ne zdi, da se morava vrniti?«
Res, bil je čas odhoda, čeprav bi se še naprej najraje pozibavali na vejah starega drevesa in premišljevali z mesecem in nežnimi oblaki.. .
»Hej, ali sanjaš? Pojdiva!«
»Oh, saj res!«
Zapodili sva se proti domu, za nama pa so mahale v pozdrav veje dreves.	Mateja Florjane, OŠ Polzela
Kdaj mi je najtežje s starši?
—	Kadar grem lahko k prijateljici, a moram vzeti s seboj bratca.
Suzana, 7. b
—	Kadar starši posedajo v dnevni sobi, jaz pa moram pospravljati, ali ko gre brat lahko v kino, jaz pa ne.
Klara. 7. b
—	Ko moram z mlajšo sestro spat, da je v hiši mir.
Polona, 7. b
—	Ko moram namesto na igrišče za klavir.
Mateja. 7. b
—	Kadar je na TV kaj zanimivega, jaz pa moram pospravljati.
Tanja. 7. a
—	Ko bi se s prijateljicami rada peljala s kolesom v sosednje vasi.
a se smem voziti le po domačem kraju.	Doris, 7. a.
vse OŠ Šempeter
Naj bo kar odprto
Po strmih stopnicah stopam v svojo sobo. Odprem vrata in vame se zaleti snop zlatih sončnih žarkov, ki se prerivajo skozi odgr-njeno zaveso. Sklenem, da zaprem okno, da ne bo preveč svetlo. Stopim proti oknu, že sežem po zavesi, a mi pogled obstane na pokrajini, preliti s sončnimi žarki. Gledam in zamišljeno stojim ob oknu. Najprej zagledam češnjo, to staro drevo. Pod njo je vrt, obdan z vrtnicami, ki sem jih maloprej natrgala, da si z njimi polepšam sobo. Naši češnji, ki je že vsa polepšana z jesenskimi barvami, nikoli ni dolg čas. Pod vrtom vodi široka pot, naprej pa stopnice navzdol po bregu. So že čisto porasle s koprivami, zato ne hodimo veliko po njih. Zgornje
poti vidim z okna le delček, vidim pa kozolec, ki stoji ob njej, le nekaj korakov niže se začenja sadno drevje. To so češnje, hruške, slive. Tudi nekaj jablan je vmes. Letos je drevje bogato obrodilo, le slive in češnje so ostale prazne.
Bolj ko odmikam pogled od sadnega drevja, bolj se le to zliva v eno z gozdnim drevjem. Izza bezga kuka divja češnja, ki jo je gozd že skoraj, čisto obdal.
Nenadoma se zdrznem. Še vedno stojim ob oknu, še vedno ga nisem zaprla. Sicer pa tudi sonce ne sije več tako močno kot prej, zato naj ostane kar odprto , . ' . '	". '
Polona Bergant, OŠ Vransko
NARAVOSLOVNI DAN
Šestošolci smo imeli v septembru naravoslovni dan. Najprej smo reševali naloge iz MA in BI, nato pa smo s kolesi odšli v ribogojnico pri Vrbju in do vrbenske-ga jezera. Ribič nas je seznanil z življenjem rib, ki jih gojijo, spoznali pa smo tudi živa bitja in alge vrbenskega jezera, zato je bil ta dan za nas zelo poučen.
Jasna Golc, Urška Zupanc, Nataša Pogačar, vse OŠ Šempeter
ZAJČEK
Imam zajčka, ki mu je ime Slinček. Tako sem ga poimenoval zato, ker se vedno oblizuje in umiva s tačkami. Je črne barve, na glavi in nogah pa ima bele lise. Nabiram mu medvedje tačke, travo in koruzo. Imam ga zelo rad.
Roman Ušen, OŠ Petrovče
POGREŠALI SMO MAMICO
Bila je nedelja. Mamico smo morali peljati v bolnišnico. Pričakovala je otroka. Z očetom sva jo spremljala do bolnišnice. Kljub temu da sem vedel, da ne bo dolgo tam, sem bil žalosten. Takoj po kosilu sva telefonirala in izvedela veselo novico: dobil sem sestrico. Že tisti dan smo jo šli obiskat. Bil sem zelo razočaran, ker nisem smel k mamici. Potolažil sem se, ko so mi obljubili, da bom smel k njej naslednji dan. Čeprav je bila mamica odsotna le štiri dni, so bili ti dolgi kot cel te-
den.	Oči je ta čas prevzel gospodinjstvo in šele takrat smo ugotovili, koliko dela ima mamica.
Polni pričakovanj smo komaj dočakali dan, ko se je mamica s sestrico vrnila domov.
Matjaž Super, OŠ Vel. Pirešica
MOJ BONZI
Imam mucka Bonzija. Je sive in bele barve. Zelo je priljubljen in se rad »pocarta«. Kadar me vidi, prileti k meni in mi skoči na krila ali ramo. da ga božam. On pa drema in prede. Zelo rad lovi miši. Ko jo ujame, se precej časa igra z njo. nato jo pohrusta. Raje je meso kot mleko, zato mu vedno dam kak priboljšek, prav zato pa sva še večja prijatelja.
Breda Hrustel, OŠ Bel. Pirešica
POSTAL BOM TAKSIST
Rad bi postal taksist. Ta poklic mi je všeč. Prvi avto mi bosta kupila oče in mati. Vožnja me zelo navdušuje. Vozil bom ljudi v druge kraje. Imel bom tudi pomočnike, zato bom imel več avtomobilov. Nič drugega nočem postati kot to. Ta poklic mi je zelo, zelo všeč. Komaj čakam, da bom velik. ..................
Aleš Doberšek, OŠ Vel. Pirešica
Maja Terglav, Marjan Dečman, Nina Šuster, Igor Bizjak
V polzelski kino dvorani so tudi letos gostili teden mladinskega filma, že trinajstega po vrsti. Kot vsa leta doslej, je bila tudi letos dvorana ob vseh predstavah polna. Mladim gledalcem so prikazali osem filmov, in sicer prvi in drugi del Poletja v školjki, filme Čisto pravi gusar, Nekoč je bil snežak, Maja in vesoljček, Pastirci, Slovenske risanke in Kavka. O filmih so nam povedali:
MAJA TERGLAV: »Hodim v šesti razred in sem redna obisko-
valka predstav v tednu mladinskega filma. Imam abonmajsko karto, ki je stala pet tisoč dinarjev, kar za osem filmov res ni veliko.«
MARJAN DEČMAN: »Ogledal sem si vseh osem filmov, najbolj všeč pa mi je bil Čisto pravi gusar. Osnovnošolci si želimo, da bi tudi čez leto na Polzeli zavrteli kakšen slovenski mladinski film.«
NINA ŠUSTER: »Sem prvošolka in predstave v tednu mladinskega filma obiskujem prvič.
Všeč mi je, ker so filmi slovenski, da ni treba brati podnapisov, ker mi to še dela preglavice. Najlepši film je bil prvi del Poletja v školjki.«
IGOR BIZJAK: »Teden mladinskega filma letos obiskujem že drugič. Filmi so vsi vsak po svoje lepi in škoda, da tudi med letom nimamo več priložnosti videti katerega. Da so filmi priljubljeni med mladimi dokazuje tudi to, da je bila dvorana vedno polna.«
Besedilo in slike: T. TAVČAR
Na leto vzgoji tudi do 400 ptic
Pri Sajevčevih v Žalcu Dragica in sin Janez gojita že vrsto let ptice. Najprej so se ukvarjali z vzgojo kanarčkov, sedaj pa gojijo tudi papige. Na različnih tekmovanjih doma in v tujini so dosegli že vrsto lepih uspehov. O tem nam je Janez Sajovec takole pripovedoval: »Za vzgojo ptic sem se navdušil že, ko sem obiskoval osnovno šolo. S pomočjo staršev sem si uredil primerne prostore in nakupil kvalitetne ptice. Istočasno sem se včlanil v društvo za varstvo in vzgojo ptic Celje. Prva leta sem se ukvarjal z vzgojo kanarčkov in z njimi dosegel prve večje uspehe. Vesel sem bil, da so bili moji prvi večji uspehi doseženi v Celju na republiškem tekmovanju leta 1981, kjer sem s svojimi ptiči osvojil eno zlato, dve srebrni in dve bronasti medalji. Isto leto so bili moji ptiči na državnem šam-pionatu v Beogradu državni prvaki, osvojili pa so tudi drugo mesto. Od tedaj so se uspehi kar vrstili. Leta 1982 sem začel gojiti tudi papige, predvsem nimfe. Tudi tu uspehi niso izostali, saj so bili še isto leto državni prvaki na
šampionatu v Zagrebu. Do sedaj sem s svojimi pticami na republiških tekmovanjih osvojil 10 zlatih, 10 srebrnih in 10 bronastih medalj, na državnih šampionatih pa 7 zlatih, 7 srebrnih in 3 bronaste medalje.
Leta 1984 sem prvič sodeloval na svetovnem prvenstvu v Pirmasensi v ZRN. Dosegel sem odlično 4. mesto. Isto leto sem sodeloval tudi na mednarodnem tekmovanju v Piranu in dobil dve zlati in eno srebrno medaljo. Največji uspeh sem dosegel letos oktobra v Udinah v Italiji na mednarodnem tekmovanju, kjer je naša nimfa dosegla naslov internacionalnega šampiona med velikimi papigami. Ker sem hotel svoje znanje v pticah še izpopolniti, sem leta 1983 opravil izpit za pripravnika za ocenjevanje kanarčkov. Moje pripravništvo je trajalo štiri leta. Lani decembra pa sem opravil izpit za zveznega sodnika za ocenjevanje postavnih kanarčkov in postal najmlajši sodnik v Jugoslaviji. Moja želja je, da bi naredil tudi izpit za mednarodnega sodnika. Letošnja tekmovalna sezona
se je pravkar začela. Po društvenih tekmovanjih nas čakata še republiško tekmovanje ptic v Novi Gorici ter državno prvenstvo v Splitu. Vsem Ijubite-jem ptic priporočam ogled najbolj kvalitetnih slovenskih ptic na republiški razstavi v Novi Gorici, ki bo za širše občinstvo odprta od 27. do 30. novembra letos.
Seveda pa ne smemo pozabiti na naše zunanje ptice, ki nas celo leto razveseljujejo s svojim petjem okrog naših domov. Prihaja zima in s tem čas, da jim izkažemo zahvalo za njihovo živahno prisotnost. Pripravimo jim krmilnice s hrano in s tem pripomoremo, da nas bodo naslednjo pomlad spet razveseljevale,« je sklenil pogovor Janez Sajovec. Mi mu želimo novih uspehov in mu obenem tudi čestitamo za vse dosežene. Na posnetku Janez Sajovec ter papiga nimfa, s katero je dosegel v Italiji največji uspeh.
TONE TAVČAR
Martin, si dobro opravil svoj posel?
Dragi Martin, najbrž si zadovoljen, ker smo te tudi mi, Slovenci izvolili za botra najboljših vin. Za svoj god, za tvoj praznik si slišal iz najzakotnejše krčme in iz najrazkošnejšega hotela: »Oj, svet' Martin, požegnaj ga . . .!«
Veš, Martin, daleč so tisti časi, ko je na tvoj praznik mošt postal vino: V vsak sod si skozi veko pogledal, če bo iz mošta zares postalo vino. Pomagali so ti financarji z vizirami in instrumenti za pristno alkoholno stopnjo. Gorje ponarejevalcu! Zdaj, leta nazaj, pa smo nate skoraj pozabili. In kljub temu radi zapojemo: »Vkup se snidemo, vince pijemo in veselo zapojemo « Žal so tvoji žlahtni kapljici cene tako astronomsko poskočile, da je najboljša kapljica spet »dostopna« le jari gospodi!	..............
Eh. pa kaj bi tožili. Tvoja moč sega daleč v preteklost, v davnino, ko si iz
vode delal vino. Ali veš, da je danes ravno obratno?! Ko si bil mlad in si hodil od krčme do krčme, takrat si bil najbrž res imenitno postrežen. Nisi pil večernih ostankov, in kakršna cena v eni krčrrli, taka v drugi, četrti, peti. Pa danes? Vsak po svoje vince toči, mi pa ga pijemo, ker ničesar brez pijače narediti ne znamo. Tam, pri kozarcu, se spet oglasimo: »Majolka bod’ pozdravljena, ker z vincem si pripravljena . ..«
Nekoč, v starih časih, v tvojih časih, ljudje niso od vinca bogateli. Bili so vabljivi, pošteni in prešerni zaradi dobre kapljice in ne zato, da gostu izpraznijo mošnjiček, potem pa hajd na cesto! Človek je bil človeku brat, složno sta se objela in rekla eno <jd srca: »Tud’ sosed naj še pije, da sladko vince užije.«
Svet' Martin, mar ti še piješ? Piješ
rdeče, rumeno, belo? Mi pijemo cviček, čriček, rebulo in tudi ritoznojča-na. Zadnji je še kar, le cena je tako visoka.
Pa tudi martina pijemo. Glej, tebi na čast! No, rdeče je res, drugo pa . . . Si tudi ti bil rdeč pod kožo? In če nisi koj plačal, so te obrekovali, nosili v zobeh? So tvoje ime pisali v črne bukve? Škoda, da te ni več na tem svetu. Če bi ti odprl krčmo, ti, ki si boter pristni kapljici, koliko pristašev bi imel? Tudi šoferji bi ga lahko spili kozarček. Zdaj pa, če to trikrat prekrščeno vino pijejo, jim pa volan iz rok uide! Ampak za tvoj god se nas tudi v bodoče spomni; ne onih, ki so ob vincu čez noč postali bogati, nas, ki smo na račun take ali drugačne kapljice izpraznili mošnjičke. Takole ti bomo čestitali: »Ko b' sodpv ne b'lo, bi tud’ čppov.ne b'Io, in vince bi teklo v majal'ke samo.«	-er
Pisma bralcev
Odgovor na prispevek: Telesna kultura za vsakogar
V krajevni skupnosti Vrbje so zaključili praznovanje svojega praznika s svečano sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Po nastopu moškega pevskega zbora Petrovče je zbranim govoril o opravljenem delu in zlasti finančnih težavah predsednik skupščine Dušan Pungartnik. »Letos je dobilo telefon še 17 gospodinjstev in tako ima kar 80 odstotkov gospodinjstev telefon. Žal pa se nam gradnja vrtca vse bolj odmika, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Zato smo na zboru krajanov razpravljali in dali pobudo, da bi predvidena sredstva namenili za kanalizacijo. O tem se bomo morali seveda odločiti na referendumu,- je dejal Dušan Pungartnik. Predsednik občinske konference SZDL pa je med drugim opozoril, naj bi probleme, kot je tudi otroško var-
Braslovče
člani gasilskega društva Braslovče ne mirujemo saj sev času, ko ni gasilskih tekmovanj, udeležujemo delovnih akcij v okviru KS Braslovče.
Na prošnjo vaškega odbora Srednji Podvrh in KS Braslovče smo se z veseljem udeležili akcije rekonstrukcije vodovoda v tej vasi.
V nedeljo, 6.11. 1988, smo se v jutranjih urah zbrali ter se z orodjem odpravili na delo kljub temperaturi pod ničlo. Na trasi se je zbralo 18 članov GD Braslovče, ki so se z vso resnostjo lotili izkopa jarka v dolžini cca 300—350 metrov na terenu z velikim nagibom.
Delo je potekalo do poznih popoldanskih ur, ko smo ugotovili, da smo si zjutraj zadano nalogo več kot uspešno opravili. Domov smo se vračali utrujeni, a veseli saj smo po svojih močeh pomagali krajanom Srednjega Podvrha do boljše preskrbe z vodo.
L. Hribernik
Petrovče
V	zadnjih številkah časopisa smo poročali o nezadovoljstvu krajanov Petrovč zaradi ukinitve mesnice in odnosa Savinjskega magazina do reševanja tega problema.
V	začetku novembra so iz Savinjskega magazina sporočili, da
Okrog 80 ljudi se je konec oktobra zbralo na zboru krajanov, ki so ga sklicali predstavniki krajevne skupnosti Petrovče. Na zboru so obravnavali osnutek ureditvenega načrta za center Petrovč.
Osnutek so pripravili v Zavodu za urbanizem Velenje. Izdelan je v dveh variantah, izdelovalci pa so krajanom ponudili varianto A z obstoječo cesto skozi trško naselje in varianto B, ki predvideva nova cestna omrežja.
