i|ij IV ^ • || (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za Versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101+ Ureja (Production Editor) Katarina Mahnič + Računalniški prelom Draga Gelt + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787-Fax (03)9853 6176-E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 1999 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije po ladijski pošti 25, letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101+ Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victo-ria Street, Brunsvvick, Victoria 3056- Tel. (03)9387 8488 - Fax (03)9380 2141 RAZDALJA med Slovenijo in Avstralijo se zmanjšuje. Vsako leto je več obiskov iz domovine in v domovino. Sredi maja, ko grem tudi sam domov obnoviti stike, gre z istim letalom menda dvainpetdeset Slovencev. V Baragovem domuje v dobrem letu in pol, kar sem tukaj, od nekaj noči do nekaj mesecev prenočevalo čez osemdeset rojakov, ki so bili v Avstraliji na obisku. Drugo leto, ko bodo v Sydneyju olimpijske igre, pričakujemo še večji promet. Posamezniki za obiskovalce iz Slovenije žrtvujejo veliko časa in denarja, včasih prek svojih moči. Sveto pismo nas spodbuja, naj gojimo gostoljubje. To je znamenje ljubezni. Treba pa je poznati tudi mero in mejo. Najprej ju moramo poznati in priznati sami, da ju bodo lahko upoštevali tudi gostje. Za neko jasnost in obojestransko zadovoljstvo se mi zdi potrebno premisliti in jasno povedati, kaj lahko nudimo in česa ne. Oprostite za tole razmišljanje, ki je malo “zašlo”, spodbudilo pa gaje nekaj pogovorov in izkušenj. Z vesejem vam spet pošiljamo novo številko naše revije, naslednja, dvojna, pa bo izšla julija. 't ■ (J. CV Glasba iz Baragove knjižnice NOVE KASETE CENA $12 VELIKONOČNE PESMI ZORAN CILENŠEK - Špela LOJZE SLAK - Popotnik 1 LOJZE SLAK - Popotnik 2 BIG BEN - Stara mama LOJZE SLAK - Raj pod Triglavom STANE VIDMAR - Tri grenke solze SIMONA VVEIS - Mati, največji uspehi ALPSKI KVINTET - Na Brezjah že zvon zvoni HIT PARADA- različni izvajalci (Simona VVeiss, Stane Vidmar, Nace Junkar, Marijan Smode, Alfi Nipič...) SEM RIBENČAN URBAN ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Otoček sredi jezera IZ BOGATE GLASBENE SKRINJE LOJZETA SLAKA 4 ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let ANSAMBEL BRATOV AVSENIK —Vse življenje same želje MELODIJE MORJA IN SONCA — Največji uspehi MAGNET - Polnočni poljub in največji uspehi BRATJE IZ OPLOTNICE - Pesem nikoli ne umre ALPSKI KVINTET - Veselo po domače ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Iz bogate glasbene skrinje Kasete lahko naročite po pošti. Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino. Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK in nosi naslov Jesen. Leto 1999 je namreč Mednarodno leto ostarelih) leto jeseni življenja. Zato vam bomo na fotografijah prek celega leta predstavljali portrete starejših ljudi vseh narodnosti in ras, saj je prav strpnost do različnosti ena največjih in najlepših prednosti življenja v Avstraliji. Mati miru in človeške Leto 48, št. 5 Maj 1999 Mati miru - p. Metod Ogorevc - stran 97 Večernica - stran 99 Volja do življenja ne pozna meja - stran 100 Križem avstralske Slovenije - stran 101 Naše nabirke -stran 103 Slovenski mlad inski koncert Vabilo -stran 104 Marko Fink v Avstraliji - Cvetko Falež - stran 105 Sv. družina Adelaide -p. Janez - stran 106 Pisma o slovenščini XI. - Mirko Mahnič - stran 108 Sv. Rafael Sydney - p. Valerijan - stran 109 Znamke - stran 111 Sveti Frančišek Asiški - Marija Kmetova - stran 112 Tonček iz Potoka - p. Bazilij Valentin - stran 114 Krvava zgodovina Kosova - Tone Gorjup - stran 116 Izpod Triglava - stran 117 Sv. Ciril in Metod Melbourne - p. Metod -stran 120 Z vseh vetrov - stran 122 Internet v slovenskem razredu - Saša Ceferin - stran 124 Materinski dan - Anita Polajzer - stran 125 Razvedrilo - stran 126 p. Metod Ogorevc Velikonočne praznike smo spet praznovali v senci sovraštva in vojne, ki se je razplamtela v bližini naše matične domovine, na Kosovu, pa tudi v bližini nove domovine, v Vzhodnem Timorju. Beograjski nadškof, dr. Franc Perko, je v pogovoru za Družino povedal, da so v Beogradu letos bolj doživljali veliki petek kot pa veliko noč. Marijin mesec bo, kot vse kaže, za te ljudi tudi potekal v znamenju prelivanja krvi in solza. Ob koncu dvajsetega stoletja pobijajo ljudi in jih z grožnjo smrti podijo iz njihovih domov, ker so druge narodnosti. Zaradi sovraštva in nestrpnosti vsi trpijo. “Porušeno in požgano Kosovo, porušena Srbija - to ne napoveduje lepe prihodnosti! ” (nadškof dr. Perko). Trinajstega maja 1917 se je trem pastirčkom v Fatimi prikazala Marija in jih spodbudila k molitvi za spreobrnjenje grešnikov. Bilo je proti koncu prve svetovne vojne. Četrt stoletja kasneje se je že začela druga. Med tem je bil čas, da je Cerkev preverila in potrdila Marijina prikazovanja in njihova sporočila. Pred grozotami na Balkanu so se začela Marijina prikazovanja v Medugorju. Cerkev prikazovanj še ni potrdila. Ne mudi se. Pomembno je, da tam mnogi molijo, se spovedujejo svojih grehov in odhajajo domov odločeni za poboljšanje. Po vsem svetu obstajajo molitvene skupine, ki se navdihujejo ob Marijinih sporočilih v tem kraju in želijo biti solidarni z njeno materinsko skrbjo s svojo molitvijo, postom, z življenjem iz vere. Nadškof Perko je na vprašanje, kako lahko pomagamo, odgovoril: “Najprej stalna molitev za trpeče ljudi in za zdravo pamet, da se to preneha. Molitev morda nima neposrednega vpliva, ima pa, v to sem prepričan, veliko moč. Vsi verni ljudje vsