■o Im Ir- ■co •in ic> "o Ir- V boj proti škodljivim delcem v zraku VSE NASE AKCIJE Hujšali, kupovali, rojevali in maturirali 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 102/Leto 67/Celje, 28. december 2012/Cena 1,50 EUR mfflwntednil Odgovorna urednica NT E V iskanju luči Gospodarstvo na Celjskem je v iztekajočem se letu doživljalo preveč počasnega umiranja na obroke. Blok 6 pa je le dočakal amen za poroštvo. JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si Varčna okna EKOLIGHT HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA caH® ^ fj ÜZITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666 § Biserka Povše Tašic Nogometaši Celja kmalu z novim trenerjem? Na sodiščih »pognali« sojenja za nesreče PODARJAMO VAM prvih Šest od dvanajstih ZGODB Življenje so potovanja Od lutkarja do vojaka in gasilca S terapijami do izjemnega napredka Hvaležen za vsaj en obrok hrane na dan Po Spevovi poti Nikoli ni prepozno Priloga: KOLEDAR 2013 ŠMARJE PRI JELŠAH - Pod streho vsi največji projekti ^ ŠENTJUR - Imajo čisto svežo karto občine NA KOLESIH Najljubši je vedno clio - /n rMAlNA. UŽITEK BIVANJA! VOJNISKA GMAJNA- u — N1Z3A CENA ZA IGRANA STANOVANJA! ÄÄiSTANO™ Za ogled pokličite www 051365 287 .rnikstanovanjd.3' 2 PRAZNIČNI UTRIP NOVI TEDNIK UVODNIK BISERKA POVSE TAŠIČ bv ■■■ v" ■■ ■ Pise jih življenje Zdaj že pokojni legendarni urednik osrednjega nacionalnega radia mi je kot nadebudni začetnici nekoč dejal, da ljudi visoka politika ne zanima, da so jim blizu zgodbe iz njihove vasi, zaselka, ulice, »becirka«, če hočete. No, oblastnikom nemili zvoki protestnikov s pločnikov in ploščadi so lahko znamenje, da se mora slehernik med nami še kako zanimati tudi za politiko, ker nam kroji življenje. In to hočeš nočeš odgovorno, pošteno, pokončno in ne le takrat, ko nam zmanjka drobtinic na mizi in se zavemo, da nam je »apolitičnim«, s čimer se tako radi hvalimo, ostalo bore malo. In tudi zato v osrednjem regionalnem časopisu na Celjskem vse leto skrbno tehtamo med tem, kar bi zanimalo naše bralce na podeželju in one v mestih. S spodbudnimi zgodbami opozarjamo, da ni vse gnilo. Z manj birokracije naslavljamo odgovorne v državi s pomočjo konkretnih zgodb majhnih ljudi in občinskih zadreg, naj se vendarle odpovedo nepotrebni papirologiji, ki duši optimizem in polet slovenske družbe. V petkovih intervjujih predstavljamo ljudi, ki »štrlijo« iz poprečja in so na različnih področjih življenja lahko spodbuda ali opomin sodržavljanom in državi. Po kar nekaj novinarske kilometrine sem prepričana - in dopuščam, da se motim - da slehernega med nami zanimajo tiste zgodbe, ki bi se lahko pripetile tudi njemu, bodisi v vlogi režiserja, igralca, statista. In v ožjem pomenu se nam kot posameznikom dogaja politika kot način ravnanja za dosego nekega cilja prav vsak dan v različnih življenjskih situacijah. Moramo se odločati in sprejemati posledice svojih odločitev. Ali pa se ne odločati in prav tako občutiti posledice svojega ravnanja. In zato prav vam, rednim in občasnim bralcem Novega tednika, ki bo v letu 2013 dopolnil že častitljivih 68 let, podarjamo dvanajst zgodb, zbranih v dveh delih. Opozoriti vas želimo, da jih odkrivamo iz dneva v dan in so morda prezrte, čeprav so z vami iz številke v številko v obliki reportaž, portretov, intervjujev. In to prav iz vašega kraja. Skozi različne novinarske zvrsti in profesionalno pišoče pero vam jih pošiljamo v vaše domove. Prepričani smo, da moramo pri novicah ločevati zrnje od plev in tudi, da v poplavi informacij in hitrejših medijev časopis nenadomestljivo izpolnjuje poslanstvo profesionalnega osvetljevanja, razsvetljevanja, pojasnjevanja dogodkov. Le-teh ne iščemo na Luni, temveč na terenu, na vašem pločniku, v vašem gasilskem domu, vašem domu za ostarele, šoli... In ko včasih kdo zarobanti, da je premalo novic iz njegovega kraja, mu človek skuša vedno znova - včasih tudi zaman - dopovedati, da je morda bolj kot kakšna slika s podpisom za bralce iz več kot 33 občin zanimiva zgodba o edinem še preživelem zaporniku celjskega Piskra, o Karmen iz Šmarja, ki je otipala rakavo zatrdlino in preživela, o Dejanu z Vranskega, ki je ostal brez rok in mu je objem ostal le spomin ...Tudi o njihovih zgodbah smo pisali v letu, ki se izteka. Seveda se kot osrednji regionalci zavedamo tudi pomena poročevalskega kronista o vsem, kar se v naših krajih dogaja. Vendar naše poslanstvo družbeno angažiranih posameznikov in profesionalcev ni zgolj to. Na pragu novega začetka objavljamo dvanajst zgodb ali svetov, ki so čisto preprosti in jih lahko razume mlad ali star bralec, kmetovalec, delavec, doktor ali profesor, pri čemer imajo skupno nit - vsi prihajajo iz krajev, kjer sobivamo drug z drugim, in včasih žal tudi drug mimo drugega. Ko se sprašujemo, kaj podariti, kaj zaželeti svojim dragim, prepogosto pozabimo, da nam je najlepše darilo na dosego roke. In zato smo se tokrat v Novem tedniku zazrli vase in vam podarjamo to, kar najbolje znamo: pisane besede, ki iz vaših in naših izkušenj tkejo lepe, temačne, boleče, srečne... zgodbe, ki jih tudi na Celjskem piše življenje. Pišemo o ... dveh upokojenih cinkarnarjih, ki ljubita potovanja, o ženski iz varne hiše, ki ima morda skrito sotrpinko za marsikaterim zidom slovenskih domov, o Urški Žolnir, ki je kljub zlatu ostala skromna, o javni kuhinji, ko revež prihrani skorjico kruha za prijatelja, bili smo pri družini, ki so ji poplave vzele dom, prisluhnili anekdotam spevovcev iz Šmartnega ob Paki, se odpravili k laškim Veselim nogi-cam, prisluhnili gasilcu in gozdarju ter se nalezli optimizma Alenke s Ponikve, ki je imela dovolj nezadovoljnih strank in zlaganih obljub. (strani 17-24) Naj vas v letu 2013 osrečuje čisto vaša življenjska zgodba. PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK lad 9H mm mm mm Božični duh za no Dobili smo novega predsednika države - Navduševale so jaslice LJUBLJANA - Na letošnji osrednji državni slovesnosti minulo soboto v Cankarjevem domu je bil slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je, da gre zdaj za Slovenijo, vpeto v evropsko prihodnost. Ob 22-letnici plebiscita, ko se je 88,5 % vseh volilcev odločilo, naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, smo dobili tudi novega, četrtega predsednika Republike Slovenije. Kot nov prvi mož države je namreč prisegel novoizvoljeni Borut Pahor. Posle je prevzel od dosedanjega predsednika Danila Türka in s tem nastopil petletni mandat. Po prisegi na sobotni slavnostni seji je Pahor napovedal, da si bo v okviru svojih poooblastil prizadeval, da politika čimbolj enotno predstavi načrte za izhod iz krize. Ukrepi, da bi izšli iz krize, po njegovih besedah potrebujejo široko politično podporo ter dialog in razumevanje socialnih partnerjev. Dan po božiču, 26. decembra na štefanovo, so se marsikje na Celjskem lotili tudi žegnanja konj. Več o tem si boste lahko prebrali v naši stalni torkovi rubriki Bralci poročevalci. ŠENTJUR - Mojstra ročnih obrti Bernard in Janko Žli-čar sta prve jaslice naredila pred dvajsetimi leti v dnevni sobi. Bile so sicer majhne, a nekaj posebnega. Potem sta jih preselila v klet, kjer sta imela več prostora, glas o dovršeni izdelavi in domiselni postavitvi pa se je širil po Šentjurskem. Vsako leto jih je hodilo gledat več ljudi. Dokler nista jaslicam namenila kar cele sosednje hiše. Že nekaj let so njune jaslice prava šentjurska turistična zanimivost. V hodniku te najprej pozdravi šmarska kalvarija, vrsta kapelic, ki se dvigajo vse Janko Žličar je letos nekaj prostora ob jaslicah namenil tudi razstavi starih šentjurskih razglednic. Foto: SHERPA do cerkvice na vrhu. Druga soba predstavlja Šentjur z njegovimi najbolj značilnimi stavbami, tretja se ponaša z gorenjsko motiviko in nazadnje imamo še sveto deželo z jaslicami. Povsod stojijo železniški drogovi z električno napeljavo in lučkami, žage in mlini delajo v polnem zamahu, pastirci se sprehajajo po svojih poteh. Ob spremljavi božičnih pesmi vse žubori in živi v svojem prazničnem poslanstvu. Zgodba malih umetelnih jaslic, ki se je v dveh desetletjih razrasla čez meje domačega mesta, je posebna predvsem zaradi neizmernega truda, ki ga oče in sin vsa ta leta vlagata v njihovo izdelavo. Vsako leto nabereta vsaj štiri avtomobilske prikolice s povišanimi stranicami mahu in drugega materiala. Postavitev jima vzame več kot mesec in pol. Kot pravi Janko, je oče zadnja leta betežnejši, njemu pa zanosa za vse to ne zmanjka. Čeprav je dela ogromno, čudenje in občudovanje obiskovalcev nad jaslicami vse odtehtata. Vsako leto jih pride gledat na stotine ljudi iz vse Slovenije, sosednje Hrvaške in celo iz Rima so že prišli gostje. Da jih prihodnje leto ne bi spet postavil, Janko niti ne pomisli. Žličarjeve jaslice - pot do njih je iz Šentjurja mimo kulturnega doma jasno označena - bodo na ogled vse do svečnice, 2. februarja. VRANSKO - Folklorno društvo Vransko je na sveti večer že drugo leto zapored v središču Vranskega pripravilo žive jaslice, v katerih so nastopali člani mladinskega odseka folklornega društva, stari med 17 in 24 let. Ker na Vranskem do lani niso še nikoli prej pripravili živih jaslic, so se mladi fol-kloristi, ki med drugim obujajo tudi stare običaje, odločili uprizoriti žive jaslice, ki so letos prav tako kot lani požele velik uspeh, saj so si jih pred in po maši ogledali številni občani. Mladi folklo-risti so tako poleg živih jaslic popestriti praznično vzdušje še z božičnimi zgodbami, povezanimi z Jezusovem rojstvom. Uprizoritve so bile še toliko bolj zanimive zaradi scene, rekvizitov in kostumov ter nenazadnje živih živali, kot so ovce, jagenjček in oslica. Vranšani so si letos želeli izposoditi celo kamelo, a so bili prepozni, saj so jih prehiteli Postojnčani. Večino pripomočkov so izdelali in postavili sami, zašili so tudi nekaj kostumov, nekaj pa so si jih izposodili pri vranskemu župniku. Člani Folklornega društva Vransko so božično zgodbo v ponedeljek zvečer predstavili večkrat, dogajanje pa so popestrile tudi pevke. ŠEMPETER - Turistično društvo (TD) Šempeter v Savinjski dolini je letos že trinajstič zapored pripravilo Božično skrivnost v jami Pekel, božično obarvano prireditev, ki jo člani društva vsako leto prirejajo v in pred jamo na božič in štefanovo. Božične skrivnosti letos ni fStißißnft? Božično skrivnost v jami Pekel sestavljajo različne zgodbe povezane z Jezusovim rojstvom, ki jih oblikujejo številni nastopajoči. Tudi letos so zapele stro. Otrokom so bile še posebno zanimive živali in »drvarski« ogenj, ki ga letos nista ugasnila niti veter na božični dan niti dež na štefanovo. Foto: TimE NOVI TEDNIK PRAZNIČNI UTRIP 3 >v začetek odpihnil ne veter in ne odplaknil dež, kmalu pa bi jo preprečili netopirji. V jami Pekel živijo netopirji, ki jih naravovarstveni-ki vsako leto preštejejo. Ob spomladanskem obisku niso našteli toliko netopirjev kot leto prej, saj so jih po jami iskali sami in ne v spremstvu lokalne vodičke, ki pozna vsak kotiček, v katerem se ti ljubitelji teme skrivajo. Nekaj dni pred samo prireditvijo, za katero se priprave začnejo že kar v prvi polovici leta, pa so naravovarstveniki obvestili TD Šempeter, da v jami ne smejo organizirati Božične skrivnosti. Prav slednja naj bi po njihovem mnenju preplašila netopirje, da so se odselili. Kot pravi predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, so le uspeli doseči, da je prireditev lahko bila tudi letos v jami. »Netopirjev ni nič manj, samo naravovarstveniki jih niso našli. Z lokalno vodič-ko sva potem prešteli prav vse netopirje, saj veva, kje se skrivajo.« Bistvo božična zgodba Člani turističnega društva so Božično skrivnost v vseh teh letih nadgrajevali in tako dogajanje razširili tudi pred jamo, kar je po besedah predsednice društva tudi edini način, da je prireditev še danes tako uspešna. Vsako leto številčnejši obiskovalci božično zgodbo, prizore iz Jezusovega rojstva, doživijo ob sprehodu skozi jamo, od vhoda do izhoda, od koder se nato po gozdni poti vračajo pred vhod jame. Zgodba je bila tudi letos sestavljena iz številnih prizorov, razporejenih v kronološkem zaporedju, zapisanem v svetem pismu. V različnih delih jame so nastopili pastirji, angeli, Elizabeta, sveti trije kralji, Marija, Jožef in Jezus. Za večjo razpoznavnost so dodali tudi opise na ploščicah. Za vsakogar nekaj Letos so v jami, v kateri je zasvetila lučka miru, ki so jo šempetrski taborniki prine- sli z Dunaja, nastopili učenci OŠ Šempeter, podmladek TD Šempeter, glasbena skupina »3N« iz Šempetra, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, ženska vokalna skupina Candella iz Petrovč, moška vokalna skupina ZaPet s Ponikve, mladinski cerkveni zbor Liokorn iz Žalca, MPZ Savinjski zvon Šempeter. Prav nič manj pestro ni bilo dogajanje pred jamo, kjer se je s svojim spremstvom sprehajal Božiček, prepeval je ansambel Akordi iz Postojne, obiskovalci pa so se lahko okrepčali s kuhanim vinom, čajem in rogljički. Najmlajši obiskovalci so ustvarjali v otroškem kotičku. Iz balonov so izdelovali živalice, ogledali pa so si lahko tudi čisto prave živali, ki jih je za to priložnost pripeljalo na ogled Društvo ljubiteljev malih živali občine Žalec. Poleg tega so si otroci pekli jabolka na »drvarskem« ognju, ki so ga lani pripravili prvič. Tako so tudi letos izdolbli smrekov štor, v katerega se je od strani dovajal zrak, v notranjosti štora pa so zakurili. Praznični utrip so pripravile: SAŠKA T. OCVIRK, ŠPELA OŽIR, IVANA STAMEJČIČ, URŠKA SELIŠNIK Sveti Jožef in Marija sta zatočišče na Vranskem našla kar med balami sena. Foto: TimE Minuli petek je pod vodstvom dirigentke Martine Anderlič v Pravljični deželi že tradicionalno nastopil Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje. Ta sestav, ki seveda menjuje člane, vadi od leta 1998, ko ga je v celjski glasbeni šoli ustanovil Simon Mlakar. Po desetletju je dirigentsko palico za eno leto prevzel Damir Korošec, nato za dve leti Vilko Kroflič, medtem ko je z letošnjim šolskim letom na čelo orkestra stopila Martina Anderlič. Foto: GrupA Odštevanje vse bližje Marsikje silvestrovanja na prostem CELJE - Nocoj se meščanom obeta še zadnji v nizu brezplačnih prazničnih koncertov na Glavnem trgu. Nastopila bo Nuša Derenda s svojo skupino. Dogajanje v Pravljični deželi bo živahno še vse do zadnjega dne v letu, ko bodo vile in drugi pravljični junaki z dedkom Mrazom na čelu ob 10. uri povabili malčke na otroško silvestrovanje. Dedek Mraz je za svojo glasbeno gostjo letos izbral Andrejo Zupančič, odlično interpretko otroških pesmic, letošnjih 18 pravljic pa bodo vile povezale v čaroben konec leta, ko bodo po tradicionalnem odštevanju natančno opoldne kot prvi vstopili v »svoje« novo leto. Odrasle bo leto 2013 v družbi skupine Mambo kings pozdravilo 12 ur kasneje na Trgu celjskih knezov. Obiskovalci mesta bodo vse do konca leta na stojnicah Božično-novoletnega sejma še lahko izbirali med priložnostnimi prazničnimi darili. Sejem je odprt do 19. ure, v času koncertov na Glavnem trgu pa je odpiralni čas podaljšan do konca prireditev. A kot je mogoče slišati med obiskovalci, je škoda, da stojnične ponudbe ni tudi sicer nekoliko dlje v večer, saj letos prihaja v lepo okrašeno mesto veliko ljudi. VELENJE - V mestu spet pripravljajo silvestrovanje na prostem, ki se bo na Titovem trgu začelo v ponedeljek ob 18. uri. Takrat se bo za leto dni od otrok poslovil dedek Mraz, za najmlajše pa bosta nastopila glasbena skupina Foxy teens in pevec David Grom. Ob 20. uri se bo v Domu kulture Velenje začela veseloigra Gledališča Velenje Ta veseli dan ali Nežka MaTiček. V silvestrsko noč bo obiskovalce na Titovem trgu popeljala Tanja Žagar z ansamblom Avantura. Malo pred polnočjo bo obiskovalce nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, še pred polnočnim ognjemetom pa bo razglašena tudi naj osebnost leta. Igrače za otroke Študenti fakultete za komercialne in poslovne vede ter fakultetni alumni klub so v decembru pripravili že drugo dobrodelno akcijo. Za otroke iz socialno ogroženih družin iz Celja in okolice so zbirali igrače. V desetih dneh so zbrali več kot 500 igrač, knjig, šolskih potrebščin ter oblačil, vse zbrano pa so predali Javnemu zavodu Socio, ki je poskrbel, da so zbrana darila in ostala pomoč prišli v prave roke. Dobrodelni akciji so se pridružili študenti v vseh dislociranih enotah fakultete, prav tako tudi zaposleni ter študenti v Abituri. IS Obvestilo Obveščamo vas, da v torek, 1. januarja 2013, časopis Novi tednik ne bo izšel. Zato bo zaprt tudi oglasni oddelek, in sicer v soboto, 29. decembra 2012. Časopis Novi tednik bo izšel vnovič v petek, 4. januarja 2013. Delovni dan v oglasnem oddelku bo tako v ponedeljek, 31. decembra 2012, in sicer do 12. ure. UREDNIŠTVO različne vokalne skupine in zaigrali domači instrumentalisti. Dogajanje pred samo jamo pa ni bilo prav nič manj pe- Silvestrovanja in ] novoletni plm v Celju CELJSKA KOČA Silvestrovanje na smučišču Celjska koča, 30. 12. od 17.00 Silvestrovanje v hotelu Celjska koča, 31. 12. ob 20.00 HOTEL EVROPA Novoletni ples z večerjo, 01. 01. 2013 ob 20.00 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE SILVESTERSKA PREDSTAVA: Ken Ludwig SLEPARJA V KRILU, 31. 12. 2012 Ob 19.00 KULTURNI DOM KUD »ZARJA« TRNOVLJE - CELJE SILVESTERSKA PREDSTAVA: V. Moederndorfer LIMONADA SLOVENICA, 27. 12. 2012 ob 19.30 HOTEL ŠTORMAN CELJE PONOVOLETNI PLES Z ANSAMBLOM SPEV, 5. 1. 2013 ob 20.00 Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Ena večjih letošnjih naložb je nov Hotel Atrij v Termah Zreče, ki je zrasel pod okriljem Uniorja. Tudi Unior je med tistimi, kjer po menjavi vodstva računajo na boljše čase. V iskanju na koncu predora luči V letu 2012 smo na Celjskem doživljali (pre)več počasnega umiranja na obroke Kaj napisati o gospodarstvu v letu 2012? Če strnemo, je bilo slabše, kot smo pričakovali, saj je na cesti ostalo več zaposlenih, kot je kdorkoli napovedoval, a smo hkrati vseeno doživeli nekaj pozitivnih zgodb, ki le vlivajo upanje. Po splošnem pregledu dogajanja na gospodarskem področju ugotavljamo, da so se kot stalnica pojavljala nekatera imena. V ospredju teh »pojavljanj« je seveda blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj, ki smo ga prodajali, gradili, zapirali, zapuščali gradbišče ... vse do petkove izredne seje državnega zbora, na kateri so poslanci končno sprejeli poroštveni zakon. »Velike« zgodbe Tudi s Pivovarno Laško smo celo leto prodajali Mercator, popili nekoliko premalo piva ter se spopadali z neuspešno dokapitalizacijo. Tako ali drugače smo reševali družbo Radeče papir, da o družbi Ceste mostovi Celje niti ne govorimo. In izplen? Potem ko smo z delavci radeške papirnice protestirali v Ljubljani, se je družba znašla v stečaju, vmes je skušala vsaj enega od strojev »zagnati« občina, za papirniške stroje se enkrat zanimajo Turki, drugič Indo-nezijci, stečajni upravitelj pa ugotavlja, da se okrog nekdanjega ponosa papirne industrije zgrinjajo fičfiriči. Kar se tiče CMC, je stanje še skoraj slabše, le da se v tem primeru uporablja izraz baroni. V stečaju sta Lid in matična družba CMC, kopja se lomijo za doslej zdravi del, gre za podjetje za vzdrževanje in obnovo cest, torej Voc. Če lahko verjamemo obljubi direktorja Voca Romana Moškotevca, naj bi njegovo podjetje Ahac sodelovalo na javni dražbi in kupilo 66 odstotkov delnic, ki so v lasti CMC. V tem letu smo se tudi lovili v zapletenih stečajnih postopkih Alposa, Vegrada in drugih padlih velikanov, umiranje na obroke so v Garantu presekali kar zaposleni, vmes pa smo skušali do nekdanjega sijaja pripeljati Rimske terme. Časopisne strani je polnilo tudi velenjsko Gorenje. Šlo je predvsem za selitve, s katerimi naj bi bistveno izboljšali poslova- nje, dogajanje pa je zasenčila decembrska 4-urna prekinitev dela, s čimer so zaposleni dobili višjo božičnico. Vseeno zaenkrat velja, da se Gorenje drži nad vodo, spoštuje socialni sporazum in še naprej seli proizvodnjo. Na državni ravni Ne moremo mimo dogajanja v različnih stanovskih organizacijah. Savinjsko-ša-leška gospodarska zbornica je dobila staro-novo vodstvo, proti koncu leta pa sta kopja prekrižali slovenska gospodarska in obrtno-pod-jetniška zbornica. Da gre za članstvo, so ugotavljali nekateri, sploh potem, ko je po novem članstvo v obrtni zbornici neobvezno. Še prej se je med obrtnike, ki so celo leto opozarjali na različne težave, zaradi plač in dogajanja v upravnem odboru naselilo precej dvoma. Zato so dobili novo vodstvo, drugi človek zbornice pa je Mozirjan Jani Kaker. Seveda so delo in odmeve krojili vladni ukrepi, od različnih zakonov, predlogov in še česa za oživitev in zagon gospodarstva do finančnih ukrepov, med katerimi je najbolj razburjal DDV. Tudi slaba banka in državni holding bosta po prerekanju, tudi grožnjah z referendumom, zaživela prihodnje leto, ko bomo tudi videli, čigave napovedi se bodo uresničile. Brez strahu pred tujci V tem letu smo na Celjskem dobili tudi nekaj tujih lastnikov: Etol je pristal v izraelskih rokah, Juteks so kupili Begli-cji, Hugo Bosio je del svojega podjetja prodal avstrijskemu partnerju. Ali bo šlo za zgodbe o uspehu, je težko govoriti. Poleg tega večkrat slišimo o rasti preboldskega Odela, ki je v lasti turškega podjetja, o skoraj izjemnem poslovanju nazarskega podjetja BSH Hišni aparati, ki je že dolga leta v nemški lasti, pa tako vemo (skoraj) vse. Ravno lastnina in tujci naj bi razburjali tudi prihodnje leto, ko mnogi s strahom pričakujejo prodajo deležev propadlega Zvona 1 v Cinkarni Celje in Steklarni Rogaška. V Rogaški Slatini se že bojijo napovedanih kupcev, od katerih si zaposleni ne obetajo nič dobrega. Komu in kako bo država prodajala svoje deleže, je seveda še uganka. Seveda smo pisali še o marsičem, o kokoših v kletkah, agrarnih skupnostih, gotovinskem poslovanju, nezadovoljnih gostincih in drugih zgodbah, ki so pričale o gospodarskem utripu na Celjskem; se udeležili vseslovenske stavke v aprilu; pohvalili inovatorje in se ustavljali na sejmih, ki jih je na celjskem sejmišču pripravljala družba Celjski sejem. Velikokrat smo razpravljali o lesu, tudi o težavah lesarjev ter s pozitivnimi zgodbami iskali pot za izhod iz sklepe ulice. Žal je tudi gospodarske tokove uničevala novembrska poplava. Sicer pa je bilo leto v znamenju drugih vremenskih nevšečnosti, od pomladanskega deževja, poletne suše do jesenske škode. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT) Znova o prodaji Mercatorja Družbe Skupine Laško, gre za laško in ljubljansko pivovarno ter Radensko, ki so lastnice malo več kot 23 odstotkov osnovnega kapitala družbe Mercator, so podpisale sporazum o skupni prodaji teh delnic. Kot so preko spletnih strani Ljubljanske borze obveščali iz Laškega, vsi podpisniki sporazuma, gre za konzorcij delničarjev, skupaj predstavljajo več kot polovico deleža osnovnega kapitala družbe Mercator. V okviru prodajnega postopka so družbe Skupine Laško z ostalimi člani konzorcija sklenile z družbo Mercator memorandum o sodelovanju, ki določa pogoje, obseg in trajanje sodelovanja med podpisniki sporazuma o skupni prodaji in družbo v postopku prodaje delnic družbe. S temi postopki se je začel nov krog za prodajo Mercatorjevih delnic. US O dogajanju na Celjskem skozi sindikalne oči sta spregovorila Vojko Korošec in Mojca Stropnik. Korošec je, med drugim, izpostavil: »V podjetjih, kjer dobro stojijo, spoštujejo dogovorjene pravice, od kolektivnih pogodb do zakonskih zahtev. V podjetjih, ki se znajdejo v težavah, pa se kopja lomijo na zaposlenih: ali ni plače ali ta zamuja, ni regresa, z zamikom prihaja do izplačila malic in prevozov na delo ... Ko tega denarja ni, so to prvi znaki za težave v podjetju.« Kopja na plečih delavcev Tudi sindikaliste je presenetil val stečajev, ki se je letos zgodil na Celjskem. Začel se je z ostanki gradbenih podjetij, kot sta Ingrad Gramat in Minerva Žalec, pa Lid in Ceste mostovi Celje, v težavah je Nivo, kjer so odpustili 300 zaposlenih, vmes pa povzročil še propad lesnih podjetij, kot so Sadeko, Garant in Smreka. Kot ugotavlja sekretar sin- tista, kjer še slišati nočejo dikalne Območne organizacije Savinjska Vojko Korošec, so zdaj že bivši zaposleni večinoma prejeli samo nadomestilo iz jamstvenega sklada, medtem ko druge terjatve še niso bile poplačane. In kar je še huje - verjetno tudi ne bodo. Sindikalisti so težko pomagali zaposlenim v Sade-ku v Rimskih Toplicah, saj je lastnik pred stečajem premaknil sedež podjetja v Ljubljano, tako da zaposleni o stečaju niti niso bili obveščeni. Delavci v Garantu so bili brez plač od aprila do avgusta, večje število odpuščenih je bilo v Tovarni nogavic Polzela ..., je nizal Korošec. Kar se tiče aktualnega vprašanja, izplačila božič-nic, sindikalisti ocenjujejo, da imamo na Celjskem dve vrsti podjetij. Na eni strani za božičnico, saj v mnogih primerih niso izplačali niti regresa. Po drugi strani pred koncem leta iz mnogih podjetij kapljajo številke o izplačanih božičnicah od 200 do 700 evrov. »Veliko delovnih mest smo izgubili, upamo, da se v novem letu strahovi pred lastniškimi prevzemi ne bodo uresničili oziroma da bodo ostala delovna mesta,« je omenil Korošec. Napovedi za prihodnje leto niso najbolj rožnate, saj se pričakuje kar nekaj prehodov na 36-urni delavnik. Med temi sindikalisti omenjajo Avto Celje, kjer so letos tudi odpuščali zaposlene. Sicer so delavci na Celjskem na robu, saj že drugo leto od 30 do 40 odstotkov delavcev prejema minimalne plače. URŠKA SELIŠNIK Pivovarna računa na večjo prodajo Nadzorniki Pivovarne Laško so se seznanili s ključnimi kazalniki kapitalske ustreznosti in stanjem plačilne sposobnosti Pivovarne Laško ter postopki odprodaje naložb družb Skupine Laško. Nadzorni svet je potrdil poslovni načrt skupine za leto 2013, ki predvideva ohranjanje tržnih deležev na domačem trgu in rast prodaje na najpomembnejših tujih trgih. Nadzorni svet Pivovarne Laško je upravi naložil, da poskuša z bankami doseči sporazum o dolgoročnem reprogramu posojil, pri tem pa računajo tudi na tvorno sodelovanje bank upnic, saj je Skupina Laško do sedaj v celoti in v roku poravnavala vse dogovorjene obveznosti. US .-O VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: iirfo@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. osfcr!