Pred zborom krajanov so osnutek obravnavali na dveh razširjenih sejah sveta krajevne skupnosti. Že na prvi seji so udeleženci ocenili, da osnutek ureditvenega načrta ne daje tistega, kar so
Žalec
Znano je, da je bilo v Žalcu v preteklih letih zgrajenih precej novih družbenih stanovanj. V tem srednjeročnem obdobju pa se je stanovanjska izgradnja več kot prepolovila. Kljub temu pa so v Žalcu še vedno nerešeni problemi otroškega varstva, v osnovni šoli pa so morali uvesti dvoizmenski pouk. Tudi v preskrbi z vodo že škriplje, še zlasti v poletnih mesecih. Vse to so posledice neusklajenega razvoja mesta, kljub sprejetim srednjeročnim planom, ki-pa se žal že dolgo ne uresničujejo. Skupščina krajevne skupnosti Žalec se je zato že v letu 1987 zavzela. da je treba v mestu zagotoviti tu-
Gotovlje
Krajevna organizacija RK Gotovlje sodi med najaktivnejše v občinskem odboru RK Žalec, kar dokazujejo številne humanitarne akcije ki jih je v svojem poročilu na letni skupščini nanizal predsednik Adi Založnik, in sicer za preteklo štiriletno mandatno obdobje.
V tem času so poleg krvodajalskih akcij izvedli še vrsto drugih humanitarnih akcij, med njimi redno prireiaio srečanje starejših krajanov v okviru KS Gotovlje. Ob novem letu obiskujejo vse starejše ih onemogle krajane in jih skromno obdarijo. Odbor je uresničil tudi zastavljeno akcijo: razvili so
stvo, reševali s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Glede na to, da v Žalcu že gradijo vrtec, najbrž ni
Mesnica bo
je narejen načrt za prodajo svežega mesa v njihovi samopostrežbi v Petrovčah. Zbrali so tudi že ponudbe za vso potrebno opremo, dobavni roki zanjo pa so mesec dni. S predstavniki temeljne zadružne organizacije so se, tako piše v dopisu, dogovorili za
v Petrovčah vsa leta pričakovali. Predvsem v njem niso rešena bistvena vprašanja, zlasti promet in oskrba. Na drugi razširjeni seji sveta so potem predlagali spremembo rešitve druge variante in sicer, da se predvidena obvoznica ne rešuje s tem ureditvenim načrtom, temveč da se v sedanji fazi rešuje problematika z ureditvijo obstoječe ceste skozi trg ter z variantno izvedbo okrog 130 m dolge ceste, ki je potrebna kot napajalna cesta za nove stanovanjske objekte na vzhodnem delu jedra Petrovč.
Razprava na zboru krajanov je bila živahn«, čeprav se je izkazalo, da večini razne variante in posledice variant niti niso povsem
di ostale nujne življenjske pogoje, do tedaj pa je treba ustaviti nadaljnjo stanovanjsko gradnjo, ki posledično probleme še povečuje. Krajani so se na referendumu odločili, da bodo za izgradnjo vrtca prispevali sredstva iz osebnega dohodka. Vrtec bo v teh dneh pod streho, vendar jim za- dokončanje manjka še precej sredstev. Del sredstev so že prispevale nekatere delovne organizacije v kraju, občini in tudi izven občine, marsikje pa se dogovorjeni obveznosti še vedno izmikajo. Seveda je vzrok tudi v težkih gospodarskih razmerah in pomanjkanju finančnih sredstev. Krajevna skupnost
prapor, za katerega so si največ prispevali krajani sami, krajevna skupnost in občinski odbor RK Žalec, predvsem pa zasebniki v KS Gotovlje, za kar so se jim ob tej priliki tudi zahvalili. Redno organizirajo tudi izlete za svoje člane, na osnovni šoli v Goto-vljah pa uspešno deluje podmladek RK. ki ga vodijo učitelji te podružnične šole. Izrečena je bila tudi pohvala za vestno pobiranje članarine in pridobivanje novih članov za to humanitarno organizacijo, v katero je v kraju včlanjena večina krajanov, so pa tudi nekateri, k) članstvo in sodelovanje odklanjajo. saj sodijo, da pomoči sočlo-
odveč razmišljanje o zagotovitvi varstva otrok tudi v Žalcu.
adaptacijo prostorov v sedanji poslovni enoti. Prodaja svežega mesa bo v samopostrežni trgovini v Petrovčah po zagotovilih predstavnikov Savinjskega magazina stekla že v mesecu decembru.
jasne. Slišati pa je bilo pripombe, da je edina pametna stvar obveznica, da bodo sedanje predlagane rešitve pomenile gradnjo cest in parkirišč preko vrtov, cerkvenega zemljišča in drugod. Precej razpravljalcev se je zaustavilo pri problemih oskrbe, glede ceste skozi trg pa so nekateri menili, da je nima smisla spreminjati, saj doslej ravno zaradi ovinkov na njej ni bilo večjih prometnih nesreč.
Da bi razčistili vsa vprašanja in dileme so se v Petrovčah odločili, da bo javna razprava o osnutku ureditvenega načrta podaljšana do 26. novembra.
je zaprosila samoupravno stanovanjsko skupnost za pomoč in jo delno že tudi dobila. Nerazumljivo pa je. da odgovorni dejavniki v tej skupnosti še naprej vztrajajo pri izgradnji stanovanjskega bloka, posledice gradnje za trg so seveda tudi znane, čeprav je stališče skupščine krajevne skupnosti dovolj jasno, da je nadaljnja gradnja stanovanj, dokler ne bo zgrajen vrtec, nesprejemljiva. Sedaj je vse odvisno od tega, kako se bodo odločili v organizacijah združenega dela in delegati skupščine stanovanjske skupnosti. Morda pa bo le prevladal zdrav razum.
ik
veka nikoli ne bodo potrebovali. Iz poročila predsednika je bilo tudi razvidno tesno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, še posebno s predsednikom krajevne organizacije SZDL Edijem Frasom, ki se redno vključuje v uresničevanje zastavljenih nalog krajevne organizacije RK v Gotovljah.
Ob zaključku skupščine so imenovali nov odbor za naslednje štiriletno mandatno obdobje s predsednikom, tajnikom in blagajnikom ter si zastavili program dela z željo, da bi s krajani vedno tako dobro sodelovali.
, — n
V deseti številjki Savinjskega občana je bil objavljen prispevek z naslovom Telesna kultura za vsakogar Zdaj pa vas prosimo, da objavite tudi prispevek. ki govori o tem. da v občini Žalec delujejo tudi planinci, da deluje planinska mladina in da se vzdržujejo planinske poti. urejajo planinski domovi, vse pa služi rekreaciji delovnega človeka.
Iz poročila sveta za telesno kulturo Občinske konference SZDL bi lahko sklepali, da v občini Žalec sploh ni planincev. da sploh ni članov SZDL. ki združujejo svoje interese v planinski organizaciji. To delno že v časopisu sami demantirate s prispevkom: Planinski dom na Šentjungerti odprt, v katerem avtor piše, da so gališki planinci uredili novo planinsko postojanko in da so nekateri žrtvovali svoj dopust za prostovoljno delo na postojanki. Ti planinci gotovo niso med tistimi »vaditelji-, za katere se ugotavlja, da se morajo urediti denarna nadomestila za njihovo delo. Morda pa v sestavku Telesna kultura za vsakogar planinci nismo omenjeni, ker delamo, ljubiteljsko.
Škoda, da ni bito nobenega od novinarjev na nedavnem sestanku odbora za Savinjsko pot. Ko je bilo izpostavljeno vprašanje: »Ali pot še naprej ali ne«, je nastalo splošno razburjenje in slišati je bilo očitek, kdo sploh lahko pomisli na kaj takšnega. Pot mora ostati, je bilo slišati, saj jo je prehodilo preko 1400 planincev, marskikoga je pot popeljala v naravo, marsikdo je na ta način spoznal del svoje domovine. Ugotovitev vseh je bila: pot mora ostati, urejali jo bomo. pripravili bomo vodnik, nihče pa se ni spraševal, koliko plačila bo dobil za svoje delo. Še živi amaterizem. Verjetno pa manj pomemben, več je vredno delo. ki ga je treba plačati.
Letos slavijo ribiči 100-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem. Danes imamo v Sloveniji 64 ribiških družin, ki so povezane v Ribiško zvezo Slovenije, obstaja pa še devet območnih ribiških zvez. V žalski občini deluje Ribiška družina Šempeter, ki šteje 803 člane in sodi med eno največjih družin v Sloveniji. O delu ribičev in težavah, s katerimi se srečujejo, smo se ob jubileju pogovarjali s predsednikom Ribiške družine Šempeter Venčeslavom Bauerjem.