« s plinom ir. toploto JI Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje; ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO / EKOLOGIJA 5 Amen za poroštvo Končno potrjeno poroštvo za denar, ki ga potrebujejo za gradnjo bloka 6 Poslanci v državnem zboru so na izredni seji s 53 glasovi za in z dvema proti potrdili zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Država bo tako jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri banki, seveda če bo Teš izpolnil točno določene pogoje. S tem je končana dlje časa trajajoča saga o pridobivanju poroštva za gradnjo bloka 6, katerega cena ne sme preseči 1,3 milijarde evrov. Kot je na seji omenil državni sekretar Aleš Živkovič, so sklenili dve pogodbi. Poleg pogodbe o zavarovanju kredita so ministrstvi za finance in infrastrukturo ter Teš podpisali tristransko pogodbo o ureditvi razmerij. V njej so določeni okviri izvedbe projekta. V tej pogodbi je izrecno določena maksimalna končna vrednost projekta, določeno je, da maksimalna cena dobave premoga iz Premogovnika Velenje ne sme presegati cene, določene v zadnji, peti različici noveliranega investicijskega programa, določen je skrajni rok dokončanja projekta, ko mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje, s številkami so določene maksimalne emisije ogljikovega dioksida tako bloka 6 kot obstoječih blokov. »Če zahteve po tej pogodbi ne bodo izpolnjene, so kot ukrep predvidene denarne kazni in odstop tako poslovodstva Teš kot vodstva projekta,« je poudaril Živkovič. V poslanskih skupinah »za« Zakon so že pred sprejemom v državnem zboru potrdili tudi v odboru za zunanjo politiko, na seji pa so ga ob nekaterih pomislekih podprli v SD. V Državljanski listi so poudarjali, da bodo s podporo zakonu omogočili, da se projekt v Šoštanju čim hitreje dokonča in začne prinašati novo vrednost. Poslanec Jakob Presečnik je v imenu SLS še enkrat poudaril prednosti, ki jih blok 5 prinaša, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bodo tudi ustrezni organi potrdili ali zavrgli namigovanje o netransparentnosti in neracionalnosti porabe sredstev oziroma rasti investicijske vrednosti. Marija Plevčak iz DeSUS je opozorila na težave s financiranjem projekta in poudarila, da ga je treba dokončati. Nasprotovanje poroštvu so znova izrazili v NSi, vendar so spoštovali večinsko sprejeto odločitev, nekaj pomislekov pa so izpostavili tudi v Pozitivni Sloveniji, vendar zakonu niso nasprotovali, medtem v SDS niso videli razloga, zakaj zakona ne bi podprli. US Foto: SHERPA Stroji na gradbišču v Šoštanju bodo še močneje zarohneli. V boj proti škodljivim delcem v zraku Večina večjih slovenskih mest ima v tem času v zraku preveč delcev PM10 - Osnutek odloka z ukrepi za Celje pripravljen Še posebej velike emisije delcev PM10 nastajajo pri zgorevanju lesne biomase v zastarelih kurilnih napravah. Zato so zlasti pozimi v večjih slovenskih mestih priporočene koncentracije teh delcev prekoračene. Prve dni januarja bo na spletni strani ministrstva za kmetijstvo in okolje objavljen osnutek odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. V njem bodo predvideli ukrepe za zmanjšanje koncentracij delcev PM10 v zraku. Dokument bo nato v javni obravnavi, v času katere ga bo ministrstvo skupaj z mestno občino predstavilo tudi civilnim iniciativam, od katerih pričakujejo dodatne predloge za boljši zrak v Celju. Drobni delci v zraku so eni najbolj problematičnih onesnaževal, saj je pri doseganju predpisanih mejnih vrednosti največ težav. Lahko so posledica emisij prahu v zrak, nastajajo lahko v kemijskih reakcijah med onesnaževali ali se odloženi na tla ponovno dvigajo v zrak kot posledica prometa ali vetra. Razvrščajo se tudi po velikosti, in sicer so delci PM10 manjši od 10 mikrometrov. Na zdravje ljudi pa imajo pomembne negativne učinke, saj povzročajo in slabšajo astmo, povzročajo ate-rosklerozo, slabšajo obstoječe bolezni dihal, srca in ožilja, povzročajo raka ... Smrtnost je v mestih, kjer je onesnaženost z delci velika, v pri- merjavi z mesti, ki imajo relativno čist zrak, povišana za 15 do 20 odstotkov, ugotavljajo raziskave. Zato so logična prizadevanja za pripravo programa ukrepov, ki bi zmanjšal koncentracije PM10. Evropska komisija je zato Slovenijo že pred leti opozorila, da mora sprejeti programe ukrepov, s katerimi bo zagotovila, da koncentracije PM10 v zunanjem zraku ne bi presegale mejnih vrednosti. Načrti ukrepov in sanacije naj bi bili po zadnjih predvidevanjih sprejeti do poletja 2013, med njimi tudi za Mestno občino Celje. Najhuje pozimi V tem zimskem času se s preseganjem vednosti delcev PM10 soočajo v domala vseh večjih slovenskih mestih, zlasti v notranjosti Slovenije. Gre za emisijo teh delcev iz individualnih kurišč, pogosto pa je krivo tudi vreme z meglo in toplotno inverzijo. Dnevna mejna koncentracija PM10, ki je določena pri 50 pg/ m3, je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. V Celju je bila v letu 2012 po podatkih Arso presežena 42 dni. Še posebej velike emisije delcev nastajajo pri zgorevanju lesne bioma-se v zastarelih kurilnih napravah. Dovoljeno število preseganj je bilo v letu 2011 preseženo skoraj na vseh merilnih mestih, z izjemo Primorske, in pa območij, ki so daleč od virov emisij. V letu 2012 so bile razmere sicer nekoliko boljše in to predvsem zaradi vremena. Sicer pa v teh časih vse več ljudi išče cenejše ogrevanje in prehaja na kurjenje drv. Takšno ogrevanje pa je z okoljskega in zdravstvenega vidika lahko problematično, saj ljudje večkrat ne znajo prav kuriti, kurijo vlažen les, nimajo primerno vzdrževanih dimnikov ter uporabljajo zastarele kurilne naprave. Učinkovita raba energije in manj prometa Tudi na območju Celja prihaja do preseganj mejne dnevne koncentracije izključno v zimskem obdobju leta (od oktobra do aprila). Z osnutkom odloka naj bi država in občina določili območje, ki je zaradi prekomerne onesnaženosti zraka s PM10 uvrščeno v razred največje obremenjenosti. Poleg tega bi določili ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s temi delci, spremljali učinke izvajanja ukrepov ter določili odgovorne organe za pripravo in izvajanje ukrepov . Med ukrepi, ki se predvidevajo, so zlasti tisti, ki bi spodbujali učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije (zmanjševanje toplotnih izgub stavb, širitev in povečevanje odjema iz daljinskega ogrevanja, dodatno spodbujanje zamenjav obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi, izobraževanje občanov o pravilnem kurjenju in ustrezni pripravi lesne biomase ...). Drugi sklop ukrepov predvideva spodbujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prevozov. Predvideni so tudi ukrepi za umirjanje prometa. Poleg tega naj bi gospodarstvo sistemsko zmanjševalo svoje emisije s čistejšimi tehnologijami. Poudarek bo namenjen tudi zmanjševanj prašenja pri transportu materiala in zmanjševanju prašenja deponij, gradbišč in voznih površin podjetij. Da bi lahko vse to izpeljali, čakajo tako državo kot občino težke naloge. Na državni ravni bo potreben program spodbud, ki bo ljudem omogočal ugoden prehod na sodobnejše načine ogrevanja. Samo osveščanje in opozarjanje sta premalo. Podobno velja za ukrepe v prometu, kjer se kljub vse dražjemu bencinu večini še vedno bolj izplača individualni kot javni prevoz - vsaj v Celju, kjer je slednji vse slabše organiziran. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Podatki Evropske okoljske agencije (EEA) kažejo, da je bilo leta 2005 kar 44,6 odstotka prebivalcev Slovenije izpostavljeno prekomernim preseganjem dnevne mejne vrednosti za koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku (to pomeni, da je bila več kot 35 dni povprečna dnevna koncentracija PM10 nad 50 pg/m3). V EU je izpostavljenost prebivalstva manjša: v letu 2005 je bilo 28 odstotkov prebivalcev EU izpostavljenih prekomernim preseganjem dnevne mejne vrednosti za delce. V preteklih letih so bila prekomerna preseganja predpisanih mejnih vrednosti za PM10 zabeležena v 25 od 27 držav članic EU. Ni varne mejne koncentracije, pod katero delci nimajo negativnega vpliva na zdravje ljudi. Študije kažejo, da imajo že nizke koncentracije delcev negativne vplive na zdravje. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije za najvišjo letno povprečno koncentracijo delcev PM10 je 20 pg/m3, medtem ko je najvišja povprečna letna koncentracija, ki jo še dopušča Direktiva 2008/50/eS o kakovosti zunanjega zraka, 40 pg/m3. 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Za več sodelovanja in optimizma Več kot 5 milijonov evrov za socialo - Priprava dokumentacije za nove naložbe »Celje, srečno 2013!« je občini in občanom zaželel župan Bojan Šrot ter nagovor zbranim v dvorani Narodnega doma končal z besedami: »Decembrski dnevi so namenjeni družini, ljudem, ki jih imamo radi. Prav je, da si v tem času vzamemo več časa za najbližje, da se z njimi pogovarjamo, jim znamo prisluhniti in jim povemo, da so oni smisel našega življenja. Posvetimo se prazničnim opravilom, obudimo praznične družinske tradicije, dovolimo si, da nas prevzame čarobnost prazničnega časa. V letu, ki prihaja, vam želim predvsem veliko poguma, tudi drznosti in preudarnosti pri delu ter vse dobro vam, vašim sodelavcem in vašim družinam.« CELJE - »Leto 2012 je bilo za Celje dobro in takšno je lahko tudi leto 2013, če bomo le še naprej tako dobro sodelovali in si s skupnimi močmi prizadevali za dobrobit vseh,« je v nagovoru na sprejemu ob koncu leta poudaril župan Bojan Šrot in dodal, da je prav optimizem tisto, česar nam v Sloveniji zadnje čase hudo manjka. Zaostrene gospodarske razmere se poznajo povsod, tudi v Celju je kriza pokazala zobe, saj je brezposelnost že nekoliko nad slovenskim povprečjem. Stiske ljudi so velike in kot je poudaril župan Šrot, jih v občini skušajo blažiti z različnimi socialnimi trans-ferji. Tako ne preseneča, da je šlo za socialne programe letos že več kot 5 milijonov evrov proračunskega denarja. A na drugi strani so v Celju letos zgradili nov vrtec v soseski Dolgo polje III, začeli obnavljati staro mestno jedro in graditi protipoplavne objekte, pod streho je 21 stanovanj v bloku na Teharjah, ki so jih vsa namenili mladim in mladim družinam. Med večje naložbe v Celju sodijo še energetska obnova II. OŠ in OŠ Lava ter končan tretji del obnove Knežjega dvorca, ki je v začetku oktobra »Celjske spet vrnil v Celje«, saj je mesto končno dobilo prostor za postavitev stalne razstave Grofje Celjski. »To so tudi glavni razlogi, da lahko novo leto pričakujemo z optimizmom in veseljem,« je dejal župan Bojan Šrot in ob tem poudaril, da je bilo v Celju za leto 2012 zelo značilno tudi skrbno ravnanje z javnimi financami. Ocenil je, da je mestna občina glede na razmere dobro poslovala in gospodarno ravnala z občinskim denarjem, saj je uspela zmanjšati skupni dolg in se med letom ni dodatno zadolževala. Ne postavljajmo si prenizkih ciljev Ob sodelovanju in skupnih prizadevanjih za dobrobit vseh je po županovih besedah zelo pomembno tudi to, da si znamo postavljati prave cilje. Te si mnogokrat postavljamo prenizko, zato bo za čimprejšnji izhod iz krize potrebno, da kar največkrat presežemo tako postavljene meje. Med načrti za leto 2013 tako v Celju izpostavljajo ureditev Glavnega trga in večjega dela Stanetove ulice (od Cankarjeve ulice do Miklošičeve ulice, op. p.). Projekt drugega dela obnove starega mestnega jedra, vreden 3 milijone evrov, je mestna občina že uspešno prijavila za sofinanciranje iz naslova Razvoj regij in si obeta poldrugi milijon evropskih evrov. Glavni trg in Stanetova ulica bosta tako ob novih tlakih in urbani opremi s klopcami in z javno razsvetljavo dobila tudi obnovljeno komunalno in energetsko infrastrukturo, kot so vodovodno, kanalizacijsko in plinovodno omrežje ter nove električne inštalacije. Začetek drugega dela obnove se bo prekrival s koncem prvega dela, v celoti pa naj bi bila dela opravljena v dobrem letu, od maja 2013 do junija 2014. Od telovadnice do kulturnega doma Leto 2013 bo sicer naložbeno manj bogato, kot je bilo iztekajoče se leto 2012, a v mestni občini bodo kljub temu poskrbeli, da bo pripravljena dokumentacija za naprej. Tako bodo pridobili projektno dokumentacijo za gradnjo telovadnice ob I. OŠ in prenovo celotnega šolskega objekta ter prostorov glasbene šole, mestna občina se je prijavila na razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v občinski lasti in v primeru, da bo uspešna, se bo že prihodnje leto nadaljeval drugi del obnove OŠ Lava. Prihodnje leto bodo v Celju skušali pripraviti investicijsko in projektno dokumentacijo za četrti del celovite prenove Knežjega dvorca, saj želijo severni gotski del obnoviti v letih 2014 in 2015, če se bo le pokazala možnost za evropsko sofinanciranje. Med t. i. evropske projekte sodi tudi gradnja novega kulturnega doma v Šmartnem v Rožni dolini, kjer naj bi malo več kot 670 tisoč evrov vre- dno naložbo izpeljali v letih 2013 in 2014. IVANA STAMEJCIČ Foto: SHERPA Veter porušil gospodarski objekt Močan veter je v torek nevšečnosti povzročal tudi na Celjskem. Podrl je nekaj dreves in drogov električne napeljave ter odkril nekaj streh. Močni sunki vetra so podrli tudi gospodarsko poslopje. Zaradi podrtih drogov električne napeljave je nekaj gospodinjstev v občinah Bra-slovče, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Zreče ostalo brez elektrike, a so pristojna elektro podjetja težave večinoma hitro rešila. Gasilci so imeli največ dela z odstranjevanjem podrtih dreves. Med drugim so jih morali odstraniti s ceste na Ljubljanski cesti v Velenju, s ceste Bezina-Rakovnik v konjiški občini in s Šlandrove poti v Šošta- nju. Gasilci na Sladki Gori v šmarski občini so odstranili močno nagnjeni drevesi, ki sta ogrožali stanovanjsko hišo, v Tepanju pa je drevo padlo na žice električne napeljave. Najhuje je bilo v naselju Jelce v Šentjurju, kjer je močan veter porušil del gospodarskega poslopja, ki je padlo na stanovanjsko hišo. Gasilci PGD Slivnica so hišo zavarovali pred nadaljnjim rušenjem, prav tako so prekrili okoli deset kvadratnih metrov ostrešja. Veter je odkril tudi ostrešje objekta v naselju Zavrh pri Galiciji v žalski občini ter streho stanovanjske hiše v Škalcah v občini Slovenske Konjice. ANJA DEUČMAN Konjičani s hrbtenico SLOVENSKE KONJICE - V občini se je v tem mesecu uradno končal projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ki so ga začeli med prvimi v državi. Konjičani so med prvo dvajseterico slovenskih občin, ki so uspele na razpisih za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, bližnja občina Vitanje je bila celo med prvimi petimi v državi. Z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij bo omogočen sprejem svetovnega spleta, televizije in telefonije za vse tiste zainteresirane, ki jim komercialni ponudniki širokopasovnega dostopa ne morejo zagotoviti. Omrežje so zgradili s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, z Trgovsko-poslovni objekt zgrajen naslednje leto BRASLOVČE - Občina je maja končala komunalno urejanje stanovanjskega naselja Terase III v Rakovljah in kmalu zatem še gradnjo sekundarnega kanalizacijskega kanala v Trnavi. Občina je tudi vodja projekta gradnje primarne kanalizacije v petih spodnjesavinjskih občinah v skupni vrednosti malo manj kot 4 milijone evrov. Kjer je sekundarna kanalizacija neposredno ob hišah, so se individualna gospodinjstva v občini Braslovče nanjo lahko priključila že letos. Tik pred zimo je občina končala drugi del vodovoda v Podvrhu. Decembra se je končala obnova mostu v Rakovljah, na Dobrovljah in v Letušu pa asfaltiranje cest v skupni dolžini malo manj kot kilometer. Septembra je občina z investitorjem, podjetjem Jagros, položila temeljni kamen za trgo-vsko-poslovno zgradbo v središču Braslovč. Na zadnji občinski seji so po dolgoletnem prizadevanju le sprejeli Občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona Trnava, ki bo omogočil nadaljnji razvoj enemu od podjetij v občini. Braslovčani so v letu 2012 končali tudi drugi del obnove obrambnega stolpa na gradu Žovnek in dobili novo celostno grafično podobo občine. V letu 2013 bo eden največjih projektov nadaljevanje gradnje trgovsko-poslovne zgradbe, ki naj bi bila v najboljšem primeru zgrajena sredi prihodnjega leta. Občina želi tudi energetsko prenoviti kulturni dom na Gomilskem. Med drugim bodo v prihodnjem letu objavili razpis za pripravo monografije o občini Braslovče, saj je ena redkih slovenskih občin, ki nima svoje lastne monografije. Župan Branimir Strojanšek med drugim tudi navaja, da bodo morali v prihodnjem letu zmanjševati stroške in pomagati pri odpiranju novih delovnih mest. ŠO ljubljanskim podjetjem GVO. To je v tem mesecu dokončalo gradnjo primarnega, to je hrbteničnega omrežja. Nadaljujejo z drugim delom, to je gradnjo hišnih priključkov, ki jo trenutno opravljajo na širšem območju Loč. Najprej se bo lahko priključilo 1027 upravičencev, ki jim komercialni ponudniki širokopasovnega dostopa ne morejo zagotoviti, zavodi in podjetja, nato vsi ostali. Vsi zainteresirani naj bi imeli priključke v drugi polovici leta 2013. Projekt bo stal približno pet milijonov evrov, od tega je 60 odstotkov denarja iz Evropske unije ter 40 odstotkov zasebnega vlagatelja. Občina je sodelovala pri zagotavljanju pogojev. BJ Koliko dolguje Vitanje? VITANJE - Občina Vitanje dolguje v celoti približno sedemsto tisoč evrov. V tej občini, ki je vrsto let poslovala brez zadolževanja, so se v zadnjih dveh letih vendarle zadolžili. Zadolžili so se za dve večji naložbi, to je za plačilo lastnega deleža naložbe v vesoljski center ter za nakup stavbe, kjer bodo prostori zdravstvene postaje na primernejšem mestu. Za financiranje lastnega deleža za Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, ki znaša približno pol milijona evrov, se je občina zadolžila za obdobje petnajstih let. Zadolžila se je pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu po ugodni obrestni meri. Zaradi moratorija bo začela odplačevati glavnice šele leta 2015. Občina načrtuje še kredit za nakup gasilskega vozila. »Vse skupaj naj bi bilo še v mejah naše zadolžitvene zmožnosti,« komentira zadolževanje občine župan Slavko Vetrih. BJ NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Jamska reševalna četa v premogovniku letos obeležuje 105. obletnico, povezana pa je v sistem zaščite in reševanja. Reševalci so ves čas prisotni pri delu v jami, kar omogoča hiter odziv v primeru nesreč in reševanja življenj. Poleg akcij v domačem premogovniku člani po potrebi posredujejo tudi v drugih rudnikih. Reševalci kot eden od stebrov varnosti VELENJE - Sredi decembra se je 111 članov jamske reševalne čete v Premogovniku Velenje zbralo na zaključni vaji, ki je ponovno potrdila visoko strokovno usposobljenost in psihofizično pripravljenost rudniških reševalcev. Predpostavka potencialne zato se je takoj začela reševal- služba dobro usposobljena in se lahko spopadate tudi z najhujšimi situacijami. Takrat smo običajno prepuščeni sami sebi in svojemu znanju. Vi ste reagirali odlično,« je dejal Medved in sporočil tudi, da bo proizvodni načrt premoga, ki je bil zastavljen v poslovnem načrtu, dosežen v zadnjem delovnem tednu. Končno reševalno vajo je vodil in analiziral vodja Ivan Pohorec. US Vaja reševanja, v kateri je sodelovalo pet ekip za reševanje ter ekipa za zvezo, je bila uspešno končana po poldrugi uri. nevarnosti je bil nastali zru-šek na povratni strani odkopa k.-65/F, zaradi česar je prišlo tudi do vdora večje količine nevarnih jamskih plinov malo pred peto uro zjutraj. Po umiku zaposlenih z ogroženega območja je bilo ugotovljeno, da so pogrešani štirje rudarji, na vaja. Dežurni v premogovniku je aktiviral reševalce v jami, ki so sestavili dve reševalni ekipi. Zaradi obsežnosti vaje reševanja je bila kasneje sklicana celotna Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, vzpostavili so tudi štab reševanja. Predsednik uprave premogovnika Milan Medved se je reševalcem zahvalil za trud, ki ga vlagajo v delo reševalne čete. Letos so se žal preizkusili tudi v resničnem življenju, saj so sodelovali pri gašenju požara v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. »To je ponovno dokaz, da je reševalna Stik z novimi statutarnimi temelji LAŠKO - Center za šport, turizem, informiranje in kulturo je potreboval nekaj temeljnih sprememb v odloku o ustanovitvi. To je bil tudi eden od glavnih razlogov, da na zadnjem razpisu niso izbrali novega direktorja, Tomaž Majcen pa je tako nastopil zgolj v vlogi vršilca dolžnosti. V prvi vrsti so ustanovitveni odlok uskladili z zakonom o zavodih in primerljivih kulturnih institucijah. Postopek izbire direktorja ostaja že utečen. Ko svoje delo opravi pristojna komisija, direktorja potrdi občinski svet, svet zavoda pa je pri tem pristojen za mnenje. Zapletlo se je pri sestavi zavoda. Predlog odloka predvideva tri predstavnike ustanovitelja, enega zaposlenih in tri zainteresirane javnosti. Dilema je zadevala v glavnem vprašanje, kdo je zainteresirana javnost, na kakšen način si donatorji prislužijo stolček v svetu zavoda in ali je smiselno širiti svet s predstavniki številnih društev v občini. StO ■K ■ V I ■ V ■ " " v g ■ I Pri šoli želijo športni park ŠTORE - V občini si prizadevajo, da bi za potrebe osnovne šole uredili športni park, ki bi bil v njeni neposredni bližini. Osnovnošolci namreč zaenkrat uporabljajo športne naprave, ki so oddaljene okoli dvesto metrov, kar je zanje v jesenskih in spomladanskih vremenskih razmerah prevelika razdalja. Športni park nameravajo urediti na zemljišču, ki je v občinski lasti, občina je zanj gradbeno dovoljenje že pridobila. V občinski upravi trenutno pripravljajo dokumentacijo za prijavo na nov državni razpis za sofinanciranje, kar bo že tretja prijava, saj jim kar dvakrat niso ugodili. V športnem parku naj bi bile možnosti za igranje malega nogometa, košarke, odbojke in za skoke v daljino. BJ Za vesoljski center najem UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Kaj je treba storiti, če gre za razdružilno pogodbo za kmetijska zemljišča med bratoma? V primeru, da gre za razdružilno pogodbo za kmetijsko zemljišče med bratoma in gre za razdružitev v naravi, brez morebitnih medsebojnih dajatev v denarju (kot protivrednost za pridobljeno lastništvo), je treba samo pri notarju overiti podpise, priglasiti pogodbo pri pristojnem davčnem uradu in pripraviti zemljiškoknjižni predlog za vpis v zemljiško knjigo. Načelnik UE Celje Damjan Vrečko VITANJE - V kraju, kjer so septembra slovesno odprli poslopje vesoljskega centra, trenutno urejajo najemno razmerje med občino in zavodom Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Občina je namreč lastnica objekta, ki ga upravlja zavod. Pogodba med občino in zavodom o najemu in uporabi prostorov je sklenjena za obdobje petih let, a z možnostjo podaljšanja. Po pogodbi znaša najemnina 420 evrov na mesec, poleg tega mora zavod plačevati 89 odstotkov stroškov za obratovanje stavbe, ostalo plačuje občina. Z njo je določeno, da mora zavod zagotoviti deset tisoč obiskovalcev na leto. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, ki ga vodi direktor Miha Turšič, ima kot zavod status nevladne organizacije. BJ Na koga se obrnem, če želim pridobiti oceno kmetijskega zemljišča? Cenitve kmetijskih zemljišč niso v pristojnosti upravnih enot v Republiki Sloveniji. Opravljajo jih zapriseženi sodni cenilci. Njihov seznam je na pristojnih sodiščih. Kdaj je zadnji rok za prijavo letnega pridelka grozdja, mošta in kdo ga mora prijaviti? Pridelovalci morajo vsako leto najpozneje do 20. novembra prijaviti celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vključno s pridelkom, namenjenim za lastno porabo. Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo pristojni upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov ali del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo. Prijava pridelka grozdja, mošta, vina se praviloma opravi istočasno. Pridelovalci grozdja, ki je bilo trgano tako pozno, da do roka, 20. novembra, ni možna prijava (dokazilo je zapisnik o pregledu količine in kakovosti grozdja, namenjenega pridelavi vrhunskih vin, ki ga izda pooblaščena organizacija, imenovana v skladu s predpisom, ki ureja kontrolo kakovosti grozdja v času trgatve), prijavijo pridelek najpozneje v 20 dneh po trgatvi. Pridelovalec, ki ne prodaja grozdja, mošta oziroma vina z oznako sorte vinske trte, tega pridelka ni zavezan prijaviti ločeno po posameznih sortah. Do kdaj je treba prijaviti zaloge vina? Pridelovalec je dolžan vsako leto prijaviti tudi stanje zalog pridelka na dan 31.7. Prijava se izvrši do 7. septembra za določeno leto. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Pod streho v ■ ■ vsi največji projekti ŠMARJE PRI JELŠAH - Župan Jože Čakš je po zadnji seji občinskega sveta leto 2012 ocenil kot uspešno. Poudarja, da je občina uresničila vse večje zastavljene projekte. Tudi v prihodnost zre z optimizmom. Med pomembnejšimi naložbami, ki jih je občina letos spravila pod streho, Čakš našteva nov vrtec v Šmarju pri Jelšah, ureditev poslovne cone v Mestinju, gradnjo muzeja baroka, ki sicer še čaka na postavitev zbirke, ter obnovo več lokalnih cest. Kot pravi, mu je nekoliko žal le zaradi neuspeha na nekaj razpisih za pridobitev evropskega sofinanciranja, a projekti Šmarska klet, lovski dom na Tinskem in preostanek gradnje kolesarske steze med Stranjem in Pristavo, kot zagotavlja, ostajajo v igri, občina pa bo za njihovo uresničitev poiskala nove možnosti financiranja. Občina bo proračun za prihodnje leto sicer predvidoma dobila januarja, po predlogu pa je v njem za naložbe namenjenih okoli štiri milijone evrov. Največ denarja bodo zahtevali gradnja parkirišč pod šmarskim zdravstvenim domom, celovita obnova šmarskega kulturnega doma, končanje modernizacije ceste Šentvid-Spodnja Ponkvi-ca, gradnja kolesarske steze med Šmarjem pri Jelšah in Belim ter obnova vodovoda, ki ga bo občina v okviru projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle s še petimi občinami izvajala v prihodnjem triletnem obdobju. Čakš ob razkrivanju načrtov za prihodnost upa, da država prihodnje leto občinam ne bo več dodatno manjšala prilivov. »Mislim, da so pristojni že spoznali, da smo občine tudi generator investicij, investicije v občinah pa pomenijo zagotavljanje obstoja marsikateremu izvajalcu, ne samo na področju gradbeništva, temveč tudi drugih storitvenih dejavnosti. S tem seveda občine posredno zagotavljamo tudi delovna mesta,« pravi. AD Uspešno pri prijavi javnih del VELENJE - V občini so od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje prejeli obvestila o sprejemu ponudbe za izbor programov javnih del za leto 2013. V tem okviru bodo tako prihodnje leto v občinski upravi zaposlili enajst oseb. Javni delavci bodo pomagali pri izboljšanju kakovosti življenja starejših oseb, pri delu mestne blagajne ter pri razvijanju aplikacije za evidenco stanja nepremičnin. S pomočjo tega programa bodo brezposelni pomagali še pri urejanju in vzdrževanju javnih površin ter pri razvoju in pospeševanju turizma, eno osebo bodo vključili tudi v delo centra ponovne uporabe. Zaposlenim zavod za zaposlovanje zagotavlja 75 odstotkov sredstev za plače ter več drugih materialnih pravic. Z vključitvijo brezposelnih oseb v javna dela je Mestna občina Velenje povečala zaposlitvene možnosti brezposelnim osebam, zagotovila delovno aktivnost in socialno vključenost. Zavod lahko za brezposelno osebo, ki je vključena v javna dela in je starejša od 55 let, ter za invalidno brezposelno osebo, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa, zagotavlja še 30-odstotni delež tistega deleža plače, ki ga krije naročnik oziroma izvajalec programa javnih del. Sicer so se na povabilo republiškega zavoda za izbor programov javnih del za prihodnje leto prijavili tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Velenje. O številu zaposlenih še ni podatkov. US Učenci še brez telovadnice ŠOŠTANJ - Poplava, ki je 5. novembra zelo prizadela številne kraje na Celjskem, je v telovadnici Osnovne šole Karla Destovnika Ka-juha v Šoštanju povsem uničila parket, izolacijo za talno gretje in dvigalo. Samo obnova parketa je ocenjena na 160 tisoč evrov. Telovadnica je še vedno zaprta, učenci pa uporabljajo telovadnici v Oš Bibe Roecka in Partizanu. Za obnovo poplavljene telovadnice pripravlja Folklorna skupina Tineta Rožanca po novem letu v Mestnem gledališču ljubljanskem dva dobrodelna koncerta. Na odru se bo poleg folkloristov predstavilo več kot 200 otrok, zbrana sredstva od prodanih kart pa bodo namenili šoli. US NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 9 Na enem mestu V Velenju za nova delovna mesta in ponovno uporabo VELENJE - Na Koroški cesti, v nekdanjih prostorih M Clu-ba, so v četrtek odprli razvojno tehnološko središče Poslovna cona Rudarski dom in center ponovne uporabe. V razvojno tehnološkem središču, ki so ga urejali v dveh delih, je šest celic, primernih za poslovne in pro-izvo dne pro store manj ših podjetnikov, katerih ideje še niso uveljavljene v poslovnem svetu. V sklopu prvega dela so odkupili objekt ter zemljišča, popravili streho, menjali stavbno pohištvo ter zunanji ovoj zgradbe. Objekt je zdaj tudi energetsko varčnejši in za oko privlačnejši. Prenovili so pisarniške prostore ter jih opremili s sodobno informacijsko in komunikacijsko opremo. Približno 700 kvadratnih metrov so namenili proizvo- dni dejavnosti, v tem delu pa zdaj delujejo štiri podjetja. V okviru drugega dela so odkupili proizvodno halo, ki ni več služila svojemu prvotnemu namenu, ter objekt v celoti prenovili. Prostore so funkcionalno uredili, da lahko podjetja izvajajo poslovno ali proizvodno dejavnost. Na razpolago je šest celic različnih kvadratur ter pisarne. Trenutno je hala v celoti zasedena, v njej ima prostore pet podjetij: Antim, Marinšek&Marinšek, Robicomp, TVK in Vimosa. Vrednost vsakega dela presega milijon evrov, k čemer je evropski sklad za regionalni razvoj prispeval tri četrtine potrebnega denarja. Kot je napovedal velenjski župan Bojan Kontič, je njihov cilj predvsem ustvarjanje novih delovnih mest. V velenjskem centru ne veš, ali gre za staro ali za novo. Ponovna uporaba Center ponovne uporabe je velenjska občina vzpostavila z lastnimi sredstvi. Zagotovila je primerne prostore ter njihovo vzdrževanje, zaposlila javnega delavca ter nakupila osnovno opremo. Center bo najprej deloval pod okriljem Mestne občine Velenje po sistemu socialnega podjetja, katerega namen ni dobiček, temveč družbeno koristna dejavnost. Kasneje bo tudi formalno preoblikovan v socialno podjetje. V Center ponovne uporabe Velenje lahko občani in drugi prebivalci Šaleške doline oddajo stvari iz gospodinjstev, kot so pohištvo, gospodinjski aparati, posoda, keramika, športna oprema, knjige, dekorativni dodatki in otroška oprema. Vsa oprema naj bo še delujoča in primerna za uporabo, možno pa se je dogovoriti tudi za prevzem večjih kosov. Zbrane izdelke bodo popravili, obnovili in prodali novim uporabnikom po simbolični ceni. Trgovina je že prvi dan privabila precej kupcev, v prihodnjem letu pa naj bi v centru uredili še zbirališče igrač. US Telemach prenovil pakete Totalni trojček, ki so na voljo po vsej Sloveniji Z novo turistično If m* Plod projekta Pod dežnikom kulturne de- IVC11 diščine v turizmu ŠENTJUR - Razvojna agencija Kozjansko je v sodelovanju s šentjursko občino in knjižnico uspešno končala projekt Pod dežnikom kulturne dediščine v turizmu. Cilj je bil izdati promocijske turistične materiale o kulturni, naravni in sakralni dediščini občine, osrednji rezultat projekta pa je nova turistična karta občine. Turistična karta šentjurske občine je bila zastarela, zato so izdali novo, osveženo. Kot zagotavlja direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smolej, bo dobrodošla tako za turiste, ki bodo raziskovali Šentjur in okolico, kot tudi za domačine, ki bodo želeli podrobneje spoznati občino in njene znamenitosti. Dela je bilo, kot ob tem dodaja, veliko: »Oblikovanje karte je zahtevalo veliko usklajevanja, pregledovanja in posodabljanja podatkov, tako da karta ni samo prijetna na pogled, temveč je tudi vsebinsko kakovostna.« Projekt Pod dežnikom kulturne dediščine v turizmu je Razvojna agencija Kozjansko kot vodilna partnerica izvedla pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je v okviru programa Leader zanj prispeval skoraj 28 tisoč evrov. Projekt je sicer stal dobrih 51 tisoč evrov. Tudi večjezični splet Karta bo na voljo v TIC v Zgornjem trgu v Šentjurju, kjer lahko obiskovalci dobijo tudi ostali promocijski material, ki je nastal v okviru projekta Pod dežnikom kulturne dediščine v turizmu. V njem so podrobneje predstavljene posamezne muzejske in spominske zbirke v občini. Projekt je prinesel še nadgradnjo turistične spletne strani občine, ki je odslej tudi v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, prav tako so izdelali spletno aplikacijo, ki omogoča informiranje o dogodkih in prireditvah v občini. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Totalni trojček združuje storitve satelitske televizije Total TV ter interneta in telefonije preko omrežja ADSL Telekoma Slovenije. Je prava izbira za gospodinjstva, ki jim do sedaj zaradi lokacije paketi trojček niso bili na voljo. Prav tako je namenjen tudi vsem, ki si želijo dobro in kakovostno televizijsko sliko ter večje število programov, ki jih strešne ali sobne antene ne omogočajo. Ker se televizijski signal ne prenaša preko omrežja ADSL, uporaba interneta ne vpliva na kakovost televizijske slike, kar v praksi pomeni, da televizijska slika ne bo zmrzovala. S paketom Totalni trojček boste lahko dostopali do številnih televizijskih in radijskih programov, prav tako pa vam bodo na voljo tudi številni dodatni STOP, HBO ali paket HD, kjer si boste lahko športni navdušenci tekme španske lige La liga in angleške Premier League ogledali v najbolj ostri in čisti sliki. Ponudba novega paketa Totalni trojček prinaša možnost ogleda 49 izbranih televizijskih programov in do 200 dodatnih prosto dostopnih satelitskih televizijskih in radijskih programov po lastni izbiri. V paket je vključena brezplačna storitev prenosne televizije D3 GO, ki omogoča spremljanje televizijskih vsebin na vseh napravah (računalnik, tablice, prenosnik ali mobilni telefon). V ponudbi so vključeni tudi brezplačni klici v omrežje Telemach in možnost najcenejših klicev v tujino, internet s hitrostmi do 10 Mbps/768 kbps, brezplačno brezžično omrež- televizijski paketi, kot so priljubljeni POP NON je WiFi ter digitalni sprejemnik. Direktorica Razvojne agencije Kozjansko Andreja Smolej in šentjurski župan Marko Diaci sta ponosno razprla čisto svežo karto občine Šentjur. 10 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE {iLkamra www.kamra.si Nemška okupacija in prva povojna leta Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju Obe imeni - tako Glasbena matica kot Slomškov trg - v novih okoliščinah nista preživeli; nemški spomin na simbole slovenstva in na stara nacionalna trenja v mestu je bil preveč živ. Šola celjske Glasbene matice je postala Kreismusikschule (Okrožna glasbena šola), Slomškov trg pa si je nadel ime po Fritzu Zanggerju, enem najbolj znanih predvojnih celjskih Nemcev, doktorju prava, glasbeniku in pisatelju. V sklopu celjske glasbene šole sta začeli delovati tudi dve podružnični šoli celjskega okupacijskega okrožja - v Šoštanju in Rogatcu. Šola, ki je delovala štiri leta pod nemškim vodstvom, je v administrativnem smislu brez večjih težav zdrsnila v povojno obdobje nove Jugoslavije. O varljivi lahkotnosti prehoda na svoj način pripoveduje seznam pobranih šolnin, ki je bil 20. aprila 1945 sestavljen še v nemščini, naslednji, iz 4. maja, pa ima imena plačnikov zapisana že Marenka Plzak Sancin (19081985), pianistka in glasbena pedagoginja, v Celju od leta 1929 v slovenskem jeziku. Čeprav so pouk v prvih prehodnih mesecih izvajali štirje učitelji (Dušan Sancin - violina, Marenka Sancin in Anka Žulj - klavir ter Albin Peterman - citre in pihala oziroma trobila), ki so izhajali še iz tradicije predvojne Glasbene matice, je bilo treba ves šolski organizem postaviti na novo. Dušan Sancin se je skušal ujeti z vzdušjem novega Dušan Sancin (1902-1973), mlajši brat Karla Sancina, violinist, glasbeni pedagog in dirigent, v šoli celjske Glasbene matice od leta 1927 časa, saj je že neposredno po osvoboditvi 12. maja 1945 z desetino celjskih godbenikov skupno z drugimi kulturniki nastopil v dvorani Celjskega doma v pozdrav osvoboditeljem. Prevzel je vodenje šole kot v. d. ravnatelja in skušal v starem poslopju, ki je bilo še dodatno poškodovano zaradi bombardiranja, obnoviti šolsko poslovanje. JANKO GERMADNIK Dirigent Dušan Sancin z orkestrom na enem od celjskih mitingov leta 1945 Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Ne prezrite V Novem tedniku, ki bo izšel 4. januarja 2013: Znani obrazi Šaleške doline na enem mestu Letošnja Redna zbirka celjske Mohorjeve družbe je posvečena Franu Saleškemu Finžgarju, dolgoletnemu uredniku Mohorjeve družbe. Tudi letos branje za vso družino Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe letos v znamenju Finžgarja Celjska Mohorjeva družba je predstavila tradicionalno Redno zbirko, najstarejši slovenski knjižni projekt, saj ga družba z manjšimi spremembami izdaja že približno 150 let. Z letošnjo Redno zbirko Celjske Mohorjeve družbe so počastili 50. obletnico smrti Frana Šaleškega Finžgarja, dolgoletnega urednika Mohorjeve družbe v njenem zlatem obdobju. V samo zbirko so tako poleg nepogrešljivega Mohorjevega koledarja in koledarja z motivi obpotnih znamenj uvrstili znanstveno monografijo Milka Mikole Rdeče nasilje, otroško slikanico Ti si sonce mojega življenja, vodiča po slovenskih domačijah Tomaža Štefeta in Finžgarjevo povest Sama. »V zbirki so knjige namenjene vsem družinskim članom. Celjska Mohorjeva družba si prizadeva izdajati kakovostno literaturo, a obenem tudi berljivo. Bralca namreč ne sme biti strah, ko vzame knjigo v roko, da je ne bi razumel,« pojasnjuje David Mo-vrin, novi glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe, ki je lani nasledil urednika Andreja Arka. Rdeča nit koledar V Redni zbirki je vsako leta večerniška povest, namenjena širokemu krogu bralcev. V letošnji zbirki je to povest Sama Frana Sa-leškega Finžgarja, povezana s časom, v katerem živimo, čeprav je prvič izšla pred stotimi leti v reviji Dom in svet. Povest namreč govori o učiteljici, ki se iz mestnega okolja poda v prvo službo kot domača učiteljica k pohlepnemu kmetu in trgovcu. Finžgar se je po besedah glavnega urednika osredotočil na človeško usodo v svetu kapitala, zato je vsebina tudi dandanes še kako aktualna. Sto let po izidu povesti se mladi izobraženci prav tako soočajo s težavami prve zaposlitve. Vsakoletna rdeča nit Redne zbirke je Mohorjev koledar, ki je sestavljen iz koledarskih podatkov in zbornika z aktualnimi prispevki o pomembnejših dogodkih doma in po svetu, o naravi, zdravju in vzgoji, kakor tudi kulturi in zgodovini. Preplet različnih zvrsti Najbolj dodelana knjiga v letošnji zbirki je po mnenju glavnega urednika Rdeče nasilje avtorja Milka Mikole. Delo z arhivskimi dokumenti obravnava izvensodne poboje, koncentracijska in delovna taborišča, izgone prebivalstva, nasilne razselitve in med drugim tudi politične sodne procese. Mikola je namreč eden glavnih raziskovalcev povojne slovenske zgodovine. V Celjski Mohorjevi družbi si prizadevajo zbirko sestaviti iz najrazličnejših književnih zvrsti. Tako je kot protiutež knjige Rdeče nasilje v zbirki tudi slikanica Ti si sonce mojega življenja, delo frančiškana Andraža Arka in ilustratorke Urše Rožič. Slikanica prikazuje najpomembnejše dogodke v življenju slovenskega blaženega Lojzeta Grozdeta s poudarkom na njegovi duhovni zavezanosti. Letošnjo zbirko so sklenili z družinskim turističnim vodičem. Avtorja Tomaž in Marija Štefe sta v monografiji popisala in s številnimi fotografijami predstavila kmečke domove, značilne za posamezne slovenske pokrajine. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA NOVI TEDNIK KULTURA 11 S Prazničnimi zgodbami v novo leto GOSTUJOČE MNENJE Regionalna kulturna naveza Triangel, ki je povezala Festival Velenje, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hišo kulture Celje, je ob koncu letošnjega leta prejšnji petek in soboto pripravila prednovoletna koncerta Pravljične zgodbe, na katerih so izvrstni plesalci in pevci predstavili najlepše odlomke iz najboljših, svetovno znanih oper, operet, muzikalov in baletov. Pravljične zgodbe so bile prvi večer v Domu kulture Velenje. Festival Velenje, kot eden izmed glavnih akterjev pri ustvarjanju kulturnega programa v okviru projekta partnerskega mesta EPK 2012, je tako s petkovim kon- certom dodal še zadnji košček v mozaik letošnjih kulturnih dogodkov. »Balet lahko na velenjskih odrih vidimo le redko, zato smo veseli, da smo ob koncu leta lahko videli še to gledališko-glasbeno zvrst,« pojasnjuje direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Petkov prednovoletni koncert so nato v soboto ponovili še v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Na programu so bile točke iz opere La Boheme, baleta Hrestač, operete Netopir in uspešnic z Brodwayja ter West Enda, kot so Kismet, Elisabeth, Fantom iz opere in My Fair Lady. V prvem delu programa se je tako vsa tematika navezovala na božično-novoletni čas. La Boheme in Hrestač se namreč dogajata na božični večer, Netopir pa malenkost pred novim letom, v drugem delu programa pa so bili nesmrtni muzikali. Poleg uveljavljenih solistov, sopranistke Elvire Hasanagic, tenorista Matjaža Stopinška in diplomantke muzikala Andreje Zidarič, so nastopili tudi baletniki ljubljanskega konservatorija in orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom Simona Dvoršaka, ki je tudi bdel nad celotnim prednovoletnim projektom, v katerem je želel še zadnjič pred napovedanim »koncem sveta« na enem odru združiti vse gledališko-glasbene zvrsti in njihov jagodni izbor del. ŠO Foto: TimE Pevske zgodbe in povabilo na ples Sopranistka Elvira Hasanagic in tenorist Matjaž Stopinšek sta na začetku koncerta v spremljavi orkestra Hiše kulture Celje zapela odlomke iz opere La Boheme. Sledile so plesne predstave iz baleta Hrestač, kot so španski, arabski in kitajski ples ter nenazadnje eden izmed najbolj znanih delov Hrestača ples sladkorne vile. Člani regionalne kulturne naveze Triangel so nam v trojni asociaciji gostoljubno zaželeli harmonične praznike in uglašeno novo leto s produkcijo in koncertom z naslovom Praznične zgodbe. Vprvem, opernem delu sporeda, so nastopili sopranistki Elvira Hasanagic in Andreja Zidarič in tenorist Matjaž Stopinšek, pridružili so se jim še Dijaki Srednje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane. Najprej smo poslušali zelo harmonsko duhovno uglasitev znamenite simfonične medigre iz opere Cavalleria rusticana, ki jo je vpel v celoto italijanski verist Pietro Mascagni, za poslušalce v dvorani pa odličen orkester Hiše kulture iz Celja in še bolj mentorsko natančen in preudaren dirigent Simon Dvoršak, ki si vedno vzame ob ostalih obveznostih čas tudi za rast tega orkestra. Uvod kot približek za duhovno razpoloženje prihajajočih praznikov. V nadaljevanju s tremi pevci solisti pa smo že vstopili v revno bohemsko pariško mansardo, kjer sta iskala in našla ključ za svojo srečo in usodo sopranistka in tenorist, Mimi in Rudolf. Vse pevske izpovedi za lirično razpoloženje iz prvega dejanja opere La Boheme Giacoma Puccinija, tudi dramaturško glasbeno sežetega. Oba pevca sta dahnila v dvorano veliko pevske lirične topline, ujete v rimo ljubezenskega izpovedovanja. Morda pa bi se dalo za ta operni predalček še kaj poiskati in dopolniti. Nastop se je zdel kratek, čeprav logično in pevsko poln. Za opernimi vrsticami so stopili na oder mladi plesalci, ki svojega znanja in hotenja kar niso skrivali. Plesne korake so izrisale za plesni oder koreografinje Tanja Pavlič (večinsko), Darja Sebastian in Marinka Ribič, mladi plesalci pa uspešno strli trdo orehovo lupino s plesi iz baleta Hrestač ruskega baletnega klasika Petra Iljiča Čajkovskega. S španskim, Arabskim, Kitajskim in Ruskim plesom, pa še Pastoralo in Plesom sladkorne vile, s katerim je za svoj bodoči baletni oder še najbolj jasno pogledala odlična lirična plesalka Izabela Kravanja. Orkester in dirigent sta glasbo za balet Čajkovskega zaslišala, s plesalci pa smo z veseljem popili tudi skodelico tople kave v arabskem plesu. Opereta Netopir Johanna Straussa pa je odrsko in pevsko potešila z odlomki iz drugega dejanja vsa pričakovanja. Tudi vsi trije pevci so stopili k pevsko igralskim značajskim posebnostim z vročo napitnico, izredno odrsko in pevsko markacijo na deblu izbora sopra-nistke Andreje Zidarič v vlogi Adele. Orkester je pridno nalagal na živahen kres svoja temperamentna polena. Pevci, sprva še nekoliko zadržani, so prav v Netopirju stopili iz sebe s sproščeno oblikovano odrsko celovitostjo. Po odmoru še ogrlica iz današnje, bližnje odrsko glasbene estrade, ki so ji bili za spremstvo skladatelji Leonard Bernstein, Friedrick Loewe, Richard Rodgers, Sylvester Levay, Robert Wright in Andrew Lloyd Webber. Z odlomki iz del Candide, My Fair Lady, The Sound of Music, Elisabeth, Kismet in The Phantom of the opera. Večno zelena dela, ki so že davno ušla skladišču in jih pevci vseh generacij še vedno radi prilagajajo svojim in poslušalčevim sposobnostim in spremembam. Tudi tistim mikrofonskim, ki nekatere moti, odlični glasbi pa ne morejo škoditi. Z našimi pevci smo bili povabljeni na ples tja do jutra, z njimi stopili na obok mavričnih barv in ljubezenskega nagovarjanja, s čudovito orkestrsko zaigrano brzico k odrski glasbi Candid pa spoznali tudi virtuozno kaskadnost limitne vrednosti in sposobnosti orkestra Hiše kulture iz Celja. Tudi priredbe Gregorja Deleje ne ostajajo v oklepaju. V preddverju Doma II. Slovenskega tabora v Žalcu je lepo urejena in vitrinah razvrščena dokumentacija ob 80-letnici slovenske operete v Žalcu. V sporedu žal te pomembne obletnice nismo zaslišali, melodije srca prezrli, kar je kar ukor prirediteljem in snovalcem sporeda. V sicer kipeči in osvežilni čaši letos tudi kanec pelina. Opozorilo za vsako prihodnje načrtovanje sporeda in njegov domač povedek. BOGDAN UČAKAR, slovenski kritik in glasbeni poznavalec Težko se loči od svojih umetnin Prosti čas posveča oblikovanju kamna in lesa Rogačan Branimir Her-navs je že pred leti nase opozoril z edinstvenimi kamnitimi umetninami. Na najnovejši razstavi, ki krasi Anino galerijo v Rogaški Slatini, pa je na ogled postavil izdelke iz lesa, predvsem abstraktnih oblik, ki jih je oblikoval in ustvarjal zadnji dve leti. Branimir Hernavs, v katerem je umetniška žilica tlela že v mladosti, a nekako ni povsem prodrla na plan, je pred približno desetimi leti čisto po naključju pristal na kamnoseški delavnici v Rogatcu. »Bil sem na sprehodu, videl, da nekaj ustvarjajo, šel pogledat in kamen me je v hipu izjemno pritegnil,« se spominja. Kremenov peščenjak Ne katerikoli kamen, Hernavs oblikuje kremenov peščenjak, značilen prav za Rogatec in okolico, kjer kamnoseška tradicija sega v 17. stoletje. Priznava, da je ta kamen, ki ga domačini poznajo tudi po imenu lo-žanski kamen, nekoč zelo slabo poznal, vedel je le, da iz njega izdelujejo bruse, z leti pa je spoznaval, da je to material, izredno prijazen za oblikovanje. Je namreč zelo mehek kamen, zato je enostaven za obdelavo, ne dovoljuje pa, kot razlaga Hernavs, preveč fine obdelave, oblikovanja pretiranih podrobnosti. Izpod njegovih rok je nastalo že toliko različnih izdelkov, da jih je nehal šteti, kot pravi, pa se od njih kljub temu zelo težko poslovi. »Vsakemu izdelku posvetiš svoj čas, svojo idejo, svojo dušo in ni mi lahko pri srcu, ko izdelek nekomu prepustim. Tako jih večina ostane kar doma,« pravi. Glede na to, da mu umetnost predstavlja konjiček in ne poklica, njegova navezanost na umetnine ni zaskr- bljujoča. Svoje kamnoseško znanje Hernavs sicer predaja tudi še neizoblikovanim umetnikom, saj v dvorcu Strmol vodi delavnice oblikovanja kamna. Abstrakcija in nadrealizem V zadnjem času je Brani-mir Hernavs kamen postavil na stranski tir in v roke vzel orodje za oblikovanje lesa. Kot pravi, je potreboval spremembo in nove izzive, ki jih je našel v lesu, materialu, ki ga je nekoč že oblikoval. Lesene skulpture so najrazličnejših oblik in velikosti, večina pa je abstraktnih in nadrealističnih, saj realizem Hernavsu ni najbližji. Ideje se, kot pravi, porodijo kar same od sebe, predvsem ob jutranji kavi. Takoj jih »vrže« na papir, da mu katera ne uide, skulptu-re pa nastajajo na podlagi skic. Nekatere so končane v nekaj urah, druge konč- no podobo dobijo šele po več mesecih. Prav v vsakem izdelku umetnik sicer vidi zgodbo, smisel. Tako vsakega tudi poimenuje, pri čemer dovoljuje, da opazovalec skulpturi pripiše tudi čisto svojo zgodbo. Rdeče-črne kombinacije Prav umetnine iz lesa je Hernavs postavil na ogled na svoji prvi razstavi v sla-tinski Anini galeriji. Nekakšno rdečo nit razstave, ki bo na ogled do 10. januarja, je mogoče najti v kombinaciji lesa ter najljubših umetnikovih barv, rdeče in črne. Pri posameznih skulpturah je Hernavs uporabil tudi druge materiale, kot so na primer žeblji in žica, seveda pa ni šlo brez kamna. Obraze iz kamna je pritrdil na leseno podlago, oboje pa služi kot zanimiva slika skulptura. »Česa takšnega še nisem videl, menim, da je posrečena ideja, in sem kar ponosen, da so te skulpture, ki služijo kot slike, nastale pod mojimi rokami,« pravi in doda, da veliko pogledov obiskovalcev galerije pritegnejo tudi slike, na katerih je lesene delce združil v mozaik. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Branimir Hernavs upa, da se vračajo časi, ko bodo ljudje spet cenili ročna dela, saj nas, kot pravi, preplavljajo kič, umetni materiali in množična proizvodnja. Priznava, da so ročno izdelane umetnine precej drage, a poudarja, da je v njih veliko časa, truda in idej. Branimir Hernavs med svojimi umetninami. Skulptura na fotografiji je kombinacija lesa in žebljev, v roki drži tako imenovano sliko skulpturo, v ozadju pa so vidne mozaične ideje. Rogačan, član Društva likovnikov Rogatec, se je pred kratkim udeležil delavnice oblikovanja gline, a ga kiparjenje, kot pravi, ni tako navdušilo kot obdelovanje kamna in lesa. »Glina je premehek material za moje čutenje,« v smehu pove. Tako zaenkrat ostaja zvest že znanima materialoma. 12 LETNI HOROSKOP ZA LETO 2013 NOVI TEDNIK OVEN DVOJČKA: LEV POSEL: Zaradi vpliva Urana v vašem znaku vam zvezde priporočajo, da večje in pomembnejše posle uresničite do prvih dni julija. Že takoj na začetku leta lahko ovni dobite kakšno zares nenavadno zamisel, ki jo boste lahko uresničili že v marcu, ko bo vaš vladar Mars potoval po vašem znaku. V drugi polovici marca in prvi v aprilu vas bodo podpirali Sonce, Merkur in Venera, zato bo čas za akcijo resnično pravi. Vaša energija bo zavidljiva, dogovori uspešni in zadovoljni boste tudi po finančni plati. Od zadnjih dni junija do polovice julija velja velika previdnost pri podpisovanju pomembnejših dokumentov. Rojeni v tretji dekadi ovna boste lahko okoli 18. oktobra veliko spremenili, nastopil bo delni lunin mrk v vašem znamenju. LJUBEZEN: Tudi pomlad v letu 2013 bo ovne dvignila do višin in razburkala čustva, Venera in Mars bosta bivala v vašem znamenju, kar je odlično za ljubezen. Vezani ovni, ki niste zadovoljni s svojimi razmerji, se boste za spremembe odločali v drugi polovici leta. Pri svojih dejanjih bodite pozitivni. Samskim se obetajo večje spremembe že v pomladanskem času. Ob luninem mrku 18. oktobra bo izpostavljena ženska energija, kar si velja zelo dobro zapomniti. V zadnji tretjini leta boste večkrat občutili nasprotovanje in kljubovanje, zelo pomembna bosta umirjeno delovanje in pozitivna moč komunikacije. ZDRAVJE: V zimskem času lahko marsikaterega ovna preseneti povišan krvi tlak. Ne glede na zunanje nizke temperature bo v ovnih tlela vročina. Mogoče so težave z okostjem, s sklepi, z zobmi. Že v pomladanskem času boste v dobri kondiciji, planeti vam prinašajo povišano vitalnost. Privoščite si daljši dopust v čim bolj mirnem okolju. Višek svoje fizične energije porabljajte z zahtevnimi športi ter rekreacijo, saj boste le tako umirili svojega nemirnega duha. POSEL: Tako kot vedno boste tudi v letu 2013 dobili nov zagon, ne glede na to, da boste reševali stare zadeve. Jupiter, ki biva v vašem znamenju, bo že v februarju odprl prosto pot, zato boste lahko naredili več. Od konca februarja do prve polovice marca lahko vaš vladar Merkur povzroči nekaj zmede! Enako velja za čas zadnjih dni junija do zadnje tretjine julija ter za zadnje dni oktobra do polovice novembra. Maj bo v poslovnem smislu zelo produktiven mesec, planeti vas podpirajo tudi na finančnem področju. V prvi polovici leta izkoristite naklonjenost Jupitra za dodatno izobraževanje, kaže se tudi izredno močan pozitiven vpliv tujine. LJUBEZEN: V letu 2013 bo za tiste dvojčke, ki še vedno samevate, prelomno leto, kajti mnogi se lahko strastno in na novo zaljubite. Močnejši vpliv bo trajal vse do zadnjih dni junija. Jupiter, planet sreče, pa bo podaril nekaj lepega tudi vezanim, morebiti v smislu osvoboditev starih vzorcev. Zaradi močnega vpliva tujine se lahko usoda poigra z marsikaterim dvojčkom v poletnem času. Najbolj izpostavljen mesec za ljubezen je maj, kajti Venera, Merkur in Jupiter bodo v vašem znaku, piko na i pa bo dodal lunin mrk konec meseca. Kako se bodo zadeve odvijale, je odvisno predvsem od vas, zato hitite počasi. ZDRAVJE: V prvi tretjini leta bodo marsikaterega dvojčka mučile psihičnega težave, ki ne bodo imele jasnega vzroka, kar se bo lahko močneje odrazilo konec maja ob luninem mrku. Jupiter, planet ekspanzije, bo bival v dvojčkih do zadnjih dni junija, zato velja opozorilo, da delujete preventivno, da se ne bo nakopičilo preveč kilogramov. Bodite veliko na svežem zraku, v gibanju, pravi balzam za vašo dušo pa bo kvalitetno druženje ter ustvarjalno delo. Veliko se boste ukvarjali z duhovnostjo in se nagibali k alternativnim metodam zdravljenja, kar bo močno dvignilo vašo duhovno raven. Zato večjih težav pri zdravju ni pričakovati. BIK POSEL: V prvi tretjini leta se boste še vedno ukvarjali z nerešenimi težavami, vezanimi na preteklo obdobje. Z malo spretnosti jih boste uspešno reševali. V kolikor si boste zastavili pravilne cilje, vam lahko v aprilu in maju uspe veliki met, za kar bosta poskrbela lunin in sončev mrk. Energije bodo močne, priložnosti velike, zato dobro premislite, kaj hočete od življenja. Saturn nasprotuje prvi dekadi bika, kar se bo v celotnem letu odrazilo tudi na poslovnem področju. Uporabiti boste morali veliko discipline ter trdnega dela, da boste uspeli s svojimi načrti. V novembru in decembru boste občutili velike pritiske in mudilo se vam bo, vendar pozor! Ne hitite, da ne naredite kakšne napake, ne podpisujte pomembnejših dokumentov v novembru. LJUBEZEN: Odločitve na čustvenem področju, ki ste jih sprejemali v preteklem obdobju, bodo tudi v tem letu igrale veliko vlogo. Lekcije, ki vam jih prinaša Saturn, včasih ne bodo enostavne, zato se lahko počutite mnogokrat osamljene in nerazumljene. Naučiti se morate, da na čustveni del svojega življenja pogledate tudi z razumom. Aprila in maja lahko marsikateri bik naredi velike preobrate zaradi vpliva Venere, Marsa in sončevega mrka v znaku bika. Posledice svojih odločitev boste lahko popravljali že v novembru, čutili pa jih boste še v prihodnjih dveh letih. ZDRAVJE: Leto 2013 vam prinaša povečano disciplino ter potrebo po preventivnih pristopih na zdravstvenem področju. Naklonjeni boste alternativnim metodam zdravljenja. Izpostavljeno bo psihično stanje, saj boste velikokrat pod stresom, ki bo slabo vplival predvsem na ščitnico, prebavni sistem, ginekološko področje, mogoče so tudi alergije neznanega vzroka. Posvetite se sprostilnim tehnikam, meditaciji, jogi, čim bolj se povežite z naravo ter njenimi elementi. V drugi polovici leta bo vaše splošno zdravstveno počutje boljše, to velja še posebej za rojene v prvi dekadi. saj vam Do sreča r POSEL: Ob začetku leta boste pred novimi izzivi in zelo intenzivno boste pristopili k uresničevanju svojih ambicij. Ob začetku februarja vas lahko okoliščine malce zaustavijo, počakajte s pomembnejšimi odločitvami vsaj do začetka pomladi. Vse spremembe morate načrtovati izredno skrbno, saj bi jih lahko kasneje težje spreminjali. Ob začetku jeseni, ko bo Mars vstopil v vaš znak, boste izjemno borbeni in ničesar ne boste prepuščali naključju, kar bo trajalo praktično do konca leta. Najbolj pomembno za vas je, da vas tipični borbeni duh ne bo zapustil niti za trenutek. LJUBEZEN: V letu 2013 boste na čustvenem področju pomirjeni, saj ljubezen ne bo najbolj pomembna stvar na tem svetu. Velikokrat bo zasebno življenje v senci poslovnega, saj boste imeli občutek, da se borite za golo preživetje. Svoja razmerja boste lepo negovali, vzklile bodo tudi nove ljubezni, zlasti v poletnem času. Izredno pomembno bo, da se prilagajate partnerju in da upoštevate pravila in norme, ki jih vi postavljate drugim. Na novo pridobljene izkušnje uporabite tudi v praksi, le tako bodo imele pravo vrednost. Jesen bo strastna in vroča in ostala vam bo v najlepšem spominu. ZDRAVJE: V letu 2013 ne boste imeli veliko zdravstvenih težav. Aktivni boste, veliko se boste ukvarjali s športom ter z rekreacijo in tako porabljali odvečno negativno energijo. V določenih obdobjih vam lahko sicer Saturn niža vitalno energijo, kar velja zlasti za prvo dekado leva. Kot vedno boste tudi v letu 2013 akumulirali svojo energijo s prav vsakim sončnim žarkom, končno je Sonce vaš naravni vladar. Zato boste poleti v odlični formi, ki se bo nadaljevala tudi v jesenski čas. Nekaj težav vam lahko povzročajo bolečine v sklepih in spodnjem delu hrbtenice. Pomembna je pravilna prehrana, izogibajte se mastni in preveč kalorični. RAK: POSEL: Tudi v letu 2013 boste imeli velikokrat občutek, da usoda vpliva na vaše poslovno življenje in da proti temu ne morete veliko storiti. Že ob začetku leta boste imeli možnost konstruktivnih rešitev glede finančnih vprašanj. Odločitve, sprejete v tem času, se bodo zelo pozitivno odrazile v juniju. Ob sredini leta bo vstopil v vaše znamenje Jupiter, ki slovi po tem, da prinaša lepe priložnosti in pozitivne preobrate. Kar leto dni boste uživali njegovo podporo in zaščito. Čudovit položaj, da izboljšate svoj status, se dodatno izobrazite in nadgradite tudi finančni vidik svojih prizadevanj. LJUBEZEN: Potreba po zaščiti in varnosti bo izjemno pomembna za rojene v prvi in drugi dekadi raka. Pojavijo se lahko nejasni strahovi, ki bodo izhajali iz podzavesti in ne bodo v povezavi z realnim stanjem. Najlepši mesec za ljubezen je junij, saj bo kraljica ljubezni Venera bivala v vašem znamenju. Sočasno z njo bo v vaš znak vstopil tudi Jupiter. Marsikdo med vami Do izgubil glavo in se prenehal skrivati v svojem oklepu. Telesna plat ljubezni bo julija in avgusta najpomembnejša stvar na svetu! Leto 2013 prinaša veliko nepričakovanih in lepih preobratov, saj vam bo sreča mila. ZDRAVJE: Mogoče so težave psihosomatskega izvora, ki bodo izhajale iz nezavednega. Temu se boste bolj ali manj uspešno postavljali po robu, odvisno od tega, kako borbeni boste. Zelo boste dojemljivi za alternativne oblike zdravljenja. Dobro boste znali prisluhniti svojemu notranjemu glasu, ki vas bo pravilno vodil in usmerjal, zato lahko določene težave izginejo tudi same od sebe. V določenih napetih obdobjih dobro premislite, po katerih zdravilih boste posegli, mogoči so stranski učinki. Previdno pri prehrani, še zlasti v drugi polovici leta se lahko kilogrami nekontrolirano nabirajo. DEVICA POSEL: Že v prvi tretjini leta se bodo pojavljali zastoji in blokade, ki so povezani s preteklim obdobjem. Zelo sistematično in analitično se morate lotevati načrtovanja in delovanja in na vse skupaj gledati s pravega zornega kota. V kolikor si boste zastavili pravilne sklepe, bodo zelo vidni rezultati že ob polovici leta. Marsikateri devici se bo trud izplačal. Izjemno pomembna je moč pozitivne komunikacije, timsko delo ter dogovarjanje. V času retrogradnega Merkurja, ki je vaš vladar, v februarju, marcu, juniju, juliju, oktobru ter novembru, se ne odločajte za nove začetke. Lahko se pojavijo nepričakovani zapleti, na katere ne boste mogli vnaprej računati. LJUBEZEN: Veliko energije boste vlagali v ljubezen, saj boste želeli imeti harmonične medsebojne odnose. Planeti vam ne nasprotujejo, ne prinašajo pa vam tudi izdatne podpore. Tokrat se boste morali zanesti samo nase in upoštevati vso pridobljeno modrost, ki ste si jo morali pridobiti v preteklih letih. Največja lekcija, ki jo morate osvojiti, je potrpežljivost. Delovati boste morali mirno, preudarno in dajati od sebe tisto, kar si želite prejeti od partnerja. Skratka, včasih ne bo najbolj lahko. ZDRAVJE: Tudi v letu 2013 boste disciplinirani in boste delovali preventivno, saj ne boste želeli svojega zdravja puščati vnemar. Kvadratura z Jupitrom v prvi polovici leta lahko vzbuja strahove, ki se jim boste morali postaviti po robu, da ne boste obremenjevali svojega občutljivega živčnega sistema. Druga polovica leta Do precej dinamična, zato se velikokrat ne boste obremenjevali s svojim počutjem. Jesenski in zimski čas ne bosta prinašala nobenih posebnosti. Sproščeno se boste lahko prepustili toku življenja in se ne obremenjevali z malenkostmi, iz katerih je sicer sestavljeno življenje. HOROSKOP STA ZA VAS PRIPRAVILI ASTROLOGINJI GORDANA IN DOLORES. ASTROLOGINJA DOLORES JE DOSEGLJIVA NA 090 64 30 IN NA WWW. DOLORES. SI. GORDANO LAHKO POKLIČETE NA 041 404 935 ALI NA 090 66 17 IN NA FACEBOOK ASTROLOGINJA GORDANA. NOVI TEDNIK 13 TEHTNICA STRELEC: VODNAR POSEL: Tehtnice boste v letu 2013 veliko lažje poslovno delovale, saj vas je Saturn prenehal omejevati in vam postavljati ovire na pot. Z novo pridobljeno modrostjo boste že takoj ob začetku leta dokončno urejali zadeve iz leta 2012. V prvi polovici leta si boste zastavili pravilno strategijo in ob začetku jeseni boste zadovoljni s finančnimi rezultati. Avgusta in v prvi tretjini septembra boste finančno najbolj prodorni. Tretja dekada tehtnice mora v oktobru ob luninem mrku posebej previdno stopati čez poslovne pasti, ki se bodo v tem času pokazale. Ne bodite preveč zaupljivi, ni zlato vse, kar se sveti. V decembru bodite zelo pozorni in radodarni do ljudi, s katerimi poslovno sodelujete. LJUBEZEN: Končno boste tehtnice v letu 2013 zadihale s polnimi pljuči in se z vsem srcem in energijo ukvarjale s svojim ljubezenskim življenjem. Marca in aprila, ko se bo prebujala pomlad, bodite previdni, kajti napet aspekt med Venero in Marsom lahko povzroči kakšno nevšečnost. Nujno je, da ste taktni in da uporabljate diplomacijo. Avgusta in delno v septembru, ko bo Venera zaplula v vaše znamenje, boste od sreče kar prekipevali. Ali se bo vaše razmerje obdržalo na trdnih temeljih, bo pokazal lunin mrk, ki bo nastopil 18. oktobra. Veliko energije, misli in pozornosti boste v vsem letu namenjali čustvenim razmerjem, zato boste ljubljeni in boste ljubili. Samskim se obetajo spremembe, na katere ne boste računali. ZDRAVJE: Kar nekaj lekcij ste občutili na svoji koži v preteklih dveh letih, vendar ste se naučili nekaj novih prijemov, ki zagotovo izboljšujejo vaše zdravstveno stanje. Zaradi vpliva Urana boste imeli bolj izpostavljen živčni sistem, pogostejše bodo menjave razpoloženja, pojavijo se lahko tudi prikriti strahovi. V času povečanega stresa uživajte več tekočine, da bo uravnoteženo delovanje ledvic. Bistvenega pomena je, da ste pozitivno razpoloženi, da se veliko gibljete na svežem zraku in izbirate družbo ljudi, ki vas bodo pripravili do smeha. POSEL V letu 2013 bo na poslovnem področju izredno izpostavljen vpliv tujine. Komunikacija bo nekoliko drugačna, kot ste bili vajeni do zdaj. Okoliščine so vas prisilile, da ste nekoliko spremenili način delovanja, in v letu 2013 boste to znali obrniti v svoje dobro. Nekaj odličnih potez boste napravili že v prvi tretjini leta, ko bo v odlično oporo Jupiter. 25. maja, ko bo nastopil lunin mrk, bodite pripravljeni na nepričakovano. Kljub temu, da vam bodo situacije narekovale, da ukrepate takoj, vam svetujemo, da večje odločitve sprejemate šele proti koncu leta. Na finančnem področju bosta ugodna mesec oktober in del novembra, ko bo Venera bivala v vašem znamenju. LJUBEZEN: Začetek leta bo zelo obetaven in kovali boste velike načrte. Kasneje bo obstajala nevarnost, da boste svoje razmerje jemali kot samoumevno. To se lahko izkaže za veliko napako. V medsebojne odnose morate vlagati veliko topline in razumevanja, kar bo veljalo zlasti za maj in junij, ko vam bo veliko planetov nasprotovalo. Noben izgovor vam ne bo mogel pomagati, saj partner ne bo pripravljen tolerirati vaše odsotnosti, tako fizične kot psihične. Vsi oblaki se bodo razkadili v oktobru, ko bo kraljica ljubezni Venera bivala v vašem znaku. Tedaj boste očarljivi in romantično razpoloženi. ZDRAVJE: Notranji nemir bo tudi v letu 2013 tisti, ki vam bo občasno povzročal nekaj gorja. To se bo odražalo že ob začetku leta. Potrebno bo narediti vse, da boste uskladili velike napetosti, ki se porajajo v vas. Jupiter vas bo vse do polovice leta opozarjal na vse napake, ki bodo izhajale iz vašega načina življenja. Več pozornosti boste morali nameniti prehrani in rekreaciji in znižati stresen tempo, ki je pogosto vaš spremljevalec. Povezanost z naravo vam bo še posebej v jesenskem času prinesla odlično energijo. Ob stresnih situacijah se bodo lahko pojavile težave z vidom ter bolečine v želodcu. Zelo boste dovzetni za alternativne oblike zdravljenja. ŠKORPIJON POSEL: Škorpijoni boste v letu 2013 ogromno energije namenjali poslovnemu življenju ne glede na okoliščine, v katerih boste. Potreba po tem, da se dokažete, je že v osnovi ena od vaših karakternih lastnosti. V letu 2013 boste večkrat deležni omejitev zaradi gibanja Saturna v vašem znaku, sprva rojeni v prvi dekadi, kasneje ostali. Bistvenega pomena je, da se osredotočite na najbolj pomembne zadeve in si naredite odličen načrt prednostnih zadev. V obdobjih, ko vam ne bo šlo najbolje od rok, ne rinite z glavo skozi zid tam, kjer je najbolj trden, kar velja zlasti v oktobru in novembru. Raje dobro premislite, kaj bi morali spremeniti v svojem osnovnem pristopu ter v odnosu do drugih ljudi, s katerimi poslovno sodelujete. Zelo izpostavljeni bodo dnevi okoli 25. aprila, 10. maja in 3. novembra, saj boste deležni vplivov mrkov. LJUBEZEN: Ponavadi v ljubezni iščete pravo nasprotje samega sebe z namenom, da to osebo obvladujete in celo prevladate. Tudi tokrat boste hrepeneli po nečem čisto novem, ampak Saturn vam bo s svojim vplivom želel pokazati, kje so vaše meje. Seveda tega ne boste želeli sprejeti in upoštevati. Razočaranje bo neizogibno, v kolikor se ne boste modro odločali ter upoštevali določenih pravil in norm. Konec aprila in ob začetku maja lahko ljubezen potrka na vaša vrata. Če boste ta obisk zamudili, se bo ponovil septembra. V novembru boste sprejeli najpomembnejše odločitve. ZDRAVJE: V letu 2013 boste morali upoštevati določene meje in omejitve, čeprav bo vaš razum hotel nekaj več. Zaradi zastoja energije boste lahko čutili bolečine v sklepih, napetosti v glavi, ženske boste morale namenjati veliko pozornost ginekološkemu področju, moški prostati. Mogoče bodo težave s hrbtenico, pravočasno načrtujte obisk pri zobozdravniku. Veliko pozornost namenjajte temu, da porabljate spolno energijo, kajti vaš vladar Pluton vlada temu področju. Zelo pomembno bo, da se izogibate hitri jezi. Meditirajte, ukvarjajte se z duhovnostjo in poslušajte svojo intuicijo. POSEL: Nihanja, ki so bila prisotna v preteklem obdobju, bodo tudi v letu 2013 del vašega poslovnega življenja. Uran, vaš vladar, ki biva v znaku Ovna, želi po eni strani velike spremembe, kar je odlično, če so cilji pravilno zastavljeni. V kolikor nimate prave strategije, se lahko že po polovici leta poleg obstoječih pojavijo še nove težave. Moto leta 2013 naj bodo dobro premišljeni koraki, nikar ne hitite in si ne delajte utvare. Ne izsiljujte svoje sreče, nikar ne manipulirajte z ljudmi, saj se lahko to slabo obrne. Finančno bo prva polovica leta bolj prijazna do vas, v drugi polovici leta pa bo potrebna visoka finančna disciplina. Vse prehitro vam lahko denar polzi med prsti in začudeno se boste spraševali, kam je odšel. LJUBEZEN: V ljubezni si boste tudi v letu 2013 želeli varnosti in topline. Prizadevali si boste dobiti nadzor nad svojim ljubezenskim življenjem. Marsikateremu Vodnarju se bo ljubezensko življenju obrnilo na glavo, marsikatero razmerje se bo končalo, ustvarjala se bodo nova. Za nove začetke bo ugoden februar, julij pa vam bo potrdil, ali ste se pravilno odločili. Največ, kar lahko naredite, da uskladite svoje notranje boje, je spoznanje, da najprej ljubite sami sebe. Le tako boste lahko ljubezen sprejemali ter dajali. Vaša občasna nepredvidljivost je lahko za partnerja izredno moteča. ZDRAVJE: V letu 2013 bo predvsem izpostavljen vaš živčni sistem, največ pozornosti je treba nameniti prav temu. Odreči se bo treba morebitnim škodljivim razvadam. Krvni obtok, srce in ožilje so področja, ki bodo najbolj izpostavljena ob pričetku jeseni, ko bo Mars bival nasproti vašega znamenja. Pogostejše so lahko tudi težave z nihanjem pritiska. Odlično bo, če boste aktivirali svojo kreativno energijo, se posvetili kakšnemu hobiju in prenapeto energijo sprostili tako, da se zaupate osebam, ki jih spoštujete. S tem boste dosegli večje notranje ravnotežje, kar bo pravi balzam za vašo dušo. KOZOROG POSEL: Največji premik v letu 2013 bo prestop vašega vladarja Saturna v znak škorpijona, kar bo močno zaznamovalo vaše poslovno življenje. Ideje, ki so se rojevale v vaših mislih, bodo stopile v ospredje in intenzivno jih boste uresničevali. Ne pričakujte hitrih rezultatov, saj Saturn slovi kot planet, ki deluje počasi, vendar toliko bolj zanesljivo. Tudi Pluton, ki potuje po vašem znaku, vam bo prinesel večje in usodnejše preobrate, prisiljeval vas bo, da boste še bolj disciplinirani in organizirani. Posebno intenzivnost poslovnih dogodkov bo zaznati v aprilu, maju ter novembru ob mrkih, naj ne bo samo želja po uspehu vaše vodilo. Projekti, ki jih boste aktivirali v poletnem času, se bodo finančno zelo lepo odrazili v zadnjem mesecu leta 2013. LJUBEZEN: Že v januarju bo Venera v vašem znaku prinašala lepe in osrečujoče okoliščine v ljubezni. Vidno vas bo polepšala, zato boste kot magnet za nasprotni spol. Kmalu pod tem vplivom boste postali samosvoji, izogibajte se preračunljivega gledanja na ljubezen in čustva! Poletja se boste zelo veselili, preživeli boste marsikatero lepo urico in ugnali kakšno norčijo. V avgustu bodite bolj oprezni, saj lahko ima vaše ravnanje dolgoročne in nepredvidljive posledice. V zadnji tretjini leta bosta sončev in lunin mrk poskrbela za pestro dogajanje. Če se boste le malo potrudili, se boste v »svojem« mesecu decembru počutili res odlično. Tik pred iztekom leta vam lahko retrogradna Venera v vašem znaku prinese kakšen nepričakovan obrat. ZDRAVJE: Ob pričetku leta bo vaša stopnja vitalnosti visoka, počutje bo dobro. Težave, ki se lahko pojavijo v letu 2013, se lahko odrazijo na koži, sklepih ter zobeh. Priporočljivo je, da uživate dodatke vitaminov ter kalcij in z veliko gibanja porabite odvečno energijo. Ob negativnih tranzitih planetov bo izpostavljen vaš občutljiv živčni sistem, saj boste težave potisnili globoko vase. To lahko dolgoročno povzroči kakšno hujšo obolenje, zato previdno. Spregovorite o svojih težavah ljudem, ki jim zaupate. RIBI POSEL: Spremembe, ki ste jih počasi vnašali v svoje poslovno življenje v letu 2012, bodo igrale pomembno vlogo. Vaš vladar Neptun potuje po vašem znaku vam prinaša veliko mero intuitivne zaznave, vendar pozor. Pojavi se lahko tudi optimizem, ki ne bo imel nobene realne podlage. Pazite, da ne zapadete pod tuje vplive, za katere boste zelo dovzetni. Najprej se pogovorite sami s seboj in ugotovite, kaj sploh hočete. Zaradi retrogradnega Merkurja v mesecu februarju ne sprejemajte nobenih pomembnih odločitev, čas zanje ni primeren. Po tem času pa vse do pričetka junija pohitite z vsem delovanjem, saj bo vaš planet v drugi polovici leta retrograden. To vam lahko povzroči zastoje in zamude. Veliko Rib bo v letu 2013 popolnoma zamenjalo svoje poslovno področje, kar bo zelo dobrodošla sprememba. LJUBEZEN: V novo leto boste vstopili polni pričakovanj in z veliko potrebo, da preobrazite svoja ljubezenska razmerja. Že v preteklosti ste postali nekoliko samosvoji in trmasti, zato lahko pričakujete rezultate. V času vašega solarnega povrat-ka lahko pričakujete lepe dogodke, ki vas bodo zelo osrečili. Lahko se vrnete v objem stare ljubezni v novi preobleki, kajti lekcije, ki ste jih dobili v preteklosti, se bodo obrestovale. Druga polovica leta bo še bolj čustveno obarvana, v poletnem obdobju se lahko čisto prerodite. V času mrkov oktobra in novembra ne bodite zaletavi, vse dvakrat premislite, da ne boste kaj obžalovali. Le tako boste v ljubezni lepo ter harmonično zajadrali v zadnje dni leta. ZDRAVJE: Bivanje vašega vladarja Neptuna v vašem znaku vam lahko v zdravstvenem smislu prinese bolečine v sklepih, nejasne diagnoze, povečano število alergij ....skratka tudi v letu 2013 morate zelo paziti nase. Vse, kar boste počeli, morate narediti preudarno in se izogibati hitenju, saj je možnost poškodb povečana. Bivanje Marsa v februarja in začetku marca vam bo prineslo dobro počutje in možnost, da se razkrijejo težave, ki se vlečejo skozi čas. Izredno dobra novica je, da vas bo Saturn v prihodnjih dveh letih dobro varoval. 14 AKCIJE NOVEGA TEDNIKA NOVI TEDNIK Hujšali, kupovali, iskali r Tudi omare smo prevetrili, okušali najboljše s kmetij in za vsaj en dan zamenjevali šefe Malo za šalo, malo zares. Prav vse v naslovu našteto smo v redakciji Novega tednika počeli v letu 2012 v okviru akcij naše medijske hiše, večino v sodelovanju z mlajšim bratom Radiem Celje. Dve z imenom Tedni-kova dovolilnica in Veter v omari pa sta bili čisto časopisni. O tem, da so deklice končale staro leto in začele novo, smo pisali 2. januarja 2012. In takrat smo se z dolgoletnim sodelavcem, zdaj že upokojenim Tonetom Vrablom, in novo delovno močjo, zagnano Špelo Ožir, v redakciji odločili, da poiščemo vseh 48 novorojenčkov, ki smo jih obiskali v okviru akcije Na obisku v celjski porodnišnici. Zato smo svoja prizadevanja poimenovali kar Iščemo naše novorojenčke. Koliko smo jih že našli, vam bomo razkrili v Novem tedniku 4. ja- nuarja 2013, saj bomo naše nove Zemljane na Celjskem obiskali že prvi delovni dan novega leta. In bomo še leto dni bliže bolj slovesni zaokrožitvi akcije, ki bo leta 2014 štela okroglih 50 let. Med stalno »opremo« zelo uspešnih akcij lahko iz leta 2012 uvrstimo vsaj dve: Do polnega vozička brez mo-šnjička in akcijo hujšanja. Slednjo smo letos v sodelovanju s Saško T. Ocvirk obogatili s humoresko, ki je slišala na ime nevrotične debeluške, in se poigrali s črkami ter akcijo poimeno- (Sjhujšajrno z Novim tednikom in Radiem Celje vali (S)hujšajmo, v želji, da bi hujšjanje postalo dovr-šno, končno dejanje. Lepo je odmevala akcija Naj maturantka, naj maturant, ki se bo nadaljevala tudi letos. Z malce dodatka. K sodelovanju bomo namreč povabili tudi učiteljske zbore srednjih šol, da prvih sto točk v glasovanju za naj maturanta, naj maturantko prispevajo glede na šolski uspeh izbranih kandidatov. Sicer pa bo vse po starem, vodja projekta Nataša Müller že čaka na vaše prijave. Tudi veter v omari ni od muh. Blanka Chara in Saška T. Ocvirk sta predlagali, v uredništvu Novega tednika pa smo »požegnali« prevetritev zaloge v domačih omarah. Ne boste verjeli, kakšne čudežne kombinacije smo spravili skupaj v letu, ki se izteka. Morda vam bomo kakšno dobro idejo oblačilne kombinacije iz starih »cot« Bralna značka Novega tednika Dragi knjigoljubci! Izteklo se je drugo leto posebne naloge, ki smo si jo zadali v uredništvu Novega tednika. Čeprav zasedeni z vsakdanjim terenskim delom in z vrednotenjem informacij po načelu ločitve zrnja od plev, smo se dve leti trudili in knjige, ki smo jih izbirali povsem po svoji izbiri, brez kakršnegakoli komercialnega ozadja, predstavljali tudi v torkovih številkah Novega tednika. Odločili smo se, da svojo bralno biro iz leta 2012 v okviru posebne akcije ponudimo v branje še vam. Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013. In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne. Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo. In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda! Naj se bere tudi v 2013! UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA ■ Z. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA I 1 Andrej Kokot Kaplja žgoče zavesti URŠKA SELIŠNIK 2 Jan Guillou Zlo TATJANA CVIRN 3 Javier Marias Jutri v bitki misli name BRANKO STAMEJČIČ 4 Franc Branko Janžek Naš Jošt BRANE JERANKO 5 Samo Rugelj Delaj, teci, živi URŠKA SELIŠNIK 6 Jorge Bucay Ti povem zgodbo? SAŠKA T. OCVIRK 7 Harlan Coben Odšel je za vedno TATJANA CVIRN 8 Maja Haderlap Angel pozabe URŠKA SELIŠNIK 9 Richard Russo Pravi moški BISERKAPOVŠE TAŠIČ 10 Maeve Binchy Hiša na Tari ŠPELA OŽIR 11 Christina Hopkinson Kup navlake pod stopnicami SAŠKA T. OCVIRK 12 Anita Nair Ženski kupe TATJANA CVIRN 13 Jožefa Kovačič Večerne misli BRANE JERANKO 14 Ray Kluun Pride ženska k zdravniku, Vdovec BISERKA POVŠE TAŠIČ 15 Matej Krajnc Balada za bencinsko s sirom IVANA STAMEJČIČ 16 Vadim Zeland Transurfing realnosti SIMONA ŠOLINIČ 17 Igor Karlovšek V objemu lože BISERKAPOVŠE TAŠIČ 18 Alan Hollinghurst Linija lepote TATJANA CVIRN 19 Gordana Kuic Vonj po dežju na Balkanu URŠKA SELIŠNIK 20 Beverly Naidoo Druga stran resnice BISERKAPOVŠE TAŠIČ 21 Cormac McCarthy Cesta BRANKO STAMEJČIČ 22 Jack London Martin Eden SAŠKA T. OCVIRK 23 Tone Partljič Hvala vam, bogovi, za te blodnje URŠKA SELIŠNIK 24 Erich Scheurmann Papalagi SIMONA ŠOLINIČ 25 Drago Jančar To noč sem jo videl ŠPELA KURALT 26 Marjan Tomšič Grenko morje ŠPELA OŽIR 27 Vladimir Vekic Ljuljka v žitu BRANE JERANKO 28 Helena Fone EFT za telebane PIKA RAJNAR 29 Emma Donoghue Soba TATJANA CVIRN 30 Sofi Oksanen Očiščenje TATJANA CVIRN 31 Vinko Trinkaus Podjetnica BISERKAPOVŠE TAŠIČ 32. Amalija Škrobar Imela sem temen in hladen dom BRANE JERANKO 33. A. M. Homes Jack TANJA DROLEC 34. Andrej E. Skubic Koliko si moja? URŠKA SELIŠNIK 35. Arto Paasilinna Srečni človek DR. ROMANA JORDAN 36. Franc Branko Janžek Goronci BRANE JERANKO 37. Bojan Godeša Čas odločitve TONE KREGAR 38. Goran Vojnovic Jugoslavija, moja dežela BRANKO STAMEJČIČ 39. Marilyn French Ženske BISERKAPOVŠE TAŠIČ 40. Danijel Artiček Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu BRANKOJERANKO 41. Janez Cvirn Kri v luft! Čreve na plot! BRANE JERANKO 42. Dr. Robert Sutton Ni prostora za prasce SIMONA ŠOLINIČ 43. Kerstin Gier Za vsako rešitev se najde težava SAŠKA T. OCVIRK iecember 2012 - NOVI TEDNIK TUDI V LETU 2013 15 lovorojenčke, maturirali pričarali tudi v prihodnjem letu. In kdo drug, če ne naša Urška Selišnik, bi poskrbel za to, da poskusimo še najboljše z naših kmetij? Celo poletje smo tako predstavljali dobrote slovenskih kmetij, ki so prejele znak kakovosti za domače izdelke in so seveda doma na našem območju. Izvedeli ste lahko, kdo pripravlja zmagovite krhke flanca-te, tianov zeliščni liker, zakaj mora borovničeva marmelada vsebovati čudežni vitamin L ... Ja, prepričali smo se, da je lahko jagodni džem povsem običajen ali krajevsko okusen, nismo izpustili niti skrivnosti žganj ekuhe, pri čemer smo brbončice razvajali še z ekološko pridelanimi pirinimi keksi. In tako pestro preživeli poletje, ki ga je ozaljšala s svojo idejo in izvedbo naša kronistka Simona Šolinič. Bralcem Novega tednika je namreč predlagala, naj vsaj za en dan zamenjajo svojega šefa. In so ga. Tako je nastala poletna Tednikova dovolilnica. S- 1 * I S Ž NAJBOLJŠE Z NASI H KMETIJ V njej se je nekdanji podžupan Ivan Jelen iz Žalca prelevil v policista, Sebastijan Lorger z Buč se je preizkusil kot gasilec, Alenka Lokovšek iz Laškega se je kalila kot poslovna sekretarka, Jožica Kocjan iz Rimskih Toplic se je prelevila v gledališko igralko, Tomaž Vodenik iz Celja se je podal v neznani svet mikrobov, Tatjana Budja pa se je izkazala kot prava televizijska voditeljica. BISERKA POVŠE TAŠIČ In v letu 2013? Prijave za ak cijo Naj maturantka, naj ma turant že zbiramo. Konec decembra smo vas o vabili k čisto posebni bralni znački v okviru dve leti stare rubrike Bukvarna Novega tednika, še naprej bomo zganjali veter v vaših omarah. Idej za nadaljevanje že utečenih in uvedbo novih projektov, ki jih bomo v uredništvu Novega tednika soustvarjali skupaj z vami, našimi bralci, imamo še precej. Vsega pa vam seveda ne bomo odkrili že v prvih prihajajočih dneh novega leta. Naj bo akcijsko tudi leto 2013! Za polno in zadovoljno življenje Letni sprehod skozi dušo in telo V rubriki Za dušo in telo sogovornike in zanimive vsebine vztrajno išče Saška T. Ocvirk. Pravi, da še zdaleč ne misli, da prav vsem sede vsaka tema in so prav vse lahko prebavljive. »A po mojih izkušnjah je ljudi, ki jih zanima tudi nematerialna plat življenja, vedno več. Časi so takšni, kot so. Pa se moramo zaradi recesije in okrnjenega bruto družbenega proizvoda res odreči polnemu in zadovoljnemu življenju? Poti, metode in tehnike so različne. Vsem pa je skupno eno - pomagati ljudem do bolj kakovostnih odnosov, prijaznega življenja in osmišljanja našega bivanja,« je misli ob iztekajočem se letu razpredla naša Saška T. Ocvirk. Prepričana je tudi, da za takšno spoznanje ni treba, da bi bili ne vem kakšni guruji. In dodaja željo, ki se ji pridružujemo tudi kolegi v uredništvu, češ da bo prav vesela, če se bo enkrat na mesec na straneh Za dušo in telo srečala tudi z vašimi odzivi. V pogovoru z dr. Miro Omerzel Mirit smo vas januarja razsvetlili z njeno mislijo, da krize pravzaprav ni. Je samo čas, ki od nas zahteva spremembe, prevrednotenje vrednot in dokončno spo- znanje, kaj je v življenju res pomembno. Februarja smo se trudili za vaš vid in izvedeli ste lahko, da šaman vidi le tisto, kar verjame. In tudi, da lahko šamanizem in per-makultura z roko v roki poskrbita za harmonijo vrta in človeka. Za začetek moramo pri tem samo upoštevati, da ima vsaka rastlina telo, dušo in duha, nanje pa delujejo štirje naravni elementi: zemlja, ogenj, zrak in voda. Zdravilna pomlad Da smo v prelomnem letu iskanja višje zavesti, nas je marca opomnil Bono Baršek, mojster energijskih tehnik in duhovni učitelj, ki je ob predavanju v Celju povedal: »Spremembe so nepredvidljive, zelo odvisne tudi od naše svobodne volje. Z meditacijo lahko pridemo do zavesti, kaj z lastno energijo sploh počnemo. Zazremo se v svoje občutke, dejanja, besede in si nehamo ustvarjati slabo karmo. To je bistvo vsega. Zavedanje.