Člani ribiške družine, med katerimi je tudi 105 mladincev, se predvsem trudijo in prostovoljno delujejo z namenom, da bi povečali ribji stalež. Skrbijo za vlaganje zaroda v ribogojne vode, teh je 22 ha, skupaj z zaščitenimi dotoki po okrog 56 ha, in za vlaganje rib v ribolovne vode, teh je okrog 100 ha. Ribiči upravljajo tudi s preserskim in braslovškim jezerom, kamor v glavnem vlagajo krape.
Danes delujejo člani ribiške družine v bistveno drugačnih razmerah kot pred sto leti. Predvsem zaradi ones-
Na uho V
V Novem tedniku smo prebrali, da je v oktobru osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih praznovala 15-letnico obstoja. Ta organizacija postaja vse bolj znana tudi izven občinskih meja in s svojo dejavnostjo prodira v druge občine, je pisaló: Sprašujemo se, ali ima ta organizacija ambicije, da postane slovenska organizacija po vzoru kmečke zveze ali pa gre zgolj za dezinformiranost. Naše glasilo namreč ni bilo vabljeno na skromno svečanost v Namo, da bi lahko več slišali o delu in vlogi te organizacije.
Mnogo je bilo sončnih dni v iztekajočem se letu in človeške oči so predvsem v nedeljskih in prazničnih dneh zrle iz doline v višine. Tehtamo: »Hom, Mrzlica... ne: Bukovica! Morda pa bo danes stara in vendar lepa postojanka odprta.- Žal smo se tudi v sončnem. jesenskem dopoldnevu zmotili, tako kot pomladi in poleti. Ponovno smo se »izletniki« dobili na vrhu, kamor smo prilezli iz vseh strani in kritizirali. Pa ne samo to! Tudi občudovali smo novo zgradbo in dajali priznanja ljudem, ki so z veliko osebnega žrtvovanja zgradili čudovit nov objekt. Končno smo se razšli vsak po svoji poti v dolino z vprašanjem: »Le čemu toliko naporov za nekaj, kar ne služi nikomur?«
V krajevni skupnosti Griže so 1. november in komemoracijo ob dnevu mrtvih izkoristili za krajevni miting. Teme: Slobodan Miloševič in Srbija. Pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo političen narod.
Prispevek Telesna kultura za vsakogar in sklepi sveta za telesno kulturo pri občinski konferenci SZDL popolnoma zanikajo srečanje, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS s planinskim društvom Zabukovica na Homu ob 25-letnici mladinskega odseka. Na srečanju je tajnik poročal o zgodovini mladinskega odseka. Dejal je, da se je sistematično delo s pionirji pričelo že leta 1971, od takrat dalje so vsako leto svečani sprejemi pionirjev v planinsko delovno organizacijo. Vsako leto se mladi udeležujejo tudi različnih pohodov po poteh NOB. po različnih transverzalah, organizirani so tabori cicibanov, tabori pionirjev in mladincev in še in še. Na srečanju je načelnik tudi povedal, da mladinski odsek šteje 500 članov, deluje v štirih starostnih skupinah, delo je bilo že večkrat prikazano v vašem glasilu.
Omenim naj še letošnja tabora za cicibane in starejše planince, izlet staršev in pionirjev, ki so bili v taboru, na Krvavico. Ob tej priložnosti so pionirji pokazali, kaj so se naučili v taboru. starši so spoznavali planinstvo. Letos so bili npr. opozorjeni na to. kakšna je varna hoja po izpostavljeni poti, kakšna je pot na Krvavico. Na srečanju je bil izrečen tudi oster protest proti onesnaževanju narave
Če je delo planincev res tako nepomembno. kot je prikazano v omemnje-nem zapisu, potem na srečanju ne bi mogli podeliti treh srebrnih častnih znakov Planinske zveze Slovenije, ki so jih dobili člani za svoje sodelovanje z mladino. Drugi častni znaki — preko deset jih je — bodo podeljeni ob 95-letnici Planinske zveze Slovenije.
Na srečanju je npr. Danica Turnšek prejela znak mladinskega vodnika. Sicer pa po besedah načelnika deluje v društvu 6 mladinskih vodnikov, 4 mentorji planinske vzgoje, 2 traserja orientacijskih prog itd. To so ljudje, ki so zadovoljni, če so zadovoljni in srečni tudi otroci, če gredo v planine, če so
naženega okolja, ki se kaže zlasti na tem področju in zaradi česar že izginjajo nekatere vrste rib. Tako napr. ribiči vložijo v potoke za vzrejo rib od 150.000 do 180.000 iker, v ribolovne vode pa kasneje od 15.000 do 17.000 potočnih postrvi. Ribiči jih ulovijo le okrog 500 do 700. »To,« meni predsednik ribiške družine, »je posledica nizkega vodostaja in umazanije, ki jo povzročata industrija, kmetijstvo in sami občani,- Danes je v Sloveniji le še 5 % čistih voda, vse ostale so v drugem, tretjem, celo petem razredu onesnaženosti. V žalski občini jim poleg domačih onesnaževalcev povzroča težave še reka Paka, ki prinaša umazanijo v Savinjo. So pa v ribiški družini zadovoljni, ker se je žalska občina odločila za gradnjo čistilne naprave, ki naj bi izboljšala kakovost vode v dolini.
Nič manj kot zaradi onesnažene vode pa se ribiči jezijo zaradi umazanije in odpadkov, ki jih ljudje odmetavajo po obrežjih rek in potokov. Zato so letos poleg rednega prostovoljnega dela organizirali očiščevalno akcijo po obrežju Savinje, s slovenskimi in jugo-
varne poti. Ne zahtevajo denarnih nagrad. njihovo plačilo je zadovoljstvo drugih in verjetno njihovo delo ni manj pomembno, manj odgovorno kot delo vaditelja v telovadnici!
Še to naj navedem, da so mladinci podelili skromno darilo Božu Jordanu. Podelili so ga planincu, ki vsak trenutek prostega časa žrtvuje za mladino, za planinstvo. Užaljen bi bil. če bi začeli njegovo delo plačevati, če bi mu, plačali bencin, dnevnice in še kaj, ko se vozi ali ko hodi od točke do točke in riše planinske poti ter opisuje planinske točke. Torej, na amaterizmu leži planinstvo in delo planincev je bogato Zakaj se pozablja? pozablja po eni strani, po drugi pa sekretar občinske konference ZSMS Žalec Janko Kos izreka na srečanju vse priznanje mladinskemu odseku in čestita za zvezno priznanje, ki ga je letos prejel mladinski odsek, prav tako nam izreka čestitke za opravljeno delo predsednik občinske konference SZDL, tudi v imenu ostalih DPO in skupščine občine.
Na omenjenem srečanju je Milan Polavder z diapozitivi prikazal pestro delo mladih, Bojan Jevševar pa je prikazal delo tekmovalcev oz. ljubiteljev orientacije. Tudi tega nismo zasledili v članku, ko je govora o uspehih na področju telesne kulture, da sta bila dva naša člana mladinskega odseka na svetovnem študentskem prvenstvu v Skandinaviji, pa da so naši tekmovalci v orientaciji dosegli lepe uspehe na petdnevnem mednarodnem tekmovanju na Češkem, da so v Sloveniji in v Jugoslaviji vedno med prvimi in da so trije letos dosegli največ, kar se doseči da: postali so republiški prvaki v orientacijskem teku.
Res je. planinstvo ni tekmovalni šport, planinci skrbimo za rekreacijo delovnega človeka in tu verjetno tiči odgovor, da je članek tak, kakršen je, da so sklepi sveta za telesno kulturo pri SZDL takšni, kakršni so.
Franc Ježovnik
slovanskimi ribiči pa se vse glasneje zavzemajo za to, da bi prenehali izdelovati plastične vreče. Le te naj bi nadomestile papirnate, kar je praksa po svetu. »Ni naš namen in naša naloga, da bomo smetarji, naša naloga je vzgoja in povečevanje staleža, več pozornosti pa bomo morali vsi posvetiti osveščanju ljudi, da ne bomo otrokom in vnukom zapustili takšnega okolja, kakršnega imamo danes,« je menil Venčeslav Bauer.
V zadnjih letih so ribištvu na Slovenskem in tudi v žalski občini povzročile veliko škodo še regulacije, zaradi česar je upadala gladina voda. Z gradnjo jezov in akumulacij naj bi talnico zdaj spet višali, vendar je narejena škoda že velika, posledic pa ne bo mogoče odpraviti čez noč. Ribiči opozarjajo tudi na posledice, ki jih bo povzročila načrtovana gradnja hidrocentral na Savi. Še pred leti so namreč prihajali iz Save na drstišča v Savinjo vlaki rib, danes pa jih skorajda ni več. Zaradi gradnje hidrocentral pa jih bo v prihodnje še manj, opozarjajo ribiči.
Irena Jelen-Baša
e-M-
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
POSLOVALNICA ŽALEC
ZAJAMČENE CENE!
ZA 29. NOVEMBER VAS VABIMO:
BUDIMPEŠTA, avtobus, 3 dni, 105.000 din + 40 $ KRAKOW—WARSZAWA, avtobus, 5 dni, 330.000 din CARIGRAD—SOFIJA, avtobus, 4 dni, 200.000 din + 35 $
GRČIJA—ATENE—METEORI, avtobus, 5 dni, 230.000 din + 55 $
PARIZ, avtobus, 5 dni, 260.000 din + 400 FRF LONDON, avtobus, 6 dni, 260.000 din + 320 DEM ROVINJ, avtobus, 4-dnevni paket + izlet v Benetke 180.000 din
ZIMA ’89! NA POLJSKEM:
KARPACZ, 13.-21. 1. in 20,—28. 1., 615.000 din ZAKOPANE, 20.-28. 1., 486.000 din + 130 $
NUDIMO: zajamčene cene, zajamčene odhode, obročno odplačevanje, popuste za otroke!
Obiščite nas v naši poslovalnici v Žalcu ali nas pokličite po telefonu 711-114, 713-165.
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
Irena Baša
Nezadovoljni z osnutkom načrta
Irena Baša
Nova stanovanja ali vrtec?
Uspešno sodelovanje
Narava se vedno maščuje
Na to opozarjajo ribiči ob 100-letnici na Slovenskem
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS LJUBLJANA N. SOL. O. TOZD GRADBENA ENOTA CELJE
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
Ulica XIV. divizije 10, 63000 Celje Tel.: (063) 26-634 Telex: 33626 GRACEL
ČESTITAMO
ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER
OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC
TOZD
Gradbena operativa Žalec
čestita vsem delovnim ljudem in občanom za dan republike —
29. november
Delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik republike — 29. november
FERRALIT ŽALEC Žalskega tabora 10

PETROVČE
TOZD Lesna industrija TOZD Modna konfekcija TOZD Kovinooprema TOZD Pleskarstvo DSSS
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER
&MMÌ4*. ****£§«%*
,	■>- (> V A K
/D
ljubi)»««
111i t

■

m/. .

/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje

ARNO
Dt .--	•
[	uidjavitdce &a/n»
Vsem našim varčevalcem in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan republike-29. november
/» ljubljanska banka
...................
‘ ' I. (» 1 0 0 - 6 ? o ' < [■ Q J ß
ra
SE mik
MODNA KONFEKCIJA PREBOLD
modna in kvalitetna ženska krila
ri*
,o
•fr*

zcpMčestno podjetje ceije
—	TOZD VZDRŽEVANJE CEST
—	TOZD Gradnje
—	TOZD Asfalt kamnolom Žalec
—	TOZD Vzdrževanje mehanizacije
—	Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november
industrija ZA DAN
čestita vsem svojim članom, voznikom in ostalim občanom za dan republike — 29. november
hkrati pa jih dne 3. decembra ob 8. uri vabi v predavalnico na avtopoligonu v Šempetru, kjer se bodo lahko brezplačno seznanjali s predpisi novega zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu.
Tudi letos smučarska izkaznica
Pri smučarski zvezi Slovenije so tudi letos poskrbeli za smučarsko izkaznico, s katero je možno nakupiti nekaj športne smučarske opreme z 10-odstotnim popustom, kar pa velja tudi za vožnjo z žičnicami. Žal sta letos iz programa s svojimi izdelki odstopila naša največja proizvajalca smučarske opreme Elan in Alpina, kar je SZS poskušala nadomestiti s tujo firmo Rossignol. Med trinajstimi artikli, ki jih je možno kupiti s smučarsko izkaznico (članarina za odrasle je 20 tisoč, za pionirje pa 10 tisoč din) so zastopane delovne organizacije Rossignol, Veplas iz T. Velenja, Toper, Elkroj, Kors, Univerzale Domžale, Yassa Varaždin in Rašica.
Smučarske kartice je najlaže kupiti pri smučarskem društvu, katere član ste, ali pa pri SZS.
Na to izkaznico je možno kupiti v 37 slovenskih krajih ali 50 trgovinah. Na Celjskem so štirje kraji Celje. Radeče, Slovenske Konjice in Žalec (DO Savinjski magazin, Blagovnica Savinjka). upamo pa, da bodo v, vseh imeli tisto, kar potrebujete, kajti s tekanjem iz trgovine v trgovino bi kmalu izničili tistih 10 odstotkov popusta. In še to: če so ob začetku akcije od tako zbranega denarja večino dobili pri SZS, pa . zdaj kar 80 odstotkov ostane za smučarska društva in njihovo osnovno dejavnost.
TV
Orientacija Creta '88
Planinsko društvo Vransko je 12. novembra izvedlo 16. orientacijsko tekmovanje Čreta 88. Za spremembo od prejšnjih let je bil tokrat start na Vranskem, cilj pa pri koči na Čreti in upamo, da bodo tako potekala tovrstna tekmovanja tudi v bodoče. V posameznih kategorijah so pri članih zmagali člani PD Zabukovica v postavi: Magda Ježovnik, Milena Goričan, Ivo Goričan in Milan Polavder. Pri mladincih: PD Zabukovica — v sestavi: Martina Goričan, Matjaž Čulk in Damjan Čulk, pri pionirjih pa PD Vransko — v postavi: Primož Roter, Uroš Roter, Boštjan Beršnjak in Sergej Černe.
M. Marko
Pohod od Litije do Čateža
Množični, dvajset kilometrski kulturnorekreacijski pohod je posvečen Franu Levstiku in njegovemu znamenitemu literarnoprogramske-mu spisu Pohod od Litije do Čateža. 130 let po njegovem popotovanju se je na isti poti zbralo kakšnih tri tisoč pohodnikov, med njimi tudi trideset iz planinskih društev naše občine.
Pot nas je vodila od Litije preko Šmartnega in Jelš na 700 m visoko Grmado in od tam skozi Moravče mimo zabrisanih ostankov gradu Turn na Čatež. Šesturno pešačenje je popestreno z ogledom etnografskih znamenitosti, predvsem domačije Zidarjeve Tone v Moravčah, Bojčeve zidanice, gradu Turn, od katerega je ostal spomin, da je bil Fran Levstik tam domači učitelj in sam Čatež, na grebenu postavljen zanimiv dolenjski kraj.
Slavnostni govornik o Levstikovi in današnji aktualnosti je bil Matjaž Kmecl, ki je s požirkom novega vina iz majolike na izviren način uradno odprl Levstikovo pot. Ostali udeleženci pa smo to na enak način podprli.
Organizatorji, Občinski konferenci ZSMS iz Litije in Trebnjega in domačini so se potrudili in uspešno ponudili udeležencem znano dolenjsko gostoljubje. To pa je tudi najlepše vabilo, da se nas ob letu na tej poti zbere še več.
Dušan Šip
Biki, vino in potice v akciji »Podarim — dobim«
Na 19. sejmu smučarske in ostale opreme ski expo v Ljubjani so med drugim predstavili tudi kartice za letošnjo akcijo »Podarim — dobim«. Letos bo osem žrebanj, v njih pa bodo razdelili srečnim dobitnikom 5500 nagrad v vrednosti 465 starih milijard. Cena kartice je izredno popularna, saj stane 3900 din!
Med mnogimi zanimivimi nagradami je tudi nekaj prav smešnih, čeprav so po svoje tudi dragocene. Tako bodo med drugim razdelili 40 petstokilogramskih bikov, desettisočlitrski sod vina,
1000 potic, zlato skrinjo in sto zaročnih prstanov, zlato jabolko, 561 parov smuči Elan, 89 izdelkov Gorenja, umetniške slike in knjige, trenerke, kuhinje, čelade, potovanja in še in še.
Zvezde posameznih kol pa so seveda avtomobili, med njimi renault 21 IMV, delavnica Unior, potovanje na Kitajsko in devet nagrad šole smučanja Toneta Vogrinca, direktorja naše alpske reprezentance, na smučiščih mon-denskega francoskega smučarskega centra Val Thorens.