« Marjan Videnšek iz Nove Cerkve je post za zdravje približal že kar nekaj ljudem. Toda v aprilskem klepetu z njim smo vas opozorili na to, da post ni čudežno zdravilo, čeprav se včasih zdi tako. Maja ste lahko v rubriki Za dušo in telo izvedeli, kaj je orgonit in da vsak ni za njegovo izdelavo. Celjska odvetnica Alenka Grad Pečnik pa je našla krivca za vsesplošno apatijo in negativizem v družbi energijskih vampirjev, ki so nam, kot pravi, vzeli čast, denar in samospoštovanje. Poletna lučka dah Miletičeve zelo normalno, da pričakujemo, da je najstnik do 18. leta do 21. ure zvečer vendarle že doma. In tudi mlado dekle ne bo nič zamudilo, če bo spolno aktivnost nekoliko odložilo. Na delavnici o zdravilni energiji dreves v Veliki Pirešici smo julija prisluhnili, kakšno energijo oddaja posamezno drevo in kako nam je lahko v pomoč. Vsako drevo se nam namreč odpre na svoj način, ima lastno energijo in posebno vibracijo. Najti je torej treba le »svoje« drevo in uživati v tem, kar nam sporoča. In če bi lahko izbirali, bi še hoteli živeti, kot živite? Tako vas je Saška T. Ocvirk s pomočjo sogovornika Andreja Chiaiutta spraševala avgusta letos. Andrej nam je na vprašanje odgovoril s pol-nomočenjem, kar pomeni, da ima človek na voljo znanje in orodja, ki mu omogočajo živeti v skladu s samim seboj. Jesenski razmislek Junija smo vas spomnili na to, da je seksualnost akumulator življenja, seks pa samo lučka na »armaturki«. Saškina sogovornica, mlada psihologinja Ana Miletič, nas je opozorila, da tudi dobri starši pri vprašanju spolnosti pri svojih najstnikih velikokrat ne vedo, kako ravnati. Kot da se bojijo postavljati meje. A je po bese- mosfere nas je prepričal tudi učitelj in zdravitelj Drago Ba-rušič, ki takole opredeljuje, kaj dela človeka človeškega: »Misel mora biti globoka, zavest mora biti visoka, znanje mora imeti širino, modrost pa dolžino.« Zimska skrb Septembra smo vas povabili k meditaciji pod krošnjami dreves, namignili, da za zimo potrebujemo več kot drva in ozimnico, in vas razsvetlili, da aspirin ni dovolj, ko v družini kdo zboli. In kot bi mignil, smo se duši in telesu posvečali že v oktobru. Manji Potočnik smo začeli verjeti, da se nam duša nasmehne, ko se z nekom objamemo. V moč zdrave at- Ne le zaradi bližajočih se praznikov, pričakovanja in upov ob iztekanju starega in približevanju novega, tudi sicer je mraz priložnost, da se zabubimo v knjige in vase še toliko bolj kot v preostalem obdobju leta. In Mateja Maya Rotar nam je pri tem pomagala s prepričevanjem, da je najbolj sebično dejanje na svetu to, da ne poskrbimo zase. Zagotovo so odmevale med našimi bralci tudi njene besede o tem, da smo še posebej ženske vzgojene tako, da se počutimo krivo, če se ne žrtvujemo za druge. »In pri tem pozabljamo, kaj je zares pomembno. Če nismo v najboljši koži, če nismo duhovni in srčno tam, kjer bi morali biti, nima nihče nič od nas,« je povedala Maya in nas pripeljala do vrhunca zime. V zadnji decembrski številki rubrike Za dušo in telo nam je Boštjan Topovšek na pragu novega leta podaril le še jasno in glasno misel: »Ko telo začuti spremembo, mu um in duša sledita.« BISERKA POVŠE TAŠIČ PODARITE Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. 1 PODATKI O PLAČNIKU 1 NAROČILNICA 1 lAilC IM nDllhAH 1/. IME IN PRIIMEK: 1 PODATKI O PREJEMNIKU 1 NAROČNIKU ULICA: -! IME IN PRIIMEK: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ DATUM ROJSTVA: - ■ / . a t A i M T Kii Tri rr^fti i c n n Plačano obdobje: od ^^^^^^^^^ do ^^^^^^^^^ KONTAKTNI TELEFON/GSM: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODARJAMO VAM 12ZGODB ZA 12 MESECEV LETA 2013...... Prvih šest zgodb ... m Tatjana Cvirn je obiskala upokojena cinkarnarja, ki sta prepotovala svet. Simona Šolinič je med obiskom javne kuhinje prinesla v redakcijo boleče drobce izkušenj o hvaležnih vsaj za en obrok hrane na dan. Ivana Stamejčič je poklepetala z Jankom Požežnikom, ki je prehodil pot od lutkarja do p vojaka in gasilca. Urška Selišnik se je z ansamblom iz Šmartnega ob Paki odpravila ^ kar po njihovi, Spevovi poti. Anja Deučman nam približa društvo Vesele nogice iz " Laškega. Saška T. Ocvirk pa je serijo prvih 6 zgodb zaokrožila z eno izmed spodbudnih, podjetniških. Predstavlja nam Alenkino vizijo peke visokokakovostnih slaščic. Mogoče vam pride prav kakšen praznični recept. In vmes? Po željah v letu 2013 smo povprašali zveste bralce Novega tednika. Morda ste med njimi prav vi. 18 NOVI TEDNIK Življenje so P Odkar sta se spoznala, Mira in Tomo Gorenšek skupaj odkrivata lepote sveta - Popotne zgodbe je Mira letos izdala v knjigi Ste vedeli, da te lahko tudi potovanja zasvojijo? Z veseljem sicer prideš po naporni poti domov, a že naslednji trenutek razmišljaš, kam bi spet šel. In potem sledijo meseci priprav, brskanja po spletu, iskanja ugodnih letalskih povezav, izdelovanje načrta, kaj vse je treba v neki deželi videti, in predvsem - varčevanja, da si pot sploh lahko privoščiš. Tako bi lahko povzeli življenje Mire in Toma Go-renška, ki sta v več kot treh desetletjih »prevandrala« velik del sveta. Verjetno želja po potovanjih in odkrivanjih drugačnih svetov tli v človeku že od otroštva. Mira, sveže upokojena dolgoletna urednica Cinkarnarja, ki je v podjetju skrbela tudi za izobraževanje, pravi, da je imela že kot otrok na steni tapeto s puščavskim svetom. V Tomu je našla sorodno dušo in njuno prvo skupno potovanje je bilo po Jugoslaviji. Nato sta s sodelavci iz cinkarne prepotovala dobršen del Evrope in nazadnje ugotovila, da je lažje, če ne potuješ v skupini. Koliko je vseh držav, ki sta si jih ogledala, ne vesta točno, le zemljevid pokažeta, kjer so z rdečimi bucikami označeni obiskani kraji. Toda koliko je šele belih lis! Zato je želja še veliko, možnosti, odkar sta upokojenca, pa malo manj. Nazadnje sta obiskala Skandinavijo in ob tem na Norveškem tudi sina Miho, ki tam igra rokomet. Knjiga popotnih zgodb Če krajev na svojih poteh nista štela, pa lahko brez težav preštejemo popotne zgodbe, ki so izpod Mirinega peresa izšle letos. Štirideset jih je napisala in skupaj s svojimi fotografijami združila v knjigi z naslovom Prebiranje popotnih zgodb. Za spodbu- Mira: »Nikjer drugje ne bi živela, saj imam tu otroke, vnuke.« Tomo: »O kakšnem tihomor-skem otoku ne sanjam, ker ne jem rib...« do je bil mož, za oblikovanje je poskrbela hči Lea, sicer pa so ji finančno priskočili na pomoč v cinkarni. Da naloga ni bila enostavna, prizna Mira, ki je imela s potovanj predvsem fotografije - a še teh bolj malo iz prvih let - in programe poti, kaj več pa Tomo: »Do lani, ko so me vprašali, kje še nisem bil, sem lahko rekel: >Na Gori Oljki.< Nato sva šla tja s prijatelji iz Avstralije, tako da tudi ta ni več neznana.« redkokdaj. Sicer pa slike veliko povedo, pravi. Bo že vedela, saj je sama navdušena fotografinja, članica cinkarninega fotokrožka, pri čemer so njena dela že večkrat razstavili. S kakšno anekdoto je pomagal še Tomo, ki rad pove zabavne prigode, in nastali so kratki in zanimivi zapisi o doživetjih v čudovitem svetu, ki ga premalo poznamo, ter predvsem o srečanjih z ljudmi. Ko prvič srečaš očeta Mirina zgodba, ki sega v leto 2004, je ena bolj nenavadnih. Končno sta si lahko privoščila Avstralijo, saj so cene poletov padle. To je bila hkrati priložnost, da je Mira uresničila svojo otroško željo - spoznati očeta. Vedela je, da živi v Avstraliji. Njegov naslov je našla v imeniku na spletu. Večkrat mu je že pisala, a ji ni odgovoril. Zato je izkoristila priložnost in na takratni poti obiskala še očeta. »Nisem se hotela prej najaviti, ker me je bilo strah, da ga sploh ne bo doma, glede na to, da mi ni nikoli odpisal,« pravi Mira. Pogumno mu je zato enostavno potrkala na vrata in se mu predstavila. Skoraj ga je kap. »Vzela sem ga za svojega, saj se mi je zdelo, da mi je podoben, medtem ko on še vedno zatrjuje, da ni moj oče. Stike še imamo, pri naslednjem obisku Avstralije smo se spet srečali. Le da sem se takrat prej na- üOc Zemljevid, na katerem imata Mira in Tomo označene kraje, ki sta jih obiskala. javila,« povzame nenavadno zgodbo Mira Gorenšek. Nazadnje vedno prideš domov Tisti, ki so pogledali izven svojih meja in spoznali raznolikost sveta, gledajo nanj širše in brez predsodkov. Takšna sta tudi Mira in Tomo, čeprav slednji pravi, da si na račun potovanj nikoli ni privoščil novega avta. Ta niti ni pomemben, sploh ko vidiš, kako malo potrebujejo nekateri za svoje življenje, ugotavljata in dodajata: »Mi smo šli res malo predaleč v potrošništvu. Drugod so ljudje revni, a kljub temu prijazni, veseli, nič zamorjeni.« Nobenih slabih stvari nista v teh letih doživela, verjetno tudi zato, ker sta vedno šla na pot z mislijo, Tomo: »Mira je zelo izbirčna in ne je 90 odstotkov tistega, kar je večina. Meni je pomembno samo to, da ne zagledam kakšnega repka...« Mira: »Meni zadoščajo že vse tiste vonjave .« da moraš ljudi in njihov način življenja vzeti takšne, kakršni so. In nekatere vezi, ki so se pri tem spletle, so ostale do danes. Sicer pa imata dovolj aktivnosti, tudi kadar ne potujeta. Mira je v mladosti v Celju ustanovila Klub mladih lite-ratov, zdaj pa bo za pisanje in fotografiranje še več časa. Še naprej bo vodila uro telovadbe v društvu Partizan v Gaberju, če bo priložnost, pa še kje predstavila knjigo in številne diapozitive. S Tomom sta pogosto na vojniškem koncu. Tja ju ne vlečejo le Tomove korenine, temveč tudi skrb za čebelnjak. Tomo pa je aktiven tudi v vojniški dramski skupini. Tipična upokojenca torej, ki nikoli nimata časa - a vendar povsem drugačna ... TATJANA CVIRN Foto: SHERPA mi mm flH LJ Mira Gorenšek s svojo knjigo Prebiranje popotnih slik, ki jo je izdala v samozaložbi. Mira in Tomo Gorenšek na enem od potovanj Marta Drofenik, ravnateljica Vrtca Šmarje pri Jelšah: »Berem Novi tednik in v letu 2013 si želim, da bi lahko poročali o uspešnih pogajanjih glede sprememb Zakona o vrtcih, ki naj bo oblikovan v dobrobit naših otrok. Želim si tudi, da bi se v kolektivu našega vrtca, ki se je s tem šolskim letom zaradi odprtja novega vrtca precej povečal, zelo dobro razumeli, bili konstruktivni, inovativ-ni in da bi tako uspešno kot doslej delali naprej. Na osebnem področju pa upam, da si bom znala vzeti čas zase in poskrbeti tudi za svoje potrebe.« NOVI TEDNIK 19 Ena težjih odločitev v življenju Janka Požežnika je bila izbira študija. Tehtal je med AGRFT ter obrambo-slovjem in izbral uniformo. Prvo službo je našel za katedrom, potem je približno na sedem let vojaško uniformo menjaval za civilno obleko in zdaj pristal v gasilski. »Gledališče? Še vedno ga imam zelo rad, a le kot gledalec,« odločno zatrdi, da je aktivno ukvarjanje z igro ljubezen, ki ga je za večno minila. Pravi, da je Celjan, čeprav je otroštvo preživljal v Šmarju pri Jelšah, osnovno šolo pa končal v Gornjem Gradu, kamor se je preselila družina. Kot 15-letnik je prišel v dijaški dom in knežje mesto zapustil le med študijem. Življenje na kmetiji, kjer je imel kot otrok svoje obveznosti, mu je dalo dobro popotnico. »Navajenost na delo in prepričanje, da se vse da, če se le hoče, ter postavljanje visokih, a realnih ciljev,« izstreli odgovor na vprašanje, kako mu uspe tako uspešno krmariti med poklicno kariero, rokometom, politiko ... Kljub temu, da je bil letos izvoljen za državnega svetnika (»Sem predstavnik lokalnih interesov in ne stranke.«), ga politika nikoli ni res zanimala. Vodenje odbora SDS je prevzel, ker mu je po zaposlitvi v domačem mestu ostajal čas, ki ga je prej izgubljal z vožnjo v Ljubljano, in zato ker verjame, da mora biti politika v službi ljudi. »In v Celju na lokalni ravni tudi je.« Gledališče Gimnazijska leta so bila v znamenju športa in gledališča. Atletika in rokomet, ni je bilo prireditve, na kateri ne bi nastopal, na odru se je preizkušal že v monodramah, bil je član najboljše slovenske lutkovne skupine. »Po dva ali tri dni na teden sem bil v šoli, saj smo veliko gostovali in tudi športnih tekmovanj ni bilo malo.« Z ocenami vseeno ni bilo težav, zato jih je bilo toliko več z odločitvijo za študij. Izbral je obramboslovje, morda tudi zato, ker ima red, organiziranost in sistematičen pristop, kot sam pravi, že v krvi. Vojska Po študiju je na svoji nekdanji pedagoški gimnaziji dijakom vbijal v glave obramboslovna znanja. Tik pred osamosvojitveno vojno sta sledila vpoklic v Teritorialno obrambo in potem delo v štabu Zahodnoštajerske pokrajine. »Ne vem, če bi si danes upal,« opiše dneve, ko se je kot pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje vozil mimo vojaških objektov z zvočnikom v rokah. Vojake jugoslovanske armade je pozival k predaji in kaj lahko bi ti pozivi koga ujezili do te mere, da bi pritisnil na spro-žilec ... A so, tudi zaradi premišljenih skupnih odločitev, tisti dnevi na Celjskem minili brez žrtev. »Na Koroškem pa je padel Vincenc Repnik,« se spominja Požežnik, ki je mo- Drago Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje: »Berem Novi tednik in si želim, da se pesimistične napovedi v državi ne bi uresničile. Želja je tudi, da bi Savinjska regija zelo dobro sodelovala, podporne inštitucije pa dejansko gospodarstvu in ljudem omogočile lepšo prihodnost. Želim, da bi bilo čim več novih delovnih mest in da bi se ukinilo čim manj starih. Skratka, da bi bilo čim manj brezposelnih in bi ljudje imeli delo.« ' »v P/ ^ ' "T* Tt^B' ■ v 'i* mmJ T m | JmT —JT IP / _ 1* / f % ,. S* %t ^ i ~~ * 5 ^ g Od lutkarja do vojaka in gasilca Janko Požežnik: »Politika mora biti v službi ljudi.« S " C" ral žalostno novico sporočiti njegovi družini. V Celju bi lahko počilo tik pred sklenitvijo premirja. »Tistega torka ne bom nikoli pozabil. Ob 18. uri naj bi napadli vojašnico, a 10 minut prej so nam sporočili, da bo opolnoči začelo veljati premirje.« Odločitev je bila tudi takrat modra. V šestih urah vojašnica ne bi padla, o številu žrtev, glede na to, da je stavba sredi mesta, pa lahko tudi danes še vedno le ugibamo. Kot udeleženec osamosvojitvene vojne je prejel bronasto medaljo generala Maistra z meči, kasneje še srebrni medalji Slovenske vojske za zasluge v miru ter za športne zasluge. Po kočani vojni je še nekaj let delal v poveljstvu Zahodnoštajerske pokrajine, potem je v Generalštabu Slovenske vojske na noge postavil Športno šolo. Na tisti čas ima lepe spomine, zato pa toliko manj na leta, ki so sledila, ko je uniformo zamenjal za civilno obleko in vodil oddelek za nepremičninske zadeve v Slovenski vojski. Birokracija se je v slabem desetletju že tako razrasla, da je bilo nemogoče karkoli spremeniti. In je na eni strani samevalo 574 praznih stanovanj po Sloveniji, tam, kjer bi jih potrebovala, pa vojska ni imela niti enega. Ker gasilci delajo v t. i. »ruskem turnusu« oziroma v 12-urnih izmenah, Janko Požežnik prihaja v službo 15 minut pred 7. uro. »Da sem zraven pri menjavi ekip in da izvem, kaj se je ponoči dogajalo v Celju.« Janko Požežnik se znajde tudi za volanom gasilskega vozila. Gasilci Ko je leta 2006 prevzel Poklicno gasilsko enoto Celje, je bil tega zelo vesel. Imel je proste roke, podporo občinskega vodstva in velik izziv, da postavi enoto na noge, jo kar najbolje opremi in prenovi gasilski dom. To so bila leta, ko varčevanja še ni bilo na vsakem koraku, gasilci so hitro našli tudi tržne niše. Kot prvi in še vedno bolj kot ne edini v državi opravljajo kar pet servisnih dejavnosti - od servisa dihalnih in gasilnih aparatov ter črpalk, posebnih orodij do tlačnih preizkusov. To pomeni, da so že v njegovem prvem mandatu zamenjali 16 od skupno 18 vozil, da je zdaj gasilski dom prenovljen, na strehi lastna sončna elektrarna, pod njo sodobno opremljena fitnes dvorana in da se celjski gasilci na intervencije odpravljajo v zaščitnih oblekah za dva tisočaka, čeprav so najcenejše že za 450 evrov. »Varnost ljudi je na prvem mestu,« pribije in doda, da je kolektiv zelo motiviran in povezan. Ob novembrski poplavi so tako trije gasilci, kljub temu, da jih je pošiljal domov, ker so imeli tudi sami poplavljene hiše, dva dni vztrajali v službi in pomagali drugim. Rokomet Ko se je poslovil od igranja rokometa, je oblekel sodniško uniformo. Pri 24 letih je sodil v slovenski ligi, do abrahama, ko se je od piščalke moral posloviti zaradi pravil rokometne zveze, je »prepotoval praktično cel svet, spoznal čudovite ljudi in sodil na vseh najpomembnejših tekmah«. V tem času je menjal tri sodniške partnerje in sodil na 1.700 tekmah. Leta 2004, ko sta bila z Darkom Repenškom v samem svetovnem vrhu, je bil v tujini kar 87 dni - in si za sojenje na olimpijskih igrah v Atenah kljub temu, da je bil tam tudi uradno predstavnik Slovenije, izprosil neplačan dopust. Da je zanj rokomet res strast, pove podatek, da je celo družinski dopust v Trogirju prekinil zaradi tekme v Nemčiji. In kako je na to gledala družina? »Soproga me je dobila >v paketu< z rokometom, saj sem bil sodnik, že ko sva se spoznala,« šegavo pravi in resneje doda, da ga tako ona kot obe hčeri podpirajo. Tudi zato je spomladi opravil izpit za mednarodnega delegata in življenje v rokometu se bo zdaj še leta nadaljevalo. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska Celje: »Berem Novi tednik in si želim, da bi se v letu 2013 veliko dogovarjali. Predvsem pa, da bi držali dogovori, sklenjeni z delo-dajalsko stranjo oziroma s tistimi, ki držijo škarje in platno. Poleg tega si želim takšnih vatlov, ki bi držali za vse. Pri tem mislim predvsem na sodstvo.« Jože Volfand, Fit media »Berem Novi tednik in v letu 2013 želim očiščenje in pomlajenje domovini, da se bo, kot je nekdaj zapisal Ivan Cankar, slovenski narod spet tako sijajno razmahnil, kakor je kazalo na začetku samostojne Slovenije. Po očiščenju bi moralo biti vsakomur bolje ...« 20 12ZGODB ZA 12 MESECEV. LETA 2013 NOVI TEDNIK S terapijami do izjemnega napredka Društvo Vesele nogice je fizioterapije približalo družinam otrok z gibalnimi ovirami V Laškem je aprila zaživelo društvo Vesele nogice. Združuje otroke z zaostankom v razvoju na različnih področjih in njihove svojce. Društvo predstavlja pomembno stičišče za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj, starše osvešča o pravicah njihovih otrok, omogoča pa jim tudi izvajanje kakovostne gibalne terapije. Spomenka Valušnik je pred slabimi štirimi leti rodila deklico Najo, ki je med porodom zaradi pomanjkanja zraka doživela hude možganske okvare. Posledica je cerebralna paraliza, zaradi katere je Naja tako zelo gibalno ovirana, da Olga Bezenšek Lalic, Center za socialno delo Celje »Berem Novi tednik z njim smo v letu 2012 redno obveščali naše uporabnike o izvajanju nove zakonodaje, o težavah, s katerimi se vsi skupaj srečujemo. V letu 2013 si želim, da se odpravijo vse nepravilnosti sistema, ki nam je in nam občasno še vedno dela preglavice; da uporabnikom zagotovimo pravočasno, hitro in učinkovito pomoč. Našim strokovnim delavkam pa, da še naprej kljub prevelikim obremenitvam ostanejo dosledne in svoje delo opravijo v skladu z etiko v socialnem varstvu!« Jakob Presečnik r podpredsednil ( DZ »Berem Novi tednik in si tudi zato želim, da bi bil med tistimi, ki razumejo probleme i težave Slovenk in Slovei n n- cev, predvsem mladih. Da bi bil med tistimi, ki bi poskušal in bi mu tudi uspelo reševati ir te probleme.« rešiti je popolnoma odvisna od sočloveka. »Ko si enkrat vpet v ta mlin, v boj za zagotavljanje čim kakovostnejšega življenja za svojega otroka, v sistemu opažaš številne pomanjkljivosti,« pravi Spomenka. Da bi se starši s podobnimi življenjskimi zgodbami pri skrbi za svojega otroka srečevali s čim manj težavami, je nastalo društvo Vesele nogice. Do moči in optimizma z izmenjavo izkušenj Spomenka priznava, da je bila postavitev hčerine diagnoze velik šok. »V prvih mesecih upaš, da vendarle ni tako hudo, da bo otrok vendarle spregovoril, shodil, se osamosvojil. Šele ko je bila Naja stara leto in pol, sem čisto zares dojela resnost njenega stanja. Bila sem izredno na tleh, potem pa sem le spoznala, da se moram boriti in ji omogočiti karseda lepo življenje.« Čeprav so ji družina in prijatelji stali ob strani, je najbolj pogrešala pogovor z nekom, ki ima podobne izkušnje. Vesele nogice staršem omogočajo prav to. Medsebojno druženje in pogovor jim pomagata sprejeti otrokovo drugačnost in zavedanje, da mu lahko s primerno terapijo tudi sami pomagajo do izjemnega gibalnega napredka. Prav tako pomagajo z različnimi dobrodelnimi akcijami premagovati socialne stiske družin z otroki z motnjami v razvoju. Zbirajo star papir in zamaške, v prazničnem decembru so prodajali voščilnice, za prihodnje leto med drugim napovedujejo dobrodelna koncert in tek. Terapije blizu doma Aktivnosti društva so po nekaj mesecih delovanja še nadgradili in novembra odprli prostore, v katerih je mogoče izvajati kakovostno fiziotera-pijo. S pomočjo donatorjev so jih opremili s številnimi pripomočki, kot so terapevtske žoge in valji, terapevtske igrače, ni- Naja je prava borka, ki s pomočjo mamice Spomenke in celotne družine, pa tudi ob podpori terapevtov, iz meseca v mesec napreduje. Gibi, ki so se nekoč zdeli nemogoče, so postali vsakdanji. Tudi s pomočjo terapevtskih pripomočkov, ki gibalno oviranim otrokom pomagajo osvajati vedno nove veščine. Za njihovo boljše počutje poskrbi tudi prijeten prostor, ki so ga prostovoljno poslikali laški likovniki. Po mnenju Spomenke Valušnik je ena največjih težav, s katerimi se v Sloveniji srečujejo starši otrok z zaostankom v razvoju, pomanjkanje kadra, ki lahko na katerikoli ravni otrokom pomaga do boljšega razvoja. Kot izpostavlja, primanjkuje tako fizioterapevtov in delovnih terapevtov kot tudi specialnih pedagogov in logopedov. Njihovo pomanjkanje se posledično odraža tudi pri visokih cenah storitev, ki jih morajo starši, če želijo otroku nuditi zadostno število terapij, plačati sami. Valušnikova med slabostmi izpostavlja še pomanjkanje nudenja podpore, predvsem psihološke, staršem otrok z motnjami v razvoju. Na tem področju so aktivnosti društev, kakršno je Vesele no-gice, še kako dobrodošle. halne deske, klančine. Gre za izjemno drage pripomočke, primerne za izvajanje različnih vrst terapij, ki jih večina družin sama ne zmore kupiti, za starše devetih otrok, trenutno članov društva, pa so vrata društva vedno na stežaj odprta. »Otroci pridejo v našem zdravstvenem sistemu za terapijo na vrsto enkrat na teden ali celo redkeje, kar je absolutno premalo. Ti otroci morajo vaditi prav vsak dan in naše društvo jim to omogoča,« pravi Valušnikova, ki dodaja, da terapevti starše natančno naučijo, katere vaje izvajati z otrokom in kako. Vesele nogice v prostoru za terapijo omogočajo tudi strokovno vodeno fiziotera-pijo. Sodelujejo namreč s terapevti, ki obiščejo Laško in se tako kar se da približajo staršem in otrokom, ki se jim tako na terapije ni treba voziti do Ljubljane ali še dlje. V društvu se trudijo zagotavljati tudi terapije, ki v slovenskem javnem zdravstvu še niso uradno priznane, v tujini pa so se izkazale kot izjemno uspešne, med katerimi Valušnikova izpostavlja predvsem therasuit terapijo. Eden prihodnjih ciljev društva Vesele nogice je, kot pravi predsednica društva, da bi podobne prostore odprli še v drugih krajih na Celjskem in tako možnosti za fiziotera-pijo blizu doma približali čim več otrokom. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Izidor H Krivec, direktor < mesnin eljskih »Berem Novi tednik in si želim več pozitivnih člankov. Novi te- dnik j e sicer že zdaj tako naravnan, da vključuje veliko pozitivnih zgodb, osebno pa si jih želim še več.« Irena Rotar, Eko civilna iniciativa Slovenije: »Berem Novi tednik S spoštovanjem ga berem. Le na podlagi pravih informacij se lahko pravilno odločamo. In za prave odločitve je pravi čas. Želim, da bi v prihodnjem letu imeli jasne odgovore, kako bomo dostojno živeli mi in naši otroci. To lahko dosežemo tako, da vsak dan razmi-šljajmo, kaj lahko storimo sami in kaj v sodelovanju z drugimi, s spoštovanjem tradicije in naravnih danosti, z novimi znanji in vztrajnim delom. Vedno smo znali stopiti skupaj, kadar nam ni šlo dobro. To zmoremo tudi zdaj!« Gordana Stefanovič Erjavec, Plesni forum Celje: »Berem Novi tednik in v voščilu za leto 2013 naj povzamem misel, da naj bo naše srce kot ocean. Vanj se naj steka nešteto rek, ki nikoli ne poplavljajo. Naš duh naj bo kot nebo, ki je neskončno, jasno in se svobodno razprostira nad svetom. Bodimo kot drevo, ki sprejema vsakogar v svojo blagodejno senco; podarja sladke plodove celo tistemu, ki meče kamenje vanj, in se ne navezuje na tiste, ki ga zalivajo. Vsem nam želim zavedanja, da je ljubezen do sebe in drugih največja vrednota sveta, ki lahko premaga nepremagljivo! Katja Esih, Regijsko študijsko središče Celje: »Berem Novi tednik in v letu 2013 želim vsem veliko drobnih radosti, ki nam polepšajo trenutek, dan in leto!« NOVI TEDNIK 21 »Prve dni je bilo težko priti sem. Imel sem občutek, kot da >fehtam< ...« pripoveduje Željko Čutic. Vse delovno življenje je pustil v Sloveniji. Delal je v Gorenju, CMC, Feralitu, nazadnje v Vegradu. Kako je Vegrad poteptal dostojanstvo večine delavcev, je znano vsej Sloveniji. »Kako me ne bi stiskalo v duši, kako me ne bi bolelo ... Nikoli v življenju nisem prosil za hrano ... Danes sem v to prisiljen,« dodaja. S solzami v očeh smo njegovo zgodbo poslušali v celjski javni kuhinji. Tam delijo obroke ljudem, ki so na robu preživetja. Brez njihove pomoči bi bili dnevi teh ljudi še bolj izgubljeni. »Zadovoljen sem, da dobim vsaj en obrok hrane. Odnesem ga domov, kjer v miru pojem, nekaj si pustim tudi za zvečer. Ko sem delal, sem dobil 750 evrov in je nekako šlo. Zdaj ko dela nimam več, dobim 260 evrov socialne pomoči, 150 evrov moram dati za stanovanje, kako naj preživim z ostalim denarjem ...