TV
^-Za vsakogar nekaj-------------------------- %
Razgibajmo življenje
T^y / Priprava na smučarsko sezono zahteva določeno zavzetost in si-stematično aktivnost, ki mora biti usmerjena v pridobivanje osno-/ vne in specialne psihofizične sposobnosti. Na splošno velja, da se pripravljamo na smučarsko sezono v jesenskem času z različnimi oblikami športno-rekreativne vadbe. Vendar lahko tudi še sedaj naredimo za pripravo marsikaj, in sicer s smučarsko gimnastiko v naravi, v telovadnici ali pa kar doma.
Če smo v jesenskem času prebirali navodila v časopisju ali poslušali informacije iz radia, potem smo verjetno že septembrske proste ure izkoristili za vadbo s planinskimi izleti, kolesarjenjem, tekom v naravi in drugimi aktivnostmi.
Smučarsko gimnastiko vključujemo v svoj program tako, da izvajamo kompleksne vaje dva do trikrat tedensko. V tej vadbi izberemo predvsem take vaje, s pomočjo katerih krepimo mišice in vezi nog in učinkujemo tudi na druge dele telesa. Pri smučanju so obremenjene zlasti mišice in vezi stopal, skočnega, kolenskega in kolčnega sklepa, kar še posebej občuti smučar začetnik, pa tudi naprednejši smučar, ki v pripravljalnem obdobju (jesenskem času) ni ničesar naredil za svojo telesno pripravljenost oz. psihofizično kondicijo. Nepripravljen je dosti bolj izpostavljen raznim poškod-
bam, zlati zvinom in zlomom.
S smučarsko gimnastiko torej še vedno lahko pričnemo in si pridobimo del moči za prijetnejšo smuko. Vaje razdelimo v skupini, in sicer tako, da v prvo izberemo tiste vaje, ki imajo splošen učinek na mišice, vezi in sklepe, v drugo pa tiste, ki so povezane s specialno smučarsko motoriko. Obe vrsti vaj pa izvajamo v stoječem, sedečem ali ležečem položaju, lahko pa izberemo še kak drug položaj. S posameznimi vajami sistematično obdelamo vse dele telesa, tako da prehajamo od glave in vratu na roke in ramenski obroč, dalje na trup: vadbo zaključimo z vajami, ki učinkujejo na mišice in vezi kolčnega obroča in nog. Vaje vsebujejo različne odklone, zasuke, predklone, zamahe z rokami in nogami, zakloni, obrati itdi, in sicer v različnih kombinacijah in povezavah.
Smučarske gimnastike pa si ni mogoče zamisliti brez skokov, preskokov, naskokov in drugih vaj, ki sodijo v posebno pripravo slehernega smučarja.
Preprečevanje nesreč na smučiščih mora biti poleg želje po radostih smučanja ena poglavitnih nalog ne le smučarskih delavcev, reševalcev in žičničarjev, temveč tudi slehernega smučarja. V bistvu gre za kar največje uveljavljanje načela varnosti, saj je znano, praksa pa to vsak dan potrjuje, da se tudi v okviru športno-rekreativne vadbe dogajajo številne lažje, pa tudi hude nesreče. Mnoge od teh bi lahko z upoštevanjem osnovnih načel varnosti preprečili ali vsaj omilili njihove posledice.
Vzrokov za pogoste in številne nesreče ha snegu je gotovo veliko. Najpogostejša pa je neustrezna telesna oziroma psihofizična pripravljenost smučarjev, utrujenost, slaba oprema, nepravilna nastavitev varnostnih vezi, nepravilna izbira terena, prevelika hitrost in druge.
Za svojo in tujo varnost na smučišču lahko naredite veliko sami, če upoštevate navedena navodila, zlasti pa pravila za obnašanje na smučarskih terenih (progah).
Tokrat sem namenoma več pozornosti posvetil prav smučanju, pač glede na to, da smo tik pred začetkom smučarske sezone, saj so prav predhodne priprave pogoj, da se bomo s smučanja vračali veseli in zdravi.
A. Vidmajer
SŠj za letos končane
Sindikalne športne igre so za letošnje leto zaključene. Slovesen zaključek bo 3. decembra ob 17. uri v Nami Žalec, pokrovitelj pa bo Ju-teks. Tudi letos je na igrah sodelovalo več kot tisoč občanov naše občine, ki so se pomerili v desetih športnih panogah v kvaliteti in množičnosti. Več o igrah bomo poročali v naslednji številki.
T. TAVČAR
Vinko Mihelak republiški prvak
V Lokrovcu pri Celju je bilo republiško tekmovanje radioamaterjev, ki so tekmovali v iskanju skritega radijskega oddajnika ali kot tudi pravijo v lovu na lisico. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 23 posameznikov iz osmih radio klubov Slovenije. Med člani je prvo mesto osvojil in postal republiški prvak Vinko Mihelak iz žalskega radio kluba, četrto pa njegov klubski tovariš Boštjan Rebernik. Ekipno so člani radio kluba Žalec osvojili tretje mesto.
Radio klub Celje, ki je bil organizator republiškega tekmovanja, je obenem pripravil tudi regijsko tekmovanje v radio telegrafiji. Največ uspeha je imel član radio kluba Žalec Boštjan Rebernik, ki je osvojil prvo mesto.
T. TAVČAR
Novi konjeniki v Gotovljah
Eden najboljših slovenskih konjeniških klubov v Gotovljah pri Žalcu se je odločil, da v zimskem času pripravi začetniški tečaj za vse, ki bi se radi naučili veščine športnega jahanja. Tako je po 20. novembru možen vpis v tečaj, ki bo potekal po skrbno pripravljenem programu in pod strokovnim vodstvom novega trenerja, ki je pred dnevi prevzel svoje delo. Prijave sprejemajo kar pri hlevu, popoldne, na Ložnici, v neposredni bližini Gotovelj, med konjenike pa lahko pride vsak, ki ga veseli delo s konji in športno ter turno jahanje. Novi člani naj bi si v zimskem času pridobili toliko znanja, da bi spomladi lahko začeli resneje delati s konji in se najboljši tudi udeleževati prvih klubskih tekmovanj.
TV
V Žalcu gimnastični pokal Jugoslavije
uk
Pred 25. leti je bila ustanovljena gimnastična zveza Slovenije, vendar pa so Slovenci že pred sto leti dokazali, da je telovadba simbol slovenstva. Imena, j kot so Leon Štukelj, Miro Cerar, Janez Brodnik, Tine Šrot in drugi so ponesla glas razvite gimnastike iz Jugoslavije po svetu, kjer-so osvajali olimpijske medalje in druga odličja, skromni, a zelo dobro pripravljeni so bili vzorniki mlajšim rodovom.
Danes govorimo o gimnastiki 2000, o projektu, ki je na znanstveni osnovi začrtal nadaljnji razvoj gimnastike pri nas. Prepričani smo, da se bodo s pomočjo tega projekta rodili novi Cerarji.
Pokal gimnastike in pionirski pokal Slovenije!
Prireditev bo v soboto, dne 10. decembra 1988, v telovadnici v Žalcu, in sicer ob 10. uri pionirski pokal Slovenije, ob 18. uri pa članski pokal Jugoslavije.
Vabljeni na izredno zanimivo prireditev!
Adi V.
Šport ob krajevnem prazniku Vrbja
Športno društvo Vrbje je ob praznovanju krajevnega praznika pripravilo nagradni hitropotezni šahovski turnir in pokalno tekmovanje v malem nogometu ter namiznem tenisu, skupaj je v vseh disciplinah tekmovalo več kot dvesto športnikov.
V šahu se je pomerilo 24 šahi-stov in cele občine, v finalni skupini pa se jih je pomerilo dvanajst, zmagal pa je Karli Turk pred Džordževičem in Brinovcem. V skupini B pa je zmagal Vuherer pred S. Urisek in Kisi-čem.
Na članskem pokalnem turnirju v malem nogometu je nastopilo 15 ekip, v finalu pa je bila najboljša ekipa ŠDP Vrbje II, ki je igrala z Železničarjem iz Žalca neodločeno 2:2, imela pa je boljšo gol razliko. Prva ekipa Vrbja pa je igrala za tretje mesto z Žahajajo-čimi zvezdami iz Žalca in jih premagala z rezultatom 6:3. Najboljši strelec turnirja je .bil Samec iz ekipe Vrbja II.
V	namiznem tenisu se je pomerilo več kot 30 tekmovalcev, najboljši pa je bil Dani Kovče pred Koražijo, Breznikarjem in Jugom.