« nam je razložil. V Slovenijo je prišel iz Bjelo-varja na Hrvaškem. Nazaj ne more, saj ima v Sloveniji tudi otroke, pred leti se je ločil. Za denar, ki mu ostane, si kupi čaj, kakšno pašteto. To ponavadi poje zvečer ali zjutraj, če si ne prihrani dela obroka, ki ga dobi v javni kuhinji, nam razloži. »Željko, vzemi moj kruh, ki ga nisem pojedel do konca,« prekine najin pogovor gospod na nasprotni strani mize, ki je pravkar pojedel segedin golaž. Čutic vzame polovico rezine kruha in jo skrbno položi v vrečko s hrano, ki so mu jo pripravili v kuhinji. Marsikdo to naredi. Če ostane na pladnjih kakšen del rezine kruha, ki ga kdo morda pusti, ga drugi vzamejo in odnesejo domov ... Sramovati bi se morali drugi »Sprva mi je bilo hudo, ko sem prišla sem, nato pa . zakaj bi se sramovala, ker pridem po hrano v javno kuhinjo? Zakaj? Nisem ne prva ne zadnja, ki prihaja sem. Morali bi se sramovati drugi, ki so povzročili tako stanje v družbi,« nam pravi Milena Vitez. Kljub tež- kem finančnem stanju obupa v njenih besedah ne slišimo. Ima štiri otroke, doma skuha hrano tudi sama, a kljub temu ji obrok, ki ga dobi v javni kuhinji, ogromno pomeni. »Saj bo. Nekako bomo zmogli skupaj, samo da se finančna situacija malo popravi,« nam pravi in se nasmehne. Pohvali tudi delavki, ki delita hrano v javni kuhinji. »Prijazni sta in še hrana je okusna,« nam razloži in počasi odide. »Še slabše bo,« doda Ču-tic, ko tudi on počasi za- Željko Čutic: »Ko se mi je svet sesul, sem moral prositi za pomoč javno kuhinjo. Drugače ni šlo. Težko je. Tudi otrokom bi kdaj dal vsaj 10 evrov, a nimam ...« Do brezplačnega obroka hrane v javni kuhinji v Celju je upravičen vsak občan Celja, ki na Sodexo prinese potrdilo Centra za socialno delo Celje. Tam mu potrdilo izdajo na podlagi soglasja celjske občine in po pregledu njegovega trenutnega finančnega stanja. »Pri odločanju, kdo je upravičen do obroka hrane v javni kuhinji, upoštevamo poleg materialnega stanja osebe še socialne okoliščine, v katerih živi. Vsi uporabniki javne kuhinje so tudi prejemniki denarne socialne pomoči,« pravi direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalic. En posameznik je upravičen le do enega obroka hrane na dan, bone delijo v začetku meseca za ves mesec vnaprej, na bonih so označeni tudi datumi. V nekaterih primerih hrano dostavijo domov, predvsem starejšim in invalidnim osebam, ki do javne kuhinje ne morejo sami. pušča javno kuhinjo. Med odhodom iz jedilnice mu zaželimo moči in volje ob praznikih. Zanj miza ne bo tako obložena kot v družinah tistih, ki so Slovenijo pahnili tako na dno. Ko bi ti videli prizor v javni kuhinji, ne bi nikoli več niti koščka kruha vrgli stran . SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Področna vodja Sodexa Mojca Šiker: »Med uporabniki javne kuhinje je več starejših in tistih, ki so izgubili službo.« Milena Vitez pride vsak dan po topel obrok hrane. Kljub težkim časom se na njenem obrazu nariše nasmeh. Ko pride v javno kuhinjo, včasih prijetno pokramlja tudi s Klavdijo Henčič, ki v javni kuhinji deli hrano. In nam zaupa: »Veste, nekako se navadiš na težke izkušnje ljudi, ki pridejo. Seveda me njihove zgodbe tudi kdaj prizadenejo. Včasih se z njimi o čem pogovorim, saj nekateri rabijo pogovor. Iz večine veje prijaznost, pri nekaterih pa včasih na plan izbruhneta tudi jeza in razočaranje nad situacijo v Sloveniji. A takšne reakcije ljudi je treba razumeti.« V jedilnici javne kuhinje ni živahno. Razloga za to ni. Posamezniki pridejo, ponavadi v tišini pojedo svoj obrok, nato nemo odidejo. Kar 80 odstotkov uporabnikov raje hrano zapakira in odnese domov. Na dan 390 obrokov hrane Celjsko javno kuhinjo od letošnjega junija vodi podjetje Sodexo, ki je bilo izbrano na razpisu Mestne občine Celje. »Na dan pripravimo 390 obrokov hrane, nakar jih 350 odpeljemo v javno kuhinjo, ostale dostavimo celjskemu materinskemu domu, zavetišču za brezdomce in varni hiši,« pove Mojca Šiker, področna vodja Sodexa. To podjetje ima pripravo hrane razvejano po vsej Sloveniji, tudi za restavracije, šole vrtce in podjetja. »Situacija v državi se zelo pozna pri ljudeh, ki potrebujejo našo pomoč. Število tistih, ki pridejo po hrano v našo javno kuhinjo, je vedno večje,« še dodaja Šikerjeva. »Te ljudi razumemo, zato tudi nam ni vseeno. Morda kdo kdaj s hrano ni zadovoljen, a ti primeri so redki, saj se res trudimo in jim želimo zagotoviti jedilnike, da jim vsaj na tak način polepšamo dneve,« dodaja sogovornica. Ob našem obisku so delili segedin golaž in jogurt. V ostalih dneh so bili na jedilniku tudi sesekljana pečenka z naravno omako in s krompirjem ter solato, ocvrt mesni sir z rižem in s sadjem, puranji paprikaš s testeninami . 22 NOVI TEDNIK Breda Obrez Preskar, Celjski sejem »Berem Novi tednik in v letu 2013 želim veliko toplih besed, zaupanja med ljudmi, pozitivne energije in smelih korakov za prihodnost.« »Ko smo igrali na enem od poročnih slavij, smo basistu Edu za hec prestavili uro naprej. Kot vodja protokola je že ob 11. uri zvečer izvedel vse polnočne ceremonije, torej polnočni ples, pripeljal torto ... Šele zjutraj je ugotovil, da mu čas nekako čudno teče.« Po Spevovi poti »Spevovci« so Erik Hribernik, harmonikaš in vodja ansambla; Kristijan Kolenc, tenor in bas kitarist; Boštjan Mežnar, tenor in kitara; Edo Rednak, bas in bariton; Marko Berzelak, bas in bobni. Prijatelji, ki ljubijo glasbo Fenomenalno, nepopisno, čudovito. Kar nekaj takšnih presežnikov smo slišali po novembrskem koncertu, s katerim je ansambel Spev proslavil 10-letnico. Poleg tega je ansambel prejel eno od občinskih nagrad v Šmar-tnem ob Paki, kar dokazuje, da so se »spevovci« resnično usedli v srce in ušesa številnim domačinom. »Tudi sami še vedno podo-življamo dogajanje v Rdeči dvorani, ki je bilo zagotovo vrhunec v našem glasbenem ustvarjanju. Deset glasbenih gostov, tako ali drugače vpetih v naš ustvarjalni šopek, in petje cele dvorane ... Tudi občinsko priznanje nam daje vedeti, da nas imajo ljudje radi ter da so ponosni na nas. Lep Nikoli ni prepozno ... da najdeš delo in poslanstvo, ki te osrečuje Povabili smo se v kuhinjo in življenje Alenke Pisanec s Ponikve. Skuhala je čaj in postregla najboljšo sacherje-vo tortico, kar sem jih jedla po dolgem času. Njeni prijatelji pravijo, da je v zadnjih letih postala povsem drug človek. Osebno si nisva bili nikoli tako blizu. A če lahko sklepam po umirjenosti in prepričanosti vase, je očitno prehodila pot, na katero si večina ljudi ne upa nikoli stopiti. Kot deklica je sanjala, da bo vzgojiteljica. A je postala ekonomistka. Poklic, ki v sebi skriva vse in hkrati nič, ponuja številne priložnosti, a se hkrati zapira v svet materialnega. »Še pred dvema letoma sem naokrog hodila v visokih petah, poslovnih kostimčkih in se trudila biti zelo pomembna oseba z zelo pomembno službo,« svojo zgodbo začne Alenka. Niti opazila ni, da si na ramena nalaga več, kot je zmožna in pripravljena nositi. »Vse sem jemala nase. Nezadovoljne stranke, zlagane obljube, za katere sem že ob sklepu posla vedela, da jih ne bomo mogli držati. Komerciala v gospodarstvu je izjemno kruto področje. Odkritost in poštenje je zadnje, kar si smeš privoščiti. Na koncu se mi je zdelo, da deset let nepretrgoma lažem.« Spoznanje te zadene Ko se danes ozira nazaj, je prepričana, da se drugače ni moglo zgoditi. Dobila je raka na ščitnici. »Dobila sem najmanjši možni košček te grenke pogače in danes je hvala bogu vse v redu. Zdrava sem. A bilo je dovolj, da sem videla onko-logijo od znotraj. Videla vse tiste ljudi, ki se jim v trenutku sesuje življenje in so dolge mesece bolj mrtvi kot živi. Takrat sem spregledala - vse tisto, za kar se grebemo iz dneva v dan, zaradi česar žrtvujemo svoj čas, zanemarjamo svo- je bližnje, zlorabljamo svoje telo, se slabo prehranjujemo, lovimo sami sebe ... Vse tisto, okrog česar se nam večinoma vrti življenje, v takem trenutku postane povsem obstranskega pomena.« Ironija pomembnosti njene službe in vseh, ki so se tako počutili, je dosegla vrhunec, ko je nekoč paradno podjetje, v katerem je bila zaposlena, propadlo in se sesulo kot hišica iz kart. »Sledilo je nekaj razgo- Alenkina vizija je peka visokokakovostnih slaščic. Slaščice so razvajanje, zato morajo biti najboljše, kar je mogoče. Poskuša tudi z zdravimi različicami polnozrnatih mok, alternativnih sladil in podobnim. »Ne verjamem v dietne nadomestke. Če poješ kos kakovostne torte iz naravnih sestavin in to brez slabe vesti, ti nikakor ne more škoditi.« Najbolj občuduje recepte soimenjakinje Alenke Kodele. »Ženska je neverjetna in resnično upam, da jo bom nekoč imela priložnost tudi spoznati.« vorov za službo, ki so bili eden bolj čuden od drugega. Rekla sem si, da mi tega enostavno ni treba. Cele tedne sem ležala doma in gledala televizijo. Najmanjšega pojma nisem imela, kako naprej.« Štejejo le ljudje okrog tebe Ko je odložila svoja pričakovanja in prepričanja, da se ji mora svet ukloniti po njenih predstavah, je mimogrede ugotovila, da je imela tudi ljubezen svojega življenja ves čas pred nosom. »Dobila sem najboljšega moža in tudi zaradi tega sem hvaležna za vsako izkušnjo. Vsaka me je po svoje oblikovala v osebo, kakršna sem zdaj.« Ko sta nekoč s taščo pekli piškote za darilo, jo je nepričakovano zadel obdarovankin odziv. »Bila je tako iskreno vesela in srečna, da sem v trenutku vedela - to je to. To bom delala.« Tudi njeni bližnji so nejeverno dvigovali obrvi, Alenka namreč odkrito prizna, da se dotlej v kuhinji ni zadrževala niti minute dlje, kot je bilo nujno potrebno. Lotila se je svoje prve torte. Uspela ji je. Z drugo sta njena sreča in izpolnitev še narasli. Tretja je njeno prepričanje samo še okrepila. »Danes hodim okrog namazana s čokolado, tu in tam pomokana, kuhinjo imam vedno v delovnem razsulu - a sem srečna, kot nisem bila doslej zaradi dela nikoli.« StO, foto: GrupA NOVI TEDNIK 23 »Erik je omenil, da gremo >špilat abrahama<. Gospa je za svoja leta imenitno izgledala, mi pa smo ves večer pokali hece na račun drage abrahamovke in dvakrat petindvajset. Nihče ni nič rekel, le slavljenka se je nekako čudno nasmihala. Verjetno si lahko predstavljate, kako nas je vrglo, ko je ob polnoči dobila za darilo velikansko štirico in nulo.« občutek je to,« je dogajanje obudil Marko Berzelak. »Vsi smo že prej igrali v takšnih in drugačnih ansamblih ali sestavih. Potem je Erik ustanovil ansambel. Takrat smo se odločili, da bomo delali resno, ustvarjali svoje pesmi in se udeleževali festivalov. Vsa leta smo v enaki sestavi, kar je svojstven čudež v teh časih. Ampak vsi imamo radi glasbo, vsi smo odraščali ob pesmih Lojzeta Slaka in nikoli ni bil problem delati skupaj.« Glasbo ustvarjajo ob pomoči strokovnjakov in drugih glasbenikov, ki jim pomagajo pri tekstih. Kdor pozna ansambel Spev, ve, da so besedila, ki jih prepevajo, bogata, smiselna ter ob kakovostni glasbi povezana v zgodbo. V sodelovanju z vzornikom Plod njihovega dela je šest projektov, torej šest izdanih zgoščenk ter 12 posnetih vide-ospotov. »Zelo smo počaščeni, da smo enega od projektov posneli v sodelovanju z žal pokojnim velikanom slovenske narodnozabavne glasbe Lojzetom Slakom. Nastala je zgoščenka z desetimi skladbami Po Slakovi poti. Potem je njegov dolgoletni prijatelj Slavko Podboj prinesel besedilo Spev za godca. Ko smo ga prebrali, smo vedeli, da bo ta pesem najlepši poklon Lojzetu. Melodijo in aranžma je sestavil Tine Lesjak. Na pre-mierni predstavitvi, bilo je lani v Vinski Gori, je pri refrenu vstala množica in se s solzami v očeh poklonila legendi.« V ansamblu kljub kar nekaj kilometrine redno vadijo. Na vajah se glasbeniki veliko pogovarjajo in sklepajo kompromise, rojevajo se nove ideje in kujejo načrti. »Glasba je konjiček, ki nam vzame ves prosti čas in konce tedna. Skupaj preživimo ogromno časa in če se ne bi razumeli, bi ansambel že zdavnaj razpadel. Imamo različne karakterje, vendar se nikoli ne bodemo, ne vsiljujemo svojega mnenja in na koncu najdemo skupno pot. Ko se peljemo v kombiju, so razprave različne in pestre, tudi glasne. Ko pa izstopimo, ni zamer, saj vse sproti razčistimo.« Glasba in prijateljstvo Tudi v Spevu sledijo trendu, ki se je začel pred nekaj leti. »Na veselicah opažamo vse več mladih, ki z nami pojejo in plešejo. Saj ne rečem, prihajajo različne generacije, tudi starejši, ampak mladina je neverjetna. Mogoče so se bolj začeli zavedati korenin in slovenstva, kar smo včasih imeli premalo radi. Očitno v tej glasbi ne slišijo več govejega prizvoka<. Vse več je tudi mladih ansamblov, s tem pa se dviguje kakovost narodno-zabavne glasbe.« »Spevovci« so dva Velenjča-na in dva Šmarčana ter Šošta-njčan. Nekaj gradbeništva, financ, Boštjan kmetuje in peče kruh, dva se ukvarjata s poučevanjem ... »Različna področja, različno življenje, v glasbi pa smo skupaj. Naš odnos do glasbe je spoštljiv in šele, ko smo sami popolnoma zadovoljni z izdelkom, ga delimo z vsemi, ki nam radi prisluhnejo. Radi igramo in radi smo med ljudmi, ki znajo uživati. Tudi nam druženje in zabava veliko pomenita. Zato se, ko imamo vsi čas, dobimo in se odpravimo v hribe.« Trenutno imajo veliko pogovorov, povezanih z gradbeništvom. Vsi, razen Boštjana, gradijo hiše: »Seveda se vrstijo pogovori o tem, kje je kdo kupil okna, kakšna bo fasada ... V resnici nas poleg glasbe vežeta življenje in prijateljstvo.« URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv ansambla Boštjan Jamnik, Don Boskov center Celje: »Berem Novi tednik bolj ali manj redno in v letu 2013 vsem ljudem želim, da bi bili srečni. To pomeni, da bi bili v življenju zadovoljni z majhnimi stvarmi; da bi drug drugega spoštovali in ne gledali samo nase; da bi poskrbeli za notranji mir, ki prihaja iz čistega in neobremenjenega srca.« »Leta 2008 smo bili v Kanadi. V dvanajstih dneh smo odigrali več koncertov, na vseh pa je bil obisk izredno dober. Ko smo zapeli kakšno ljudsko pesem, so s solznimi očmi vsi zapeli zraven. Seveda so nam nekoliko škodile razdalje: enkrat smo zgrešili izvoz z avtoceste in potem prevozili 120 kilometrov, da smo lahko obrnili in prišli na koncert, seveda z rahlo zamudo. Krivca še iščemo, glavni osumljenec pa je naš navigator Boštjan, ki je na sovoznikovem sedežu zaspal z zemljevidom v roki.« Alenka se je vpisala v šolo, da je osvojila teoretično znanje. Zdaj opravlja prakso v znani celjski kavarni. »Vstajam med četrto in peto zjutraj, ampak tega ne bi zamenjala za nič na svetu, še najmanj pa za svojo staro službo.« Za samozavest na tem področju bo treba še kar nekaj prakse, a verjame, da se bo nekoč s strastjo, ki jo je odkrila, lahko tudi preživljala. Prehodila je pod od ekonomistke do slaščičarke »Ko končno najdeš stvar, ki ti resnično leži, ki si ji namenjen že od nekdaj, se ti vse poklopi. Spoznaš prave ljudi, vse ti uspe in vsak dober korak vodi k naslednjemu, še boljšemu. Pridelovati, predelovati hrano, dati vanjo vso svojo predanost - to je največ, kar lahko narediš za sočloveka. Mi je pa hudo, ko včasih slišim, če mi ni pod častjo to početi. Smo pa res razvrednotili ne samo poklice, tudi sami sebe, če takole razmišljamo, katero delo je častno in katero ne!« »Komerciala, finance... to so izjemno naporni poklici. Veliko je laži, treba je prodati stvari, ki morda niso tako izvrstne, kot si želimo. Vzamemo več posla, kot ga bomo do roka zmogli. Na onkologiji sem se zavedla, da si večino bolezni ustvarimo sami. Cele dneve se ženemo pod stresom, ne jemo, se ne gibamo ... In zakaj? Da bodo drugi rekli, kakšen car sem? No, tudi taki morajo biti. Ni nič narobe. Ampak jaz ne več.« Naj zadiši tudi pri vas aomacm piSkotm. NaS namen bo v vsakem primeru dosežen. 300 g ajdove moke 300 g bele moke 1 SO g mletih orehov 200 g masla 200 g medu 5 do 6 jedilnih žlic mleka 1 pecilni prašek nastrgana lupina t limone 1 uaniiijev sladkor mleti orehi ra posip Ajdovi piškoti Iz vseh sestavin zgnetemo gladko testo in ga damo v hladilnik za nekaj Čas a. Nato ga raz valjamo na približno 5 mm debelo, izrežemo kroge premera 4 cm. povrhu jili premažemo s stepenim jajcem in z m le kom ter malo potresemo z mletimi orehi. Piškote polagamo na pekač, obložen s pa p i rj eni za peko in pečemo 10 minut na 175 stopinjah Celzija. >s? v -v - Piškoti iz ovsenih kosmičev 75 g masla 125 g grobih mletih ovsenih kosmičev 75 g sladkorja 1 jajce 3 do S kapljic esence grenkih mandeljev 50 g mehke moke 3 g pecilnega praška (1 zvrhana žlička) V ponvi razpustimo maslo, dodamo ovsene kosmiče in jih med mešanjem malo praži mo. Primešamo žlico slad korja, da kosm iči porjavijo. Posebej stepemo jajce in postopno dodajamo os tali slad kur in ma ndeljevo esei ico. Moko zmešamo s pecilnim praškom in jo presejeno na jajčno kremo, dodamo ohlajene kosmiče in na hitro vmešamo. Masi lahko dodamo koščke čokolade. Z dvema Žličkama oblikujemo kot lešnik velike kupčke in pečemo na 175 do2C0 stopinjah Celzija 12 do IS minut. (recept iz knjige Najboljši piškoti - Alenka Kodele) Drugih šest zgodb ... Dean Šuster v klepetu z Urško Žolnir razkriva, zakaj je postala olimpijska zmagovalka in zakaj ne bo branila zlata. Saška T. Ocvirk je bila na obisku pri poljsko-slovenski družini v Šentjurju, kjer med vodko in vinom še vedno najdejo prostor za »dunajca«. Branko Jeranko se je pogovarjal s Konjičanom, novim direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, ki verjame v drevesno simboliko. Špela Ožir se je pustila začarati mlademu čarovniku iz Celja, ki s kartami osvaja ljudi. Urška Selišnik je pretresljivo, a vsakdanjo zgodbo varne hiše prelila na papir. In med ^ usodami življenja našla še eno pri družini, ki so ji novembrske poplave vzele dom. 12ZGODB ZA 12 MESECEV. LETA 2013 V petkovi številki Novega tednika, 4. januarja 2013, vam podarjamo preostalih šest zgodb. živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. pizz&tia/ ^V&vana/ POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI t-2.nft CVETLIČARNA tN DARILNI BUTIK MarioKuIhwHlp Hlllfl, kvalitetno in D00DK0I tetefen:« 574B10,fo*: 015M 01 TI po^^cMt^AU-fasnktbwtwxuä gsm: 941 7-il (m (mrtw uhln* i rLttntfisko rinliiml prjikjirini t-maU: raarkikulimic^ioLnti luniml: inhtiairtf if*sk, Hinimllrft, jnti-pjiiii. splet: http://www.tfrgfepl35ljlu.5i tnmfk^iiiit-.^Hri^iri^iirtttiiiiiTmi! I ut. Art. CiwerJivWi Ti, Nbvb wu. 3COC Cilje MLjm teR-VK rUkCA £ Nitua Hriht-n.iU i p Poslovne enote: Kalobjc-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvctticirna-n3tasa.com ah www. r ajdUo«tn (k(r.; i/cOmpa ny/f rstpag«,jip7EÖ mpanyidlU PRAZNIČNO DARILO Ob nakupu nad 20 evrov - Ekjl^HNA PöfTWlLA - fcMKANjE M&ljAVA h - O^ENjfe, flfcjENjE, todi UIN Td.: 0$ 1 m 021 - [^DELAVA •I in PRötVUA USNJENIH OBLAČIL I ^pvNf trt?: fcn, - ftf,. I, der V.uniAml 1». de V. un: saj-.: 1. jjr 19. ure KRAJŠANJE HLAČ od 5 EUR dalje; 3+1 G MM MENJAVA ZADRG v HLAČAH že za 6 El/ROl/ 03/749 17 10 JlULEJ DEJAN s.p. UL Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR mu3ej. dejanSsiol. n et ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE IN VAM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2013 J NOVI TEDNIK INFORMACIJE 31 Čiščenje kamina Kamin je treba redno čistiti (odstranjevanje saj) vsaj enkrat na teto. Pred vsakim kurjenjem je treba z rešetke očistiti pepel. Redno je treba prazniti posodo za pepel, ko se le-ta napolni. Ob rednem vsakoletnem čiščenju je treba previdno odpreti čistilne odprtine ter omesti saje. Po ometanju morajo biti čistilne odprtine pravilno zaprte in posoda za pepel pravilno vstavljena. Postopek čiščenja se opravlja le takrat, ko sta kamjn in pepel ohlajena. Pepel se lahko uporablja kot gnojilo na vašem vrtu. Preverite pretok zraka V primeru, da kamin nekaj časa ni bil v uporabi, je treba zagotoviti primeren pretok zraka. Zmečkan kos papirja položite v kurišče na rešetko, pri-žgite in zaprite vratca. V kolikor ogenj gori z izrazitimi vertikalnimi plameni, to pomeni, da je pretok zraka dovolj učinkovit. Pretok zraka lahko pospešite tako, da s s uši Ice m za lase ogrejete zrak v dimniku [vendar le, če ima kamin spodnji dimniški priklop). Zagotavljanje dovoda zraka Preden zanetite ogenj, se prepričajte, da je kurišče čisto in da posoda za pepel ni polna. Ob čiščenju kurišča naj bo dovod zraka v položaju »izgorevanje«. Odprite dimno loputo (če je ie-ta nameščena). Ko ogenj gori, pustite posodo za pepel pri miru, vratca kurišča naj bodo zaprta. Če imate zunanji dovod zraka, preverite, da leta ni zamašen (sneg, blato) na zunanjem delu stavbe. Probleme pri gorenju lahko povzročita nepravilno nameščen prezračevalni sistem ali nepravilna mehanska nastavitev. Močna kuhinjska napa lahko povzroči podila k, kar slabi vlek v kami nu. Če ogenj gori z slabim vlekom in če nimate zunanjega dovoda zraka, je priporočljivo, da izklopite prezračevalni sistem in napo. Prvo nalaganje drv Ogenj zanetite tako, da v kurišče najprej položite 1 -2 cm debele trske, nato položite večje kose drv po dolgem in počez, da se omogoči boljši pretok zraka. Na koncu doložite tanjša drva in vmes položite kurilne kocke. Prižgite ogenj in zaprite vratca kamina. Dodajanje drv Drva dodajte le takrat, ko prejšnja količina skoraj pogori in ko je ogenj majhen in komaj viden ter ko so vidni manjši kosi žerjavice. Ko nalagate drva, to naredite tako, da pravokotno na vratca položite dve drvi, osta la pa nato prečno polagate v kuriš da dobile tesno zložena drva. Drv i potiskajte proti zadnji steni kamina.1 Drva morajo biti zložena do največ 5 cm čez kanal v kurišču. Pri normalnem kurjenju priporočamo le 1 do 2 dodatni polnjenji. Prenehanje kurjenja Ko drva iz zadnjega nalaganja pogorij o do žerjavice, premaknite dovod zraka v položaj »žerjavica«. Potisniti1 žerjavico od robov kurišča na sredino rešetke, Na ta način bo žerjavica pogorela do konca. Podrezajte nekajkrat v žerjavico, da ta do konca pogori. Ko žerjavica pogori, premaknite ročico /.a dovod zraka v položaj »zaprto« , Na koncu zaprite dimno loputo [če je leta vgrajena). OPOZORILO: Ogljikov monoksid je brez vonja, brez okni, brez barve in je strupen plin, jato bodile previdni. Ne samo notranjost, tudi njnanjoit kamina je ob gorenju zelo vroča. Po končanem kurjenjujerunanja površina kamina ze Is vračj še dve do tri u re. Ti radi vaie va rnoiti in »rad i preprečitve pregretja kamina upoštevajte navod ifa za upa rabo. V bližini kamina in na kaminu ne hranite gorljivih mateifalov. mm 32 NA KOLESIH NOVI TEDNIK Najljubši je še vedno clio Ob koncu leta smo za rubriko Na kolesih pogledali, kakšen je vozni park v Sloveniji. Vsak drugi prebivalec ima svoj osebni avto, pri čemer ima, glede na statistične izračune, vsako gospodinjstvo 1,3 avta. Na avtomobile smo tako zelo navezani, saj opravimo z njimi večino vseh svojih poti, kar znaša skupno 26 milijard potniških kilometrov. Potniški kilometer predstavlja prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra. Precej manj nas mikajo vožnje z avtobusi (v Slove- niji opravimo 3,2 milijarde potniških kilometrov letno) ali vlaki (773 milijonov potniških kilometrov). Med znamkami vozil v Sloveniji še vedno kraljuje Renault v vseh izvedbah, pri čemer je najljubši clio. »Sorazmerno z upadanjem cestnega javnega potniškega prevoza se število registriranih osebnih avtomobilov povečuje. Od leta 2002 do 2008 je število registriranih osebnih avtomobilov strmo naraščalo, nakar se je rast nekoliko umirila (leta 2011 jih je bilo samo za dva odstotka več kot leta 2008). To je najverje- Vsak drugi Slovenec ima svoje vozilo tneje posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu, ocenjujejo pri Statističnem uradu Slovenije. Lani je bilo pri nas registriranih 1,07 milijona osebnih avtomobilov. Največ v zahodni Sloveniji in najmanj na skrajnem vzhodu države. Manj kot 500 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev so imeli le v zasa- V Sloveniji avtomobil vozi večino dni v letu kar 60 odstotkov oseb, enkrat do trikrat na teden 18 odstotkov ljudi. Avtomobila ni vozila skoraj vsaka peta oseba. * Tj Vpis vzajemnih skladov Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Z uojmloeLiMicuLostieLo starostu V Sloveniji je največ avtomobilov znamke Renault, nato vozil znamke Volkswagen. Sledijo opli in peu-geoti. Slovenci pa vedno bolj zaupajo znamkama Kia in Škoda. vski, pomurski in podravski statistični regiji. Letos je narasel tudi delež avtomobilov na dizelsko gorivo. Lani je bilo v Sloveniji prvič registriranih 95.807 cestnih vozil, od tega 81 odstotkov novih, 19 odstotkov pa bilo starih, torej takšnih, ki so bila prej že registrirana v kateri drugi državi. 63 odstotkov vseh prvič registriranih vozil so uporabljale fizične osebe. Podatki za letošnje leto še niso zbrani. Darko Gregorn, Celje tednik In kakšen avto vozite vi? »Uporabljam osebni avto znamke Opel. Že od nekdaj ga vozim in že od začetka prisegam na to znamko, ker gre za kvalitetna vozila. Je pa res - glede na sodobno tehnologijo - več elektronike kot ima avto, slabši je. Dražje je tudi vzdrževanje. Sam imam to srečo, da letno ne dam veliko denarja za popravila, saj mi avto zelo dobro služi. Razmišljam pa, ker je letnik 1999, da bi ga zamenjal. Ampak tudi v tem primeru bom ostal pri Oplu.« »Vozim peugeota, starega tri leta. Pravzaprav smo se zanj odločili v družini, saj ga vozimo vsi člani. Je izredno kvaliteten avto, z njim nimamo nobenih težav. Meni osebno zelo veliko pomeni ravno to, da nimam skrbi s popravili ali z okvarami vozila. Ko sedem v avto, me ni strah zapeljati na cesto. Mi je pa tudi všeč, da se pri avtomobilu ujemajo barve zunanjosti z notranjo opremo in da ima višji sedež. Če bi kupovala drug avto, bi kupila prav tako znamko Peugeot.« »Vozim audija. Izbral sem ga že pred osmimi leti in ni mi žal. Tudi če bi se odločal za novo vozilo, bi izbral to znamko. V vseh teh letih nisem imel večjega problema. Redno vzdrževanje me stane od 200 do 500 evrov letno, vendar je vredno vsakega evra, saj me avtomobil še nikoli ni pustil na cedilu.« SŠol Foto: GrupA Nuša Podbregar, Žalec Nejc Črešnar, Celje NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 33 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.UREDNIŠTVO PREJELI SMO Do pogreba na delovnem mestu V teh dneh, ko poslušam naše politike, kako se hvalijo, kako so zlahka spravili pod streho pokojninsko reformo, se sprašujem, kam to pelje našo državo. Ali vlada, poslanci in sindikati sploh vedo, kaj so naredili nam ženskam, ki smo začele delati za tekočim trakom na normo že pred šestnajstim letom starosti? Po nekaj letih dela so prišli otroci in marsikatera mamica je pustila službo, ker takrat ni bilo vrtcev v vsaki vasi kot danes. Sedaj pa bodo vsa ta leta, ki smo jih namenile otrokom v njihovih najtežjih letih, manjkala. Res je, da bomo nekaj let pridobile, toda vseeno ne toliko, kot je bilo po starem zakonu. Sama bi po starem zakonu šla v pokoj prve dni leta 2014, po novem pa bom lahko delala gotovo še šest let. Ko gre človek proti šestdesetim, je vsako leto dolgo, še posebej, če delaš fizično težko delo in si ves dan na nogah. Nihče te nič ne vpraša in sploh ni pomembno, če poveš, da ne zmoreš več tako, kot si pred dvajsetimi leti. Treba je narediti, pa četudi po svojem delovnem času. Ljudje smo danes pravi sužnji v svoji državi. Ne znam si predstavljati, kaj bo z našo mladino, ki gre zaradi šolanja v prvo službo šele pri tridesetih. Ali bodo delali do sedemdesetega leta ali še dlje? Sprašujem se, kdo lahko naredi več, tisti pri petindvajsetih ali tisti pri petinšestdesetih? Našim politikom bi bilo seveda prav, da bi prispevke plačevali štirideset let, pokojnino pa uživali leto ali dve ali pa še to ne, da bi čim več ostalo za njihove žepe in lepe plače. Pa to ni namenjeno sedanji vladi, naj bodo levi in desni, vsi so enaki. Tudi če bi na oblast prišli mlajši, čisto novi ljudje, bi slej ko prej začeli iskati koristi zase in za svoje žepe, kajti v današnjem času ni etike, morale in poštenja. Ko takole razmišljam, sem najbolj žalostna, ker so moje prijateljice že od lanskega leta v pokoju, bile so »pame- tne« in imele enega ali največ dva otroka, ter vseskozi hodile v službo. Če pa imaš več otrok in ostaneš doma, dobiš za nagrado še daljšo delovno dobo. Svoje sedaj že odrasle otroke svarim, naj pametno razmišljajo pri načrtovanju družine, saj jih, kot kaže, ne čaka nič lepa prihodnost. Nič drugega, kot da bodo do pogreba na delovnem mestu. DU (naslov v uredništvu) POHVALE Čudovita zobozdravnica Rad bi pohvalil zobozdravnico Sofijo Maksimovič kakor tudi njeno sestro Metko. Ti dve ženski sta tako prijazni, da daleč naokoli ni nobene, razen Irene Zalokar, med. sestre iz zdravstvenega doma Laško. Tako prijaznih in pridnih, spoštljivih žensk, kot so te tri, ni moč najti nikjer. Moram priznati, da me je strah zobarja. Prav groza me je. Nekega dne sem se pripeljal do Treh lilij, do zobozdravstvene ambulante, saj sem invalid brez leve noge. Tam sem zagledal drobceno, ampak zelo prijazno zobozdravnico in sem takoj pomislil, kako bo ta drobcena ženička pulila moje zobe. Moram priznati, po naravi sem zelo zgovoren, pri njej pa sem ostal brez besed. S svojo prijaznostjo me je prevzela. Še zavedal se nisem, kdaj je bilo konec ter sem od- V SPOMIN Marija Gabrijelčič Državna nagrajenka v vzgoji in izobraževanju, svetovna popotnica, pisateljica, žena, mama in babica, predavateljica, predvsem pa človek z veliko začetnico - Marija Gabrijelčič, profesorica pedagogike, učiteljica slovenščine in zgodovine. S proučevanjem in širjenjem miselnih vzorcev se je zapisala v zgodovino pedagoške znanosti, globoko sled pa je pustila tudi z nesebičnim delom v Vzgojni posvetovalnici v Novem mestu. V spominu celjskih članov Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije ostajajo številna srečanja s spoštovano kolegico, še zlasti zadnje, maja letos, ko nas je obiskala že hudo bolna. Takrat smo razkrivali vse tisto, kar jo je v življenju oblikovalo. V poklicnem življenju so ji bili izziv otroci, ki so imeli težave pri osvajanju učne snovi. Mnogim učiteljem je odprla vrata v svet miselnih vzorcev, ki so omogočali in zagotavljali uspešen pouk in napredek varovancev. Njene knjige Učimo se z miselnimi vzorci so bile in so še mnogim najuspešnejši priročnik. Na seminarjih za učitelje jih je zavzeto predstavljala, opozarjala na pomen branja in pomoč otrokom pri razumevanju besedil. Nikoli ni pozabila opozoriti, kako pomembna sta motivacija in sporočilo učencu o njegovem napredku. Za svoje izjemno delo je prejela mnogo odličij, od katerih sta ji največ po- menili Trdinova nagrada in nagrada ministrstva za šolstvo in šport za vzgojo in izobraževanje leta 1996. Oktobra, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, smo člani Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije načrtovali njeno predstavitev. Žal zaradi napredovane bolezni ni mogla biti z nami. Zastopala jo je hči Lidija, ki nam je o svoji mami zaupala, da je bila zvedav in neugnan otrok, pozneje v življenju pa je prepotovala velik del sveta. Ob službi, predavanjih, pisanju potopisov in pesmi ter gospodinjskih opravilih je vedno našla čas za svojo mamo in njen vrt, za hčeri in vnukinje. Neizmerno jo je osrečeval dom, poln ljubezni in spoštovanja. Z boleznijo se je sprijaznila, vedela je, kaj jo čaka, in se nadejala odrešitve. Prišla je. Nič več ne bo pogovorov, ne pisem in ne kartic z daljnih potovanj. Ostal je osiromašen svet brez drage prijateljice. Zbogom, Marija! VIDA BUKOVAC, predsednica Sekcije Celje DUPDS šel domov. Čeprav se bojim zobarja, je bilo pri njej prav nasprotno. Človek bi se lahko pri njej naučil spoštljivosti in prijaznosti, ki nam velikokrat manjkata. Ni važno, od kod je človek prišel in kje živi, važno je, kakšen je v srcu. Draga Sofija Maksimovič ter sestra Metka, naj vama dragi Bog nakloni še veliko lepih sončnih dni, da bi še naprej ostali tako prijazni in polni dobrote. Čas kar hitro mine, spomini na vaju pa bodo vedno v meni živeli. Hvala obema. MILAN JAZBINŠEK, Laško VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95-9 d m po [podarite Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje noyit¥dnikli OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJJAl- OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA j PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU j IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: • Plačano obdobje: od : do : PODPIS: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe : Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 34 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK t Zlatarna Kragolnik 03 5412273 | datarna.kragokdk@siol.net | Obiščite nas v pritličju Citycentra Celje GOZDARSKI vitel Tajfun, 4,5 t in molzni stroj Virovitica, prodam. Telefon 031 819-191. 4853 VOZILA PRODAM CITROEN ax 1,0, letnik 1999, prevoženih 100.000 km, registriran, ohranjen, prodam za 700 EUR. Telefon 041 772-260. 4784 NISSAN micra, letnik 1998, prevoženih 135.000 km, servo volan, cz, el. paket, abs, ohranjen, registriran, prodam za 900 EUR. Telefon 041 506-145. 4784 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje TRAKTOR Zetor 6245, letnik 1987, prvi lastnik, ohranjen, registriran, prodam za 7.000 EUR. Telefon (03) 5792-704. 4887 Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojilne § PE CELJE. Ul. XIV. dhriiqa 14, g 03/4257000 * PE MARIBOR, Partlianska 3-5, E 02/23410 00 £ PE MURSKA SOBOTA. g Staneta Rozmana 16,02/521-3000 ^ l-i'j i MakI J^Ki Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana celfe: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja Slovenski 27, lOOO Ljubljana PEUGEOT Partner 14, letnik 2003, prevoženih 98.000 km, lepo ohranjen, novejši model s stekli, prodam. Telefon 070 263-987. 4900 STROJI PRODAM KUPIM TRAKTOR, lahko v lažji okvari, kupim. Telefon 041 793-963. 4892 POSEST TRAKTOR Univerzal 445 dtc, letnik 1995, lepo ohranjen, 1.760 ur, registriran do 5. 4. 2013, prodam za 8.600 EUR. Telefon 031 344-212, (03) 5808-796. 4681 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekami do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 PRODAM ŠTORE. Takoj prodam - menjam za manjšo. Kmetija, 10.000 m2, hiša, 120 m2, obnovljena, zk, telefon, voda, elektrika, cesta. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5771-267. p jasnovidnost BIOTERAPQE GSH 041404 935 to LUDl vedeževanje, astrologija, feng shui utrologinji £ DACA vodtžeuftlka JASNA 1 i.irai ciganske kn-rCc astrolog DANIEL astrologija fang '.hu LEA angolsfce kliMe, cigansko *arw K ARENA ve-dezeva'lka EM A ved ?2üVdll(ii ANA vt-'duzt' valk j ULA tuj.kiuko k.iFti- Pokličite nas ceneje! VIKEND, na lepi, sončni legi v Lažišah (Dobje pri Planini) prodam. Telefon 041 736-252. p KUPIM GRADBENO parcelo, vikend ali starejšo hišo, lahko v slabšem stanju, v okolici Celja ali Žalca, kupim. Telefon 041 726-980. 4764 MANJŠI vikend v okolici Žalca (z vodo) do 25.000 EUR, kupim. Telefon 041 602-075. 4823 KMETIJO ali samo zemljo vzamem v zakup, plačilo 200 do 500 EUR/ha, odvisno od terena. Telefon 031 415810. 4889 ODDAM STANOVANJSKO hišo ali stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452. p POSLOVNI prostor dajem v najem na zelo ugodni lokaciji v Celju, ob Mariborski cesti. Telefon 041 262-063. 4901 NAJAMEM PRODAM DVOSOBNO stanovanje, Razlagova 11C, Celje, 60m2, prodam. Informacije 041 517-558, 031 744-742. 4911 STANOVANJE, Celje, Okrogarjeva ulica, 37 m2, prodam. Telefon 031 655-181. 6458 HUJSANJE 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01 /519 fSPI www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.ü-, Razlagova 29, Mariboi V ŠENTJURJU prodam 56 m2 opremljeno stanovanje z garažo in enim parkirnim mestom. Cena 70.000 EUR. Telefon 041 837-447. 4825 ODDAM mmm cena pogovora za minuta je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja Kug Inf «J .a a a.MCj!0,5 min. LAŠKO, Poženelova ulica, bloki v Debru. Oddamo stanovanje 48 m2, zastekljen balkon, telefon CTV, domofon, bližina šole, vrtca, Treh lilij, zdravilišča, trgovine. Najemnina po dogovoru. Telefon 041 378-119. 4750 GARSONJERO, 40 m2, novo, opremljeno in parkirno mesto v garaži v Štorah oddam v najem. Najem najmanj 1 leto, Cena 275 EUR/mesec, predplačilo 6 mesecev. Telefon 041 441-660.4895 ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Mariborski cesti, v bližini Citycentra in mesta, oddam. Telefon 041 611-587. 4891 V OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n STANOVANJE PRODAM PRAŠIČE, težke od 60 do 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 4454 PRAŠIČE od 30 do 250 kg, izločene svinje ter kastriranega merjasca, domača krma, možna rezervacija za koline in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. 4400 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PRAŠIČE od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, možna rezervacija kolin, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. p ČISTOKRVNEGA plemenskega kozla burske pasme, starega dve leti, in kozo, staro eno leto, burske pasme, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5793-180. 4866 PUJSKE za nadaljnjo rejo, težke 30 do 40 kg, prodam. Pripeljem tudi na dom po dogovoru. Telefon 5794-285. 4879 PRAŠIČA za zakol, 200 kg, prodam. Okolica Šentjurja, telefon 041 269-693. 4878 PRAŠIČE, težke 70 kg, prodamo. Telefon 5488-158. 4872 SVINJO, težko 220 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 5743-310 . 48 8 3 KRAVO, mlado, drugega teleta, brejo, prodam. Telefon (03) 579-5034, 040 855-700. 4885 BREJO telico, simentalko ali RH, prodam. Telefon 031 723-882. p BIKCA ČB, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. p KRAVO simentalko, s teletom, ugodno prodam. Telefon 041 625-179. 4894 DVA prašiča težka 50 kg, prodam. Telefon 041 239-514. 4899 PRAŠIČA, 200 kg ali polovičko, krmljene-ga z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 4903 KUPIM DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700. Š 142 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 83 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p SUHO koruzo in tribrazdni obračalni plug prodam. Telefon 041 649-414. Š 275 ŠTEDILNIK na drva, trajno žarečo peč, pralni stroj, zimske gume 195/60-15 col, motorno žago prodam. Telefon 051 344-245. 4732 U-mmiim-NJH,! PRODAM DOBRO domače žganje, po 6 EUR/liter, prodam. Telefon 031 336-110. 4888 KAKOVOSTNO belo vino rizling, šipon, prodam. Cena 1,20 EUR/l. Telefon 031 336-110. 4897 IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36 Znider's Celje, Gosposka ol. 7 2nider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor VRATNA krila, furnirana, hrast, 7 kosov, prodam. Telefon 041 980-145. 4733 DOMAČE vino jurka, kvinton in osličko prodam. Telefon 031 725-672. 4852 SUHA bukova drva, lahko kratko naža-gana, prodam. Telefon 031 418-487. 4865 NOŽ za ročno rezanje travne silaže prodam. Telefon 031 731-350. 4862 KUPIM DOMAČ jegermeister kupim. Telefon 070 556-695. Š 325 OSTALO fKMHE i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja RABLJENA vratna krila garažnih in vhodnih vrat prodam. Telefon 031 731350. 4862 V OKOLICI Šmarja prodam večnamenske majhne in velike koše iz šibja, trt. Cena 40 EUR. Telefon 031 876-179. 4886 PRODAM KUPIM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299. 4141 VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 4738 EMEN 43-letni moški želi ljubiti, biti ljubljen od simpatične ženske. Telefon 031 860668, 041 510-457. 4726 PRODAM NOV jogi, še zapakiran, ortopedski, za bolniško posteljo, prodam. Telefon (03) 580-8090, 041 763-948. 4881 KOMBINIRAN hladilnik ax Elektrolux, star eno leto, prodam. Telefon 041 838134. 4884 AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko Rutar, B-Es-As, lepo ohranjeno in odličnega zvoka, prodam za 1800 EUR. Telefon 041 793-963. 4893 Razveselite svoje najdražje ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje! Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo. Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri. Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke. NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 35 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija LUDVIKA PEČNIKA iz Lokarij 12 a (24. 3. 1943 - 3. 12. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovane sveče in maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku za opravljeno mašo in pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Dve leti je minilo, kar že v črni zemlji spiš, mi te nikoli ne bomo pozabili, med nami vedno še živiš. V SPOMIN ZVONKU BLATNIKU (12. 10. 1948 - 31. 12. 2010) Žena Fani, hčerka Lidija in sin Zvoni z družinama USTVARJALEN, dinamičen, komunikativen fant želi razmerje z urejenim, vestnim dekletom. Telefon 041 859-096. 4726 DOBROSRČNI ženski nudim prijazno besedo, topel dom in silvestrski poljub. Sem fant, več kot pol stoletja star. Lahko pa pridem tudi k tebi. Telefon 031 416616. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV DELO iščem: pomoč starejšim osebam v Celju in okoliških krajih: čiščenje, razna hišna ter nujna opravila, ki so vam v breme. Telefon 070 453-013. 4843 PO poklicu sem bolničar in iščem delo: pomoč starejšim in invalidnim osebam. Sem iz Celja. Telefon 041 881-892 ali 031 264-071. 4856 www.radiocelje.com PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo, prodam. Mobilni tehtalni sistem. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n NUDIM izdelavo načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja in gradbeni nadzor. Boštjan Gošnjak, s. p., Ob gozdu 14, Mislinja, telefon 031 627077. 4741 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n V SPOMIN MARIJI ŽLENDER Veliko je poti, a vas, mama, že deset let na nobeni ni. Pot nas vodi tja, kjer spite vi. Tam lučka gori, spomin na vas vsak dan živi. Vaši žalujoči ZETOR 72-45, s snežnim plugom, prodam. Odstopim tudi pogodbeno delo v okolici Celja. Telefon 041 636-614. 4902 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. V SPOMIN Tiho, tiho čas beži že peto leto te med nami ni. ANTON FRECE iz Žigona 3, Laško (27. 5. 1934 - 31. 12. 2007) Žena Štefka in sin Drago z družino POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4793 DRAGI bralci! Mogoče bi mi lahko kdo dal v najem košček zemlje ali vrta za pridelavo zelenjave samo za moje potrebe v bližini mesta Celje. Pridna in poštena. Telefon 051 201-320. 4842 V SPOMIN V teh dneh mineva deset let, kar nas je prezgodaj zapustila draga hčerka ANICA KRAJNC iz Laškega (1968 - 2002) Hvala vsem za lepe misli in prižgane sveče. Vsi njeni Žalec Poročila sta se: Liubov TOMASH in Vojko KROPIV-ŠEK, oba iz Ločice pri Vranskem. Velenje Poročili so se: Maja SKA-ZA iz Velenja in Kristijan KORB iz Mislinje, Melisa HADŽIČ iz Šmartnega ob Paki in Zlatan GARIBOVIČ iz BIH, Tatjana KUMER in Andrej PODBEVŠEK, oba iz Velenja. Laško: Umrli so: Jožefa BREČKO iz Obrežja pri Zidanem Mostu, 89 let, Marija ČEBULJ iz Ljubljane, 88 let, Danijela ANČNIK iz Celja, 80 let. Žalec Umrli so: Alojzija HRUSTL iz Podkraja, 93 let, Veronika Marija POLŠAK iz Žalca, 74 let, Zorislava Angela ROJNIK s Polzele, 81 let, Marija Ana MAROVT iz Žalca, 75 let. Velenje Umrli so: Jožef VRČKOV-NIK iz Florjana, 70 let, Marija KOLAR iz Velenja, 84 let, Jožef RAJŠTER iz Velenja, 74 let, Erna MRAZ iz Velenja, 87 let, Branko PODVRŠNIK iz Velenja, 54 let, Daniel ŽLOF iz Velenja, 76 let, Ludovik JE-SENIČNIK iz Velenja, 85 let, Milan JALŠOVEC iz Vojnika, 56 let, Avgust PEČOVNIK iz Luč, 96 let, Albina PODKORI-TNIK iz Žalca, 81 let, Matilda MLAKAR iz Velenja, 78 let, Marko MAZE iz Topolšice, 80 let, Dimitrij PETANČIČ iz Slovenskih Konjic, 62 let. t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PEVOJNIK PE CELJE 051 649 780 PLAČILO NA OBROKE www.primozic.si RA L 308 L 307 36 RADIO, KI GA RERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Citre so njegovo življenje SOROTA, 29. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 30. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Peter Napret, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 31. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Peter Napret, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Silvestrski program na Radiu Celje TOREK, 1. januar 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 2. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) ČETRTEK, 3. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 4. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) Življenje Žalčana Petra Napreta zaznamuje glasba, saj je z njo povezan prav na vsakem koraku. Je učitelj violine in citer, predsednik Citrarskega društva Slovenije, idejni oče edinega citraskega abonmaja v Sloveniji kakor tudi nekaterih drugih citrarskih prireditev. Peter Napret se je s citrami prvič srečal šele v srednješolskih letih. Glasbilo ga je povsem prevzelo, še zlasti, ko je spoznal paleto njegovih izraznih zmožnosti in bogastvo literature, pisane za koncertne citre. Po violinski diplomi leta 1993 je veliko časa posvečal raziskovanju citrarstva doma in po svetu, študiral citre v Innsbrucku, obiskoval citrarske seminarje ter se kasneje poleg violine lotil tudi poučevanja tega glasbila. Zadnja leta poučuje na glasbenih šolah Frana Koruna Koželjskega Velenje in Ljubljana Moste - Polje. Peter Napret je nekajkrat nastopil tudi kot citrarski solist z orkestrom Slovenske filharmonije, prav tako pa je reden član različnih komisij na slovenskih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Piše priredbe za citre, objavlja v različnih strokovnih Peter Napret časopisih, izdal pa je je tudi citrarski učbenik. Prav tako je soustanovitelj in član Slovenskega citrarskega kvarteta. Leta 2008 mu je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podelil Gallusovo listino za dolgoletno uspešno delo. Ne zamudite pogovora z našim tokratnim znancem to nedeljo po 10. uri na Radiu Celje. S Petrom Napretom se bo pogovarjala Špela Ožir. Foto: SHERPA Fotografija je z letošnjega obiska celjske porodnišnice. Mamicam je med drugimi čestital Tone Vrabl, ki že od vsega začetka sodeluje pri akciji Novega tednika in Radia Celje. Že devetinštiridesetič v porodnišnico Kaj je lahko lepše, kot začeti novo leto tam, kjer se rojeva življenje? V uredništvu Novega tednika in Radia Celje to počnemo že skoraj pol stoletja in tudi tokrat se ne bomo izneverili tradiciji. V sredo, 2. januarja, ob 9. uri bomo namreč v tradicionalni novoletni akciji že 48. obiskali celjsko porodnišnico in čestitali ma- micam. Še posebej bomo obdarili mamico, ki bo rodila zadnja v letu 2012, ter mamici, ki bosta rodili prvi v letu 2013. Novoletni obisk v celjski porodnišnici bomo zabeležili v radijski reportaži, ki jo bomo predvajali v sredo ob 14.15 uri, ter z reportažo v petkovi številki Novega tednika. Foto: GrupA (arhiv NT) Za silvestrovo v najboljši družbi Radio Celje bo z vami tudi na najdaljšo noč v letu. Pripravljamo namreč poseben silvestrski program v živo. Družbo vam bosta delala tonski tehnik Mitja Tatarevič in voditelj Mitja Knez. Obljubljata dobro glasbo, številna presenečenja in veliko zabave. Pričakajte leto 2013 v najboljši družbi - z Radiem Celje. www.radiocelje.com Kalejdoi VSAK ČETRTEM OB 14.ID IN <9.15 zvočne ilike kultu Mi. latkSEčl. 20 VROČIH RADIA CELJE 2012 TUJA LESTVICA 1. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA 2. LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS 3. DIAMONDS - RIHANNA 4. PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA 5. CANDY - ROBBIE WILLIAMS 6. HALL OF FAME - SCRIPT FET. WIIL.I.AM 7. WHEN SHE WAS MINE - LAWSON 8. FRIENDS - AURA DION FT. ROCK MAFIA 9. RUNNAWAYS - KILLERS 10. CUPID - DANIEL POWTER 11. BLOW ME - P!NK 12. SWEET NOTHING - CALVIN HARRIS FEAT. FLORENCE WELCH 13. PRIMADONA - MARINA & THE DIAMONDS 14. IS ANYBODY OUT THERE - K'NAAN FT. NELLY FURTADO 15. GIVE ME ALL YOUR LUVIN - MADONNA FT. NICK MINAJ & M.I.A. 16. SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN FT. SEAN PAUL 17. WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE 18. PART OF ME - KATY PERRY 19. SKYFALL - ADELE 20. WHAT CAN WE DO - ANASTASIA DOMAČA LESTVICA 1. TAKO LEPO MI JE - MAJA KEUC 2. VEČ OD LAJFA - ZLATKO 3. HEY HEY - LOMBARDO 4. TIK TAK TOK - NINA PUŠLAR 5. ZADNJI POLJUB - NUDE 6. VERJAMEM - EVA BOTO 7. TE ČEKAM - IN&OUT 8. ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE - NANA MILIČINSKI 9. SENCA - TINKARA KOVAČ 10. PARFUM - OMAR NABER 11. MOJA PESEM - ALYA 12. ROMANJE - TABU & ANDREJ ŠIFRER 13. NOVA REVOLUCIJA - RED FIVE POINT STAR 14. KAKŠNO SONCE, KAKŠEN DAN - PANDA 15. SUPERFAJN - MANOUCHE 16. ŽIVETI SPET - VICTORY 17. A BI? BI TI? - LEA SIRK 18. KJE SEM - NIKKA 19. SONČNA UPRAVA - KINGSTON 20. KAM BALONI IZGINJAJO - UGLAŠENA RIBA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. NOVI TEDNIK VODNIK 37 KINO PLANET TUS Spored od 28. 12 - 3. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Atlas oblakov - drama, znanstvena fantastika petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 15.55 Božičkov vajenec - animirani petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 11.20, 12.20, 13.30, 14.20, 15.30 torek: 15.30, 16.40 sreda: 15.00, 15.30, 16.40 Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura petek, sobota: 13.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 nedelja: 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 ponedeljek: 13.00, 17.00 torek: 17.00, 19.00, 21.00 sreda: 17.00, 19.00, 21.00 Hobit: Nepričakovano potovanje - avantura, 3D petek, sobota, nedelja: 12.00, 16.15, 20.00 ponedeljek: 12.00 torek, sreda: 16.15, 20.00 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, sinh. petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 11.40, 13.50 Jack Reacher - drama, triler petek, sobota, nedelja: 16.25, 19.00, 21.30 ponedeljek: 16.25 torek, sreda: 19.00, 21.30 Ljubezen je vse, kar potrebuješ - romanca, ljubezenski petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.35 Nateg in pol - komedija, triler petek, sobota: 19.15, 21.10, 23.10 nedelja: 19.15, 21.10 ponedeljek: 15.55, 17.55 torek: 19.15, 21.10 Pet legend - animirani, pustolovski petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 12.50, 15.00 Pet legend - animirani, pustolovski, 3D petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 11.10, 13.20, 15.35 torek, sreda: 15.35 Pijevo življenje - avantura, drama petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 12.40, 15.40, 18.15 torek, sreda: 15.40, 18.15 Pijevo življenje - avantura, drama, 3D petek, sobota: 17.40, 20.15, 22.55 nedelja, torek, sreda: 17.40, 20.15 ponedeljek: 17.40 Skyfall - akcijski, triler petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 To so 40 - komedija petek, sobota, nedelja: 17.15, 20.05, 22.50 nedelja.17.15, 20.05 ponedeljek: 17.10, 17.45 torek, sreda: 17.15, 20.05 IIICITO|N»I PETEK _ 16.00 Čarobno potovanje v Afriko - družinska pustolovščina 17.45 Ču do vi to - drama 20.15 Mammuth - komedija SOBOTA 16.00 Hiša pravljic - animirana pustolovščina 17.30 Boljši svet - drama 20.00 Kako sem preživel to poletje - drama NEDELJA 16.00 Čarobno potovanje v Afriko - družinska pustolovščina 17.45 Mammuth - komedija 19.30 Ču do vi to - drama www.radiocelje.com PETEK 18.30 Odpleši svoje sanje 4 - plesna romanca 20.30 Deklica in drevo - slovenska drama SOBOTA 18.30 Deklica in drevo - slovenska drama 20.30 Odpleši svoje sanje 4 - plesna romanca NEDELJA 16.00 Odpleši svoje sanje 4 - plesna romanca, matineja 19.00 Deklica in drevo - slovenska drama Novoletne filmske iskrice - mala dvorana PETEK 18.00 Asterix in Obelix v Britaniji - pustolovska komedija 20.00 Kako začiniti zakon - komedija SOBOTA 18.00 Pogum - animirana pustolovščina 20.00 Traktor, ljubezen in rock 'n' roll - romantična drama NEDELJA 16.00 Arthur Božiček - animirana pustolovščina 20.00 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija | PRIREDITVE j PETEK, 28. 12. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Žužkerada igrana predstava za najmlajše 17.00 Dom kulture Velenje Pikica in Tonček praznična družinska gledališka predstava 18.00 Kulturni dom Vojnik Klapa Stari grad in orkester Lucky&the Pipes božično novoletni koncert 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na velenjskem gradu 19.00 Cerkev sv. Jožef Celje Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč božični koncert 19.00 Župnijska cerkev Podčetrtek Cerkveni mešani pevski zbor KD Zvon Podčetrtek tradicionalni božični koncert 19.00 Kavarna Lucifer Velenje Glasbeni decembrski petki 20.00 Glavni trg Celje_ Nuša Derenda s skupino brezplačen koncert na prostem 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord novoletni koncert 20.00 Občinsko dvorišče Laško Slovo od starega leta s skupino Victory 20.00 Havana bar Velenje B 52 party zabava z DJ Miranom (salsa, latino, hit glasba) 20.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer - 80's & 90' s za glasbo bo skrbel DJ Dugi 22.00 Max klub Velenje_ Skupina Res Nullius koncert skupine 22.00 Gasilski dom Skale_ Adi Smolar koncert SOBOTA, 29. 12. 10.00 do 12.00 Branibor club Celje Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Sp. Kostrivnica pri Kraljevem vrelcu Čarobnost živih jaslic v pesmi nastopa skupina Sled in drugi člani Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica 17.00 SLG Celje_ Ken Kudwig: Sleparja v krilu abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čarobna smrečica glasbena predstava za najmlajše 18.00 Kulturni dom Liboje TV Griže gledališka predstava 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na velenjskem gradu 20.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Živa Ciglenečki s spremljavo koncert violinistke 21.00 Klub žafran Podčetrtek Zumba maraton party 21.00 eMCe plac Velenje_ Feel the bass klubski večer NEDELJA, 30. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Troglavi zmaj in princeske igrana-lutkovna predstava za najmlajše 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu PONEDELJEK, 31. 12. 10.00 Center Dobrne_ Otroško silvestrovanje s Katko Škratko 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Silvestrovanje za najmlajše z Alenko Kolman 12.00 Glavni trg Celje_ Silvestrovanje za otroke v pravljični deželi 18.00 Titov trg Velenje_ Novoletna zabava za otroke 19.00 SLG Celje_ Ken Ludwig: Sleparja v krilu silvesterska predstava 19.00 Terme Dobrna Silvestrovanje ob bazenu in deželi savn z DJ-jem 20.00 Dom kulture Velenje Ta veseli dan ali Nežka MaTiček silvesterska predstava; veseloigra Gledališča Velenje 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Silvestrovanje 20.00 Bistro v Migojnicah Silvestrovanje na prostem z ognjemetom 20.00 Igrišče Vinska Gora Silvestrovanje na prostem 21.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tadej Toš v živo silvestrska predstava 22.00 Trg celjskih knezov Celje Mambo kings silvestrovanje na prostem 22.00 Mestni trg Šentjur Silvestrovanje v Šentjurju Silvestrski večer malo drugače! 21.30 V Žalcu! Komedija s kozarcem pen i ne, T" 1 ■ T* V v ► Tadej Tos v živo, Dom 11. slovenskega tabora Žalec 23.00 . . i Silvestrovanj e _ -.'ijKwfkv * na prostem J J^gt|r z ansamblom JJ* * f \ " Vagabundi, ^ avtobusna postaja Žalec \ INFO: "N . TIC Žalec, tel. 03^10 04 34"" www.zkst-zalecsl N— —* ■ jt f\ m c. tel. 03-^10 04 t-z^jlec.sl N—- 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem s Tanjo Žagar 22.30 Pred Večnamensko športno dvorano Podčetrtek Silvestrovanje na prostem z živo glasbo 23.00 Avtobusna postaja Žalec Silvestrovanje na prostem s skupino Vagabundi 23.00 Pred Občino Zreče_ Silvestrovanje na prostem z DeeJay KUKY-em RAZSTAVE SREDA, 2. 1. 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 SLG Celje Richard Bean: Kruh abonma po posebnem razporedu in izven 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Metka Pivk Srdič ČETRTEK, 3. 1. 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice bralne urice izvaja Bernarda Lukanc 16.00 Dom starejših občanov Prebold Beremo z Manco Košir srečanje študijskega krožka 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc 17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ura pravljic pripoveduje Metka Pivk Srdič 18.30 Stolno-opatijska cerkev sv. Danijela Celje Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center tradicionalni novoletni koncert Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džaku-šič, pregledna razstava, do 1. 2. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.; Čas za igro - It's playtime/Umetiška interpretacija II, Zbirka Otroško življenje, do 31. 1. Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Risbe, portreti - Celjski alpinisti nekoč in spet danes, do 4. 1. Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 12. Atrij Doma sv. Jožef Celje: Angeli živijo - olja na platnu in akvareli Marte Jakopič Kunaver, do 31. 12. Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva celje, do 1. 2. Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del članov slikarske sekcije KUD Žalec, do 31.12. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Zorana Ogrinca, do 31. 12. Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna razstava likovnih del Staneta Petroviča - Čonča, do 19. 1. Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12. Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice: razstava likovnih in fotografskih del ter skulptur, članic Društva upokojencev Slovenske Konjice do 24. 1. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava kiparja Branimirja Hernavsa, do 20. 1. Avla Kulturnega centra Rogaška Slatina: razstava Young & Pure, Gimnazije Celje Center, do 11. 1. Mestna galerija Šoštanj: prodajna razstava Umetniki za Karitas, udeležencev 17. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu, do 6. 1. Galerija Velenje: skupinska razstava Likovno in vizualno, umetniške prakse 20. in 21. stoletja, do 27. 1. Otroški oddelek mestne knjižnice Velenje: razstava Vrtca Velenje, OE Vrtiljak, Čarobna doživetja v čarobni vasi, do 31. 1. Razstavišče mestne knjižnice Velenje: razstava Ustvarjeno doma, do 19. 1. wimN.novitedniluoiii Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 38 RAZVEDRILO NOVI TEDNIK ANEKDOTE Ko je francoski dramatik Jean Cocteau v mladosti urejal književno revijo, mu je nek mladenič ponudil svojo komedijo, da bi jo objavil v nadaljevanjih. Cocteau je sprejel rokopis in pisatelju naročil, naj se vrne čez nekaj dni. Ko je ta čez nekaj dni res prišel, mu je Cocteau rekel: »Odkar berem vaš rokopis, se neprestano smejim.« »Torej je moja komedija v resnici zabavna?« »Kje neki! Smejim se honorarju, ki ste ga zahtevali zanjo.« Projekt Tajnica uredništva Tea Podpečan je zelo resno vzela svojo predstavitev v časopisu. Ne le, da je za nekaj časa zaposlila oba fotoreporterja, še težje je bilo potem izbrati najboljši posnetek. Ko je bil časopis v tiskarni, so si vsi vpleteni oddahnili ... MODROSTI Težko je paru, kjer gre njemu ljubezen skozi želodec, njej pa kuhanje na jetra. Kdor laže, ta krade. Kdor krade, temu je laže. Seks je cena, ki jo mora žena plačevati za zakon. Zakon je cena, ki jo mora moški plačevati za seks. Preden se začnemo ukvarjati z umetno inteligenco, naredimo raje nekaj v zvezi z naravno neumnostjo. Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim. Bog, če mi že ne dovoliš, da shujšam, prosim te, pomagaj vsaj mojim prijateljem, da se zredijo! Ženske najdejo problem za vsako rešitev! Kdor si domišlja, da je dober človek le zato, ker hodi v cerkev, je podobno, kot če bi stal sredi garaže in bi mislil, da je avto. Zaradi praznikov lahko pošljete odgovore na nagradno vprašanje iz predbožične številke še do 2. januarja. V petkovi številki 4. januarja bomo objavili ime nagrajenca in pravilen odgovor. NAGRADNO VPRA7ANJE Katero tradicionalno akcijo pripravlja uredništvo 2. januarja? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 9. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Rešitelj Babica je imela tri vnuke. Ni vedela, ali jo imajo radi, zato se je odločila, da jih preizkusi. Najprej povabi najstarejšega vnuka na sprehod. Ko tako hodita, se babica spotakne in pade v reko. Vnuk jo reši ter za zahvalo naslednji dan dobi avto, za brisalcem pa listek: »Hvala, ker si me rešil, tvoja babi.« Na vrsti je naslednji vnuk. Spet gresta na sprehod in babica se spet spotakne. Vnuk jo reši. Naslednji dan ga čaka pred njegovo hišo avto, za brisalcem pa na listku piše: »Hvala, ker si me rešil, tvoja babi.« Tokrat je na vrsti za preizkušnjo najmlajši vnuk. Gresta na sprehod, babica se spotakne in pade v vodo. Vnuk je ne reši, babica utone. Naslednji dan ga pred hišo čaka mercedes, v njem je kovček z milijon evri, za brisalcem pa listek, na katerem piše: »Hvala, ker si me rešil, tvoj dedek.« Poroka Pride Janezek k očetu in mu reče, da se bo poročil z babico. Oče mu odvrne: »Ne moreš se poročiti z mojo mamo.« Janezek pa odvrne: »A ti si se pa lahko z mojo?« Poročno potovanje »Po desetih letih zakona greva z ženo ponovno na medene tedne.« »No, to je pa res romantično. Kdaj pa gresta?« »Jaz avgusta, ona pa oktobra.« Ni se zmotila Micka gre k veterinarju, ki ji reče: »Zmotili ste se, jaz sem zdravnik za živali.« »Jaz, da sem se zmotila? Ko zjutraj vstanem, izgledam kot oskubljena kura, na poti do službe visim kot opica v avtobusu, delam kot konj, mož mi zvečer reče: >Pridi, muca<, zjutraj >Vstani, krava<. In vi pravite, da sem se zmotila!?« Napaka Pri nedeljski maši žena klofne moža. »Zakaj pa to?« vpraša on. »Zato ker si me pogledal, ko si molil: ... reši nas vsega hudega .« Glavobol 1. Mož zvečer v postelji: »Hej, si za seks?« Žena se zaspano obrne: »Ne morem, utrujena sem, glava me boli .« Mož: »Ti kar spi, po telefonu se pogovarjam.« Glavobol 2. Fata leži v postelji in Mujo se ji počasi približuje s kozarcem vode in z aspirinom. Fata: »Kaj ti je, ne boli me glava!« Mujo: »Evo, to sem hotel slišati!« 5 4 7 3 6 9 6 5 2 1 6 5 3 7 4 9 5 2 6 9 4 8 4 9 1 2 7 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , hUMOReska V metuljčkasto prazničnih dneh praviloma mislimo na lepe stvari, smeh je seveda med njimi. In priznajmo si, da si le malokdo prizna, kako blizu sta si včasih tragedija in komedija, pri čemer je po tem vzorcu velikokrat tudi smehljaj (obupa) le korak od tega, da bi nekomu zadrgnili vrat in se ... le sladko, čeprav s poslednjimi močmi, nasmehnemo. In smo jo kolegice, zbrane v letnem obračunu, mahnile prav v to smer, ko človek tudi v humoreski hočeš nočeš prepozna le besedice »umor«. A ne svoj, da se razumemo. Med prvimi hrabrimi je bila Leja, ko je ocenjevala doseg mačističnega pameto-vanja po sistemu kombinatorik. To so tisti odgovorneži v naši družbi, ki so že nekaj let računalniško nepismeni, ne pride jim na misel, da bi se učili še kakšnega tujega jezika, si pa želijo na vsak način ostati vodilni; torej z direktorskega na direktorski stolček. In so pravi mojstri kombinatorike, ko je treba koga spraviti skozi kakšna vrata, po možnosti na dobro plačan stolček, da bodo lahko potem vplivali nanj in spravili kakšne posle skozi. In se je porodilo geslo: dol z dedci, ki velikokrat bolj pametnim babnicam krojijo usodo. In smo krenile v tej maniri pač naprej. Kot druga v vrsti hrabrih prednovoletnih obrekovalk se je znašla Maja. Z izkušnjami iz javnega sektorja in s pia-rovsko kilometrino se še vedno ne more načuditi, kako zadolženim za medije še vedno ne potegne, da je minil čas foto terminov, sporočil za javnost, ki ne povedo nič pametnega, ali bog ne daj tiskovnih konferenc, kjer je najbolj nezaželeno to, da bi človek vprašal kaj takšnega, kar bi kakšnega gospoda ali gospo z malho denarja utegnilo užaliti. Ker potem se hitro znajdemo na drugi strani zgodbe, v novinarskih vrstah, kjer svobodo v ozadju spet krojijo tisti s škarjami in platnom, torej lastniki kapitala. Tretja med tistimi, ki smo si v babji družbi prizadevale izvabiti z lic kakšen hudoben smehljaj in pokaditi za vso 30 3 7 2 5 6 1 4 9 8 8 4 1 7 2 9 6 5 3 9 5 6 8 3 4 7 1 2 6 8 9 1 7 3 5 2 4 4 1 3 2 5 8 9 7 6 5 2 7 4 9 6 3 8 1 2 9 8 3 4 7 1 6 5 7 3 5 6 1 2 8 4 9 1 6 4 9 8 5 2 3 7 slabo prtljago izginjajočega se leta, se je naposled oglasila še Kaja. Ljudje božji, poglejte, kaj se gredo ti naši ljudje. Nekdanji železničar, ki si je zadnjo plat grel na udobnem sindikalnem stolčku več desetletij, na koncu reže platno medijem, kaj je in kaj ni profesionalno poročanje. Ah, to ni še nič, se je naposled oglasila Mara. Zadnjič je dobila pismo bralca, v katerem jo je lepo opozarjal, da so bili v neki vasici izredno nezadovoljni, ker na celostranski reportaži iz njihovega kraja niso niti omenili enega od pevskih zborov. Ko je preverila pri novinarki, za kaj gre, ji je ta pojasnila, da se ji je zdel malce razglašen, in tudi, da se ji ne zdi ravno izvedljivo, da bi v eni reportaži omenili prav vse zaslužne vaščane. »In me ni presenetil odgovor kolegice,« je poudarila Mara, »ampak pojasnilo iz bralčevega pisma, da jih je vaški odbornik (jih očitno še imamo) potolažil, da prav on prevzema vso uredniško odgovornost za objavljeno reportažo in se kesa, ker omenjenega zbora ni bilo omenjenega.« »Halo? se je seveda pridušala Mara in spraševala, kdo le ureja časopis, in si ni mogla kaj, da ne bi izustila le čevlje sodi naj kopitar. Potem smo začele vzdihovati vse v en glas: »Morda bi bilo pa ljudem res vseeno, če bi jedli solato iz črvov (gensko predelano torej) in operiral bi jih mesar namesto kirurg.« »Pogodbe tako zna pisati vsak«, je dodala še naša pravnica. Jana je pritegnila, da oblikovati zna itak vsak, kdor ima pet minut časa in bevsknila je še učiteljica Taja, češ, da tudi vsi znajo učiti, ker so pač hodili v šolo . Ja, dobro, da je zmanjkalo prve doze jagodnega likerja, ker nam je vse skupaj tako na zlobo udarilo. Naša morija po dolgem in počez, predvsem na račun šarmantne-ga spola, se je končala brez »corpus delicti«. Uteho smo našle v opevanem verzu, da po novem, da po novem letu boljše bo. In tako pomirjene same s sabo nas zmoti Nina z medklicem:« Ne ga srat, boljše, a res?« BIBA NOVI TEDNIK RAZVEDRILO 39 TEHTNICA J*J Nagradna križanka KrižanKe & usanKe podgani podoben glodavec britanska kraljica kisel južni sadež slovenska pevka prodnik nemška igralka parlo nemški smučarski skakalec (hans-joerg) ameriški izumitelj (thomas alva) 500 ■ 2 - ? alkaloid v čaju , morska grška riba alkoholna glavno puača mesto __vietnama kisik avto z najei1m voznikom nekd. libu. predsed. algadaf1 živalska maščoba PRITOK IŠKE znamka rus. fotoaparatov živalski vrt neizob-raženost (star.) izdelovalec šivank (nekd.) kate hudson hormon nadled-vične 71F7F pouski skladatelj (frederic) francoska pokrajina prebivalci trakije 15 18 slovenski geograf (anton) pravoslavna podoba kanadski pevec anka prebivaci rakeka ameriška igrautt ryan slovenska pesnica škerl francosko žganje čudodelna pijača obžalovanje umrli slovenski igralec starorim. zgodovinar razjeda na koži tekoča voda prema pri kmeč. vozu južnoam. grm kožno vnetje kostnad očesom vrsta beljakovine londonska galerija raduska voditeljica bohte drog za nošenje na rami slovenska pokrajina mesto v romunui kuverta (knjiž.) osebni zaimek šahovska zmaga tv-voditeu žnidaršič švedski pisatelj hansson vrsta goriva 10 slovenska pevka moškon italijansko mesto 20 kulturna oddajana tvs vas v srbui naslov (pog.) gimnas-t1čna vaja dumasov mušketir ocvrta, močnata jed priprava najmanjš| p0g0v0r snovi na daljavo sn0vi 12 14 veznik obleka, kini uniforma 16 19 slovenski PEVEC PLESTENJAK Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje 2. nagrada: darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Gro-belnem 3. nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 10. januarja. Zaradi praznikov bomo v petek, 4. januarja, objavili rešitve in nagrajence predbožične križanke. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 95.1 | B5.B | 100.3 | bo.6 P( Ona: Partner se ne bo zmenil za vas in vaše očitke, krivi pa boste sami, ker ste v preteklosti preveč rinili v napačno smer. Toda še je čas, da popravite storjeno napako in omilite neprijetne posledice, ki so vse bližje. On: Nenadoma se bo pokazala odlična priložnost na ljubezenskem področju, kar vas bo izjemno razveselilo. Nikar se ne obotavljajte, ampak se prepustite vrtincu čustev, ki vas bodo zajela. Ona: Če vam partner ne pomeni več toliko, kot vam je nekoč, bo najbolje za oba, da se odkrito pogovorita in razčistita stvari. Vendar bodite previdni, kajti bolje je imeli vrabca v roki kot goloba na strehi! On: To, da ste nekaj želeli, še ni dovolj, treba se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem se ne podcenjujte, saj ste sposobni tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. Ona: Na ljubezenskem področju ne bo prav nobenega razloga za preplah. Edino, kar bi bilo dobro, je to, da bi si lahko vzeli malo več časa za svojega srčnega izvoljenca, ki si je zadnje časa začel domišljati precej čudne zadeve. On: Stvari so se začele zapletati. Ker se tičejo predvsem vas, bo odločitev povsem vaša, zato nikar ne pričakujte pomoči od drugod. V ljubezni se vam obeta manjše presenečenje, ki ste ga na nek način celo pričakovali. EH2HI Ona: Vse bo odvisno predvsem od vaših odločitev, saj se bodo ostali kar nekako bali narediti tvegano poslovno potezo, ki jo je treba storiti. Obeta se nekaj malega zapletov, vendar vas na koncu čaka uspeh. On: Upoštevali boste dober predlog in se ravnali po njem. Nikar ne dovolite, da bi vas ponovno zaneslo in bi po neumnosti izgubili vse, kar lahko dobite. Tokrat boste presneto blizu končnemu uspehu - manjkal bo le še zadnji korak. DVOJČKA iffl* ■ STRELEC # Ona: Edino kar vam lahko nagaja pri načrtih, je nevo-ščljivost ljudi, ki bi bili z vašim uspehom resneje ogroženi. Pazite se jih, saj sploh niso tako nenevarni, kot si morda mislite. Drugače bo hudo... On: Zdaj vidite, kam vas je pripeljalo neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki ste ga pustili na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje storite prvi korak in se mu vsaj pošteno opravičite. Ona: V družbi boste opazili zasanjane zelene oči, ki jih ne boste uspeli izbrisati iz spomina. Najprej se boste pošteno pozanimali o simpatičnem neznancu, nato boste naredili tudi povsem konkreten korak. On: Zadovoljni boste samo toliko časa, dokler ne boste razmišljali o tem, kam vas vodijo poti. Kasneje se boste znašli v hudih dvomih, ki vam utegnejo v celoti pokvariti sicer mirne sanje. A vseeno se bo našel neke vrste izhod iz krize. Ona: Pogrešali boste toplino in bližino človeka, ki vam pomeni veliko več, kot ste pripravljeni pokazati. Toda kaj hitro boste našli dokaj dobro nadomestilo. Pazite, da ne bodo ostale nezaželene posledice . On: Varujte se novih dolgov, predvsem pa se pazite tistih, ki se vam preveč dobrikajo. Pokukajte raje v njihove misli, ki skrivajo tudi takšne stvari, ki bi vam lahko v prihodnosti še kako koristile. DEVICA Ona: Želje bodo precej presegale vaše trenutne možnosti, vendar boste ravno zaradi velike ambicioznosti tudi tokrat dosegli precej več, kot bodo pričakovali ostali. Na koncu boste spoznali, da se je bilo vredno potruditi. On: Izbirali boste med ljubeznijo in dolžnostmi, odločili pa se boste tako, da bo za vse prav. Nekdo vam bo poskušal nagajati, a se bo na koncu opekel sam. Nikar ne pozabite na povabilo prijateljev . Ona: V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali predvsem po občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prislužite. On: Zelo negotovo delujete, zato bodo marsikdaj pozabili na vas, čeprav bi bili ravno vi najboljša možna možnost. Opozorite okolico na svoje dobre lastnosti, ki lahko pomagajo še komu drugemu. KOZOROG ^ Ona: Ne jezite se preveč na določeno osebo, saj se vam prav lahko zgodi, da vam bo ta prav kmalu prirasla k srcu. Takrat boste morali biti v čim boljšem položaju, saj boste le tako dobili vse, kar si želite. On: Spoznali boste, da ste spregledali malenkost, zaradi katere boste morali krepko zavihati rokave, če boste želeli rešiti, kar se še da. Prihodnjič raje dobro razmislite, preden boste ukrepali. Ona: Pomagali boste reševati prijateljeve težave na poslovnem področju in pri tem spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. Nikar se preveč ne obirajte, saj so vam vrata na stežaj odprta. On: Dokazali boste, kaj znate, pohvala pa vas bo opogumila in vam dala nov zagon. Posledice se bodo poznale tudi na čustvenem področju, kjer vas bo nekdo prijetno presenetil. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga. Ona: S prijateljem se boste podali na potep, zgodilo pa se bo nekaj, kar boste najmanj pričakovali. Toda nikar ne skrbite - svež zrak in pomlad v vašem srcu bosta več kot dober razlog za konec tedna, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. On: Tudi vas so čustva precej omamila in ponovno boste zažareli v vsem svojem sijaju. Ljubezen je nepopisno lepa zadeva, vendar sta zanjo potrebna dva. Dobili boste priložnost, izkoristite jo na način, kot znate le vi. 2 4 3 5 6 9 8 7 11 13 17 snsa Kronika leta, ki je »fjertik« in gre še po starem v penzion Še zadnji list nam trga s koledarja, čeprav še »gotof« ni planet Merkur. Mu pač v mandatu letnega vladarja ostalo je le nekaj zadnjih ur. A niso le planeti, zvezdni liki krojili nam usode dol z višav: bolj krivi so na Zemlji oblastniki, da narod je na ulicah vršal. Reforme so bile hit viža leta: nam vlada je spacala segedin, ki revežu še zelja ne obeta, meso pa ven pobral bo bogatin. Socialno smo državo pokopali: da javni sektor bi postal bolj fit, so še učenci v šolah gladovali. Minister Turk pa bil je štrukljev sit... Premier zlato pravilo je forsiral, z grškim scenarijem nam je grozil, konec sveta dvomljivcem prognoziral, kot da pri Majih je navdih dobil. Ko je v Ljubljani treskalo, grmelo, poplavljalo je našo stran Trojan. Ob ujmah pa nam stresal je deželo stečajni val, cunami podivjan. Zakaj v krizi tone naša ladja, bilo je kup špetirov in razprav: so vsi krivili strice iz ozadja, nihče v ospredju krivde ni priznal. V parlamentu lažni diplomanti prodajali so ljudstvu učenost, sami pravne države ignoranti so pridigali nam, kaj je krepost. Škofovski palici v Rim vrniti sta morala Kramberger in Uran. (Da lažje ju je Benedikt po riti?) Vsaj kardinal je greha bil opran... PROSINEC Mar celjskemu županu film je počil, da je na novo leto kot kak' mrož v ledeno vodo v Savinjo skočil? Nam kaže le, da trdoživ je mož. Trpežnost v Celju nujna je vrlina! Okoljska konferenca kaže nam, da s kadmijem zastrupljena kotlina rabi ekosanacijski program. Iz regijske razvojne agencije je spokal Klančnik. Glas gre naokrog, da je zajadral v čudne lumparije. Ga nesel je sumljiv finančni tok? Velenjčani se klanjajo kulturi in dvigajo zastavo E-Pe-Ka. Medtem perkmandeljc jim muzej zakuri, v pepel gre zgodovina knapovska. MALI TRAVEN Po dolgih mes'cih muk in agonije dokončno mrkne Radeče papir. Se Tevž, lastnik, za znan izgovor skrije: da novih pufov noče dat' bankir. Tri celjske zvezde praznično žarijo, a mesto, kot bi treščil vanj komet! Gradbinci kopljejo in nas mirijo, da staro jedro bo kot novo spet. Povrh je med Celjani nekaj vrišča oživljeni kulturferajn zagnal, ko vstal je z zgodovinskega smetišča in se v nekdanjem dojče hauzu zbral. Kot lastovka Matevž domov se vrne, rečiški Ikar, od višav prevzet. Na trdnih tleh na kratko vtise strne: »Res velik, a prekrasen je naš svet!« MALI SRPAN V Braslovčah so hud ukor dobili: da zidali bi na kmetijskih tleh, parcele so po svoje prekrstili, čeprav ustava pravi: »To je greh!« Ko hladno pivo teklo je na dušek in v Laškem veseljak je kraljeval, se v Celju je hladil Info Vodušek, ki naj bi Unior izsiljeval. Bo kdaj na hladnem Hilda izmuzljiva, ki je speljala Vegrad v propad? Je na sodniji rekla: »Nisem kriva!« Je muca snedla solidarni sklad? Tako kot nekdaj Vegrad je propadal, zdaj v Celju firmo Lid je vzel hudič. Jo CMC je molzel in sestradal -le dacarji o tem ne vejo nič... SVEČAN V Gorenju šari še naprej država, na skupščini Bobincu reče: »Jok!« Brez sklada lastnih delnic bo uprava čakala tuj prevzem zvezanih rok. V celjskem sodnem ringu spet so mlini mleli duel, kot Perčič-Šrot poznan: ker bobnič počil ni v trgovini, župan (še ene) krivde je opran. Na Ljubnem zbrana množica strmela je v poskočno druščino deklet, ki brez strahu so na smučeh letela, še glas o flosarjih ponesla v svet. Če kikla že lahko po zraku leta, nam res ne gre oči zavijat, ko v Celju se na čelo nogometa kar par zagretih babnic zavihti. VELIKI TRAVEN Na Polzeli se Lastovka osipa, v gnezdu lačnih kljunčkov je preveč. Ker kriza je, prodaja štumfov škripa in nekaj nogavičark mora preč. Državo kličejo na pomoč hmeljarji, da končno red med njimi naredi. A kaj, ko bolj kot posli z mešetarji še vedno vstop v konzorcij jim smrdi. Imajo v Žalcu svetnike zmrzljive, da bunde kupil je izbrancev zbor? Pri njih manire čudno zapravljive razkril je občinskih financ nadzor. V Gorenju tiho racijo so imeli. (A tam, se ve, tajkunskih ni skomin!) Tatinske kamionarje so ujeli, ki so hoteli spraznit' magacin. VELIKI SRPAN Sumljiv lubadar tolče med lesarji: v Gornjem Gradu Smreko umori, na cesti so Garantovi mizarji, ker so lastniki firmi spili kri. V Uniorju so Korošca stresli iz hlač. Je prostovoljno spraznil tron. Da so sumljivi posli ga odnesli, pa ne obešajo na velik zvon. Finančnih coprnij in kriminala velenjska Kunigunda vešča ni. Ona je botra alter festivala, ki v mladih ustvarjalnost plameni. Ko v Celju poezija je častila Svetlano, njen Veronikin cekin, se v Londonu je Urška pozlatila, dvignila naš ponos na višji klin. SUSEC »Bo ženska roka vso oblast prevzela?« že zaskrbljen postaja moški svet. Županja v Radečah bo Rafaela, ker Han ne sme na stolčkih dveh sedet. Na Polzeli četvorko so plesali za spraznjen Žnidarjev županski stol, a so občani trem košar'co dali, bo Kužnik stopil na občinski krov. Ko Talija v teatru nas raduje, spravlja s komedijo v žlahten smeh, čisto drugačen talij nas strahuje: z njim Šuštar kaže nov cinkarnin greh. Dolgo nas je dišavila, sladkala Etolova mešalnica arom. Zdaj bo za žida švicala, garala, dobiček pa okušal Frutarom. ROŽNIK V Tešu so pozdravili novico: končno je parlament požegnal sklep, da garantira pufe za šestico. Je jari kači le nategnil rep? »Gorenje bo ostalo v Velenju!« Bobinac potolaži mestni svet. Napravi konec govoric rojenju, da bo na Dunaj šel v fotelj sedet. Nov most v Imenem zbliža spet mejaše, ki dol ob Sotli v slogi še žive. Tam za delitve na Hrvate, naše ob šankih in pri delu se ne ve. Krvavi arjevaški cestni zgodbi je epilog napravil sodni mlin. Bodo res videli v strogi sodbi divjaki in pijanci opomin? KIMAVEC Še dlje kot Noe barko so gradili v Grižah novi učenosti hram. Zdaj so učenci končno vanj stopili, ne bo jim v šolo treba več drugam. Vlada Šalečanom živce testira, ko jim premier rojak pove na glas, da traso za Šentrupert jim radira -se hitri cesti spet odmika čas. Ko cela Saša z vlado se prepira in išče pot na avtocestni križ, že Vitanjčan pot v vsemir trasira -da le ni KSEVT naložba zgolj v prestiž? Velenjčane spet Pika komandira in mesto spremeni v en pikast dom, v Celju pa kultura galopira -ker nima doma, gre na hipodrom. Ko mladež brez prihodnosti odhaja od doma v svet, ki je globalna vas, kronista misel vedno bolj obhaja, da je še pamet spokala od nas . VINOTOK Zato pa knežji spet so dom dobili, tak, kot nekoč je sredi mesta stal. So jim tlačani dvorec prenovili. Še Bruselj zanj je novce daroval. Velenjčan z Gaudeamusom opeva sred' mesta nov steklen študentski dvor. A na Gorici prazna jama zeva, zapufanih gradbincev umotvor. Dolgo se CMC je krizi upiral, podvigom menedžerjev kljuboval. V krempljih bankirjev zdaj je bankrotiral, na cesto tristo cestarjev poslal. »Bo Juteksu zdaj bolj mehko postlano z oblogami, ki jih prodaja v svet!« je za fabriko, Belgijcem prodano, z Ložnice slišat upe in obet. LISTOPAD Kot da se je utrgalo naravi, gor ob Savinji, Paki je potop. Poplavljenci spet žugajo državi, ker je vodarski proračun preskop. Zaman resne lastnike v firmo kliče propadli radeški papirničar. Zanima le bleferje, fičfiriče, ki nosijo na Kajmane denar. Bog ve, če bolj poštene ima namene Ahac, ki v Celju mu diši cestar, a mu stečajnica zameša štrene, ker VOC je CMC-jev inventar. Patron Martin Šmarčanom je prinesel novinca Kopušarja v županat, v Tušu pa Zadravca s trona stresel -lastnik ga sklenil je na čevelj dat. GRUDEN Na nogah spet so slatinski steklarji: »Tajkuni, prste proč!« se derejo. »Ne bodo nas kupili mešetarji, ki še za spricar skup' ne zberejo!« Božičnica v Gorenju štrajk zaneti. (Drugod o njej še sanjat ne upa vsak!) Šef Bobi s čudežem brž preseneti, puntarje vrne za tekoči trak. V šentjurskem kotlu SDS brboče, sred' Ponikve smrdi mu paviljon. Cmari župana, ki priznati noče, da kriv je za kozjanski Rašomon. Na dan, ko smo propad sveta čakali, v Šoštanju so dočakali vest: v Ljubljani so zeleno luč prižgali za kurjenje kreditov v bloku šest! Takole vaš kronist je videl leto, ki že čez nekaj ur bo šlo v zaton. Bo pred reformo, ravnokar sprejeto, na hitro še po starem šlo v penzion. Na nebu luna žezlo bo nosila v letu, ki na starem že kali. Da v mraku bi vsaj ona nam svetila, vam zvesti vaš NT&RC želi!