ŠAH NA POLZELI
Šahovski klub Polzela je s pomočjo ZTKO Žalec izvedel tretji občinski posamezni hitropotezni turnir za prvaka občine Žalec, na katerem je nastopilo 26 šahistov iz štirih klubov. V finale se je uvrstilo 12 šahistov .zmagal pa je Jože Zorko — ŠK Žalec — z desetimi točkami pred Brinovcem, Skokom, Kampušem, Peternelom in Pipalom.
V	malem finalu je zmagal Vo-šnjak pred Podlesnikom. O končnem zmagovalcu pa bo odločal zadnji, četrti turnir, ki bo predvidoma 16. decembra v Vrbju, trenutno pa je v vodstvu Jože Zorko s 40 točkami pred Stanetom Skokom s 35 točkami.
“19
Obvestilo
Radioklub Žalec obvešča, da bo v mesecu decembru 1988 pričel s tečajem radioamaterjev-operaterjev C, D in E razreda. Hkrati bo pričela z delom tudi konstruktorska in ARG sekcija (lov na lisico).
Pisne prijave pošljite na naslov: RADIOKLUB ŽALEC, Ulica heroja Staneta 1, 63310 Žalec, lahko pa se zglasite tudi osebno v prostorih kluba (dom SLO) vsak torek med 19. in 20. uro.
Prijave bomo zbirali do vključno 5. decembra 1988.
Vabimo vas, da se nam pridružite.
RADIOKLUB ŽALEC
Na dan 1. novembra je bila v Žalcu ali Grižah izgubljena usnjena rokavica. Najditelj naj pokliče na tel. 714-463
Zahvala ob pomoči
Osmega novembra je zagorelo na našem gospodarskem poslopju v Arji vasi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam takrat priskočili na pomoč in pomagali reševati živino ter poslopje. Še posebej se zahvaljujemo poklicnemu gasilskemu društvu Celje, ostalim gasilcem, Marjanu Ocvirku, Daniju Kučerju in vsem sovaščanom.
Marija-Greta Jovan Arja vas ,59,
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo na glavnih vodih v občini Žalec:
od 21. 11. do 28. 11. 1988 - Tone JAGER, Prebold 62/a
od 28. 11. do 5. 12. 1988 — Jakob OLIP, Pongrac
21
od 5. 12. do 12. 12, 1988 - Bogdan PANTNER, Polzela 208
od 12. 12. do 26. 12. 1988 - Marko DOLINAR, Griže 35
od 26. 12. do 2. 1. 1989 - Vlado ŠUPER, Vel. Pi-rešica 5/e
Opomba: dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik DO Komunala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre
MARIJE BREZOVŠEK
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev na Polzeli, ki so zanjo tako lepo skrbeli in jo negovali, govorniku Rafku Krošlju, godbi na pihala iz Zabukovice, Krajevni skupnosti, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
V SPOMIN
Dne 22. novembra je minilo leto, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi, skrbni mož, oče, dedek in pradedek
FRIC PAPEŽ
iz Zabukovice 53
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Njegovi: žena Marija, hčerki Frida in Majda, vnuki: Zdenka, Boris in Dušan ter pravnuka Tina in Bori
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in prerani smrti dragega moža, očeta in starega očeta
«
KONRADA BALUHA
z Brega pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Hvala duhovniku, govornikoma KS Polzela in TN Polzela, pev-skemu zboru, kolektivoma TN Polzela in Savinjskega magazina Žalec in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA JEŽOVNIKA
z Vel. Pirešice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih.
Posebna hvala govorniku za tople besede, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin
ZAHVALA
Ob nadvse bridki in prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE CESTNIK
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo osebju ZD Žalec, vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam pomagali v času njene težke bolezni in jo pospremili k preranemu grobu.
Iskrena hvala društvu upokojencev TT Prebold, sodelavcem Sigme Zabukovica, Gorenju, obratu Dolopol Šoštanj, godbi iz Zabukovice, pevcem, govornikoma ter duhovniku za opravljen obred.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči,: mož Ivan, hčerki Nada in Ivanka z družinama • - •	in ostalo sorodstvo
Prometne nezgode
Dne 12. oktobra je ob 15.05 v križišču magistralne in lokalne ceste v Žalcu voznik kolesa z motorjem Borut ARISTOVNIK (19 let) iz Arje vasi izsiljeval prednost vozniku Janezu BAUMKI RHERJU. ki ga je zadel: pri tem ga je vrglo najprej na pokrog vozila in v vetrobransko steklo, od tod pa na cestišče, kjer je obležal hudo poškodovan.
Dne 16. oktobra je okoli 18. ure na lokalni cesti v Podvinu pri Polezli voznik kolesa z motorjem 60-letni Martin TURNŠEK iz Rakovelj zbil pešca 61-letnega Janeza ŽELEZNIKA s Polzele, ki je ob sebi potiskal kolo z motorjem V trčenju sta oba padla po vozišču in se hudo poškodovala
Dne 18. oktobra je okoli polnoči 24-letni Ilija MARKOVIČ iz Prekope pod vplivom alkohola z osebnim vozilom CE 182—741 pri vožnji v smeri Žalca zapeljal s cest ein trčil v drog telefonske napeljave, pri čemer se je laže poškodoval.
Dne 20. oktobraje ob 14.05 na lokalni cesti v Sp. Gorčah vozil osebni avtomobil CE 162—024 po prednostni cesti Aleš KRALJ, v Spodnjih Gorčah pa mu je na cestišče pripeljala iz neprednostne ceste voznica os avtomobila 39-letna Julijana BRUMEN s Polzele. V trčenju sta bila oba voznika laže poškodovana.
Dne 21 oktobra je na magistralni cesti v bližini gostišča Štorman voznik' osebnega avtomobila CE 906 - 91 — 36-letni Davorin ŠTROS iz Celja prepozno opazil upočasnjeno vožnjo kolone vozil, ker je eno izmed vozil zavijalo levo proti gostišču. Štros se je zaletel v zadnji del os. avtomabila CE 239—295. ki ga je vozil Franc RAMSKUGLER V trčenju je nastala velika materialna škoda, ugotovljeno pa je tudi bilo. da je Štros vozil pod vplivom alkohola
Dne 25. oktobra je ob 13.40 na magistralni cesti izven Arje vasi voznik os avtomobila CE 253-958 — 24-letni Bojan CVELFER iz Celja zaradi prehitre vožnje pred ovinkom začel zavirati in pri tem zapeljal v levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila CE 243-052 Zlatko KOROŠEC, ki se je trčenju skušal izogniti, vendar sta vozili kljub temu trčili, pri čemer je osebno vozilo odbilo desno, tovorni avtomobil pa je zapeljal po travnatem nasipu s ceste in se prevrnil na streho. V nezgodi se je huje poškodoval voznik Cvelfer, laže pa sopotniki v Cvelferjevem vozilu Gregor SMOLE. Helena SOJČ, Emilija PRIMOŽIČ fn Nataša KREMŽAR ter sopotnik v tovornem avtomobilu Jože ISKRAČ.
Dne 31. oktobra je okoli 14.50 na magistralni cesti v Levcu voznik osebnega avtomobila CE 251 —190 Marjan DUŠAK (28 let) iz Celja zavijal levo proti gostišču Intihar in pri tem izsilil prednost vozniku os. avtomobila CE 214—989 Branku KRIŽANU, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je nastala velika materialna škoda, laže pa se je poškodovala tudi sopotnica v Križanovem avtomobilu Jožica KRIŽAN
Dne 9. novembra je ob 15.15 na lokalni cesti v Rojah zaradi prehitre vožnje z osebnim avtomobilom CE 239 - 905 začelo zanašati 28-letnega Renata PIRŠA iz Griž. ki je zapeljal levo v blagem ovinku v trenutku, ko mu je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom CE 183-092 Mihael DIVJAK. V trčenju je voznik Pirš laže poškodoval, sopotnica v Divjakovem vozilu pa huje.
Kazniva dejanja
Dne 17. oktobra je bilo med 13. in 22. uro v Andražu Konradu MEKLAVU iz Dobriča ukradeno motorno kolo APN-6, metalno sive barve, št. motorja in okvirja pa je 365442.
Dne 19. oktobra so prodajalke v veleblagovnici Nama v Žalcu zalotile pri kraji oblačil 16-letnega M. G. z Dobrovelj.
Dne 21. oktobra ob 5.40 je bila Dragici MILIČ iz Žalca izpred vrtca iz odklenjenega osebnega avtomobila ukradena ženska torbica. Tatvine je osumljen I. B. z Šlandrovega trga v Žalcu, ki je pobegnil iz VPD Radeče. Omenjeni je osumljen tudi vloma v osebni avtomobil, parkiran v bližini jame Pekel, kjer je s kamnom razbil steklo in iz vozila vzel žensko ročno torbico z nekaj denarja. Denar je ukradel tudi iz odklenjenega, parkiranega vozila pred pokopališčem v Žalcu dne 24. oktobra, last Karmen GUDICELJ iz Štor. V tem času pa je denar ukradel tudi iz avtomobila neznanega lastnika, zato miličniki prosijo, da se oškodovanec zglasi na postaji Milice. I. B. je podobno tatvino izvršil tudi v Šempetru, v Celju pa je ukradel kolo z motorjem, ki ga je nato.pustil v Žalcu. Pri teh kaznivih dejanjih sta mu pomagala 8- in 14-letna brat in sestra.
Dne 22. oktobra je med 22. in 23. uro neznanec s kamnom razbil steklo na stanovanjski hiši Marije PUSOVNIK s Studencev 40/b, pri čemer je nastala škoda za približno dvesto tisočakov.
V	noči na 28. oktober je bil na pokopališču v Šempetru Olgi HABOT s Podloga ukraden nagrobni okvir iz črnega marmorja. Tega dne je bilo v Vinski Gori ukradeno kolo z motorjem APN-6, zelene barve, s štev. okvirja in motorja 370751. in sicer Miroslavu JURKD z Lopatnika.
• V noči na 31. oktober je bil Godlerju iz Kasaz izpred stanovanjskega bloka s stoenke ukraden kolesni obroč z gumo. Na to noč je bilo v DO SIP Šempeter ukradeno različno orodje znamke UNIOR v vrednosti petsto tisočakov
Dne 2. novembra je bilo Janezu VASLETU s Podvina pri Polzeli ukradeno kolo z motorjem APN-6, s tovarniško številko 363848.
V	noči na 4. november je bilo iz nezaklenjene drvarnice Miranu STRAHU iz Orove vasi 2 ukradeno neregistrirano motorno kolo tomos 14/M, rdeče barve in s tovarniško številko 242177.
Dne 6. novembra je bil okoli 19. ure v hotelu Golding-Rubin kršen javni red in mir. ko sta"se sporekla brata R. in I. B iz Žalca, pri čemer je R. B.. ki stanuje v Ulici heroja Staneta z nožem poškodoval brata I. B
Z osebnega avtomobila zastava 750 Marije VRHOVŠEK na Velenjski 9 v Žalcu pa sta bili to noč ukradeni kolesi.
♦tadicija ^
beh .. generaci/
novoletni popust /

ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC

SAVINJSKI MAGAZINI ŽAI.IEC
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE -
29. NOVEMBER
vsem delovnim ljudem in občanom
ter se priporočamo za obisk v naših poslovnih
enotah
Drugi DA za Marijo in Rudolfa Godlerja
Drugo soboto v tem mesecu sta 75-letni Rudolf in 69-letna Marija Godler, doma iz Kasaz, praznovala 50-letni-co skupnega življenja — zlato poroko.
Rudolf se je rodil v Blatnem pri Brežicah v družini s štirimi otroki. Otroška leta je preživel v Libojah in Petrovčah, kjer je obiskoval šolo. Že v otroških letih sta mu umrla starša, zato se je preselil k sorodnikom v Blatno. Zaradi tetine smrti je moral pri tujih ljudeh opravljati kmečka dela. Ko je bil star 20 let, je odšel na služenje vojaškega roka, nato pa se je zaposlil v rudniku Globoko pri Brežicah.
Žena Marija se je rodila pred 69 leti v Piršbregu pri Brežicah, v številni kmečki družini. Ko je bila stara 19 let,
je spoznala svojega moža Rudolfa. Leto po poroki se je rodila prva hčerka, ko pa se je začela vojna, sta bila izseljena v Šlezijo. V taborišču se jima je rodila druga hčerka. Po osvoboditvi sta se vrnila v domovino in se naselila v Arji vasi, po rojstvu sina Ivana pa preselila na tovarniško ekonomijo Mirosan, kjer je bil Rudolf dolga leta upravnik, Marija pa je delala v kuhinji. Leta 1953 sta se vselila v svojo hišo v Kasazah. Oba sta upokojenca KIL Liboje že vrsto let.
Danes jubilanta uživata jesen življenja v Kasazah, na svojem domu, kjer jima je v pomoč sin Ivan, štirikrat pa sta bila na obisku v Avstraliji pri hčerkah in vnukih.
T. TAVČAR
Obred zlate poroke je opravil v poročni dvorani v Žalcu Edmund Božiček.
JUGOBANKA
LJUBLJANA
Agencija Žalec
v Nami, Titov trg 2 Žalec telefon: 711-202
Pri nas lahko uredite vse vrste bančnih poslov v zvezi s tekočimi računi, plačilom stalnih mesečnih obveznosti, prejemanjem pokojnin, z različnimi načini dinarskega in deviznega varčevanja, vodenjem žiro računov in menjavo tujih plačilnih sredstev.
Morda potrebujete le strokoven bančni nasvet ali želite poenostaviti svoje denarno poslovanje? Predlagamo, da nas obiščete.
Skupaj bomo poiskali za vas najboljšo rešitev, kajti pri nas se ravnamo po geslu, da je posel zares dobro opravljen, kadar sta zadovoljna oba. In dokaz dobrega dela je prijazen nasmeh med ljudmi.
Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 17. ure,
sobota od 8.30 do 11. ure.
nama
V vseh Naminih veleblagovnicah:
•	do konca novembra svetila na 3 obroke, brez pologa in obresti
•	predpraznična ponudba nekaterih živil do 26 % ceneje
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
Veleblagovnica	Žalec
Prodajni center	Levec
Te dni so delavci Obnove pokrili večnamenski dom Partizana v Taboru. Sredstva za obnovo doma so prispevale samoupravne interesne skupnosti, krajevna skupnost iz samoprispevka in vzgojno izobraževalna skupnost iz združene amortizacije. V njem bodo krajani Tabora dobili prepotrebne prostore za kulturno in športno dejavnost.
SAMOVOLJA VOZNIKOV DOSTAVE. Čeprav na začetku Šiandrove ulice v Žalcu stoji prometni znak, ki dovoljuje vozilom za dostavo, parkiranje do ene ure pa si vozniki to odredbo razlagajo vsak po svoje. Šofer Celjske mesne industrije, ni pa edini, je svoje vozilo parkiral kar na levem pasu in tako zaprl promet. Na opozorila čakajočih voznikov se ni veliko menil saj treh salam, kolikor je tedaj dostavil v bližnjo trgovino res ne more nositi po trgu. Gneče na ulici pa bi se že zdavnaj lahko izognili z dostavo s Pečnikove ulice.	jk
OBNOVILI BODO MOST PREKO LOŽNICE — Delavci CE-KA Celje te dni hitijo z deli pri obnovi mostu preko Ložnice v Arji vasi. Investitor je Republiška cestna skupnost, promet, ki je sedaj zaprt, pa bo stekel že za praznike.	jk
Za jubilej nova dvosedežnica
Delavci RTC Golte pripravljajo za skorajšnjo zimsko sezono vrsto novosti. Največja bo prav gotovo že nekaj let napovedovana dvosedežnica, ki bo uradno popeljala prve smučarje 24. decembra. Tedaj bodo namreč proslavili 20-letnico smučarskega centra. Sicer pa so redna vzdrževalna dela pri kraju in če bo dovolj sne-
ga, bo smuka na Golteh stekla za dan republike. Uredili so tudi novo progo na Blatnik, na Medved-njaku pa postavili tekmovalno hišico. Pretekli teden so pripravili tradicionalni smučarski teden s sejmom smučarske opreme, zaključili pa so ga s smučarskim sejmom.
jk
S) blagovnico
WLÙ
-hmozad-

ŽALEC. TEL.: (063) 713211 • PÖSLUJEMO OD 7. DO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 11 URE
UGODNI NAKUPI
do 30. novembra 1988
OB DNEVIH ELEKTRO ODDELKA:
—	pralni stroj Gorenje 040 samo 1.052.400 din
— pralni stroj Gorenje 060	samo 1.260.000 din
— pralni stroj Obodin	samo 802.000 din
—	zamrzovalna skrinja 310 I samo 1.082.100 din —- hladilnik 120 I Gorenje samo 614.500 din
—	mali gospodinjski aparati do 40 % ceneje
Priporočata se blagovnici HMEZAD v Žalcu in Ilirski Bistrici.
Vaš nakup od vijaka do traktorja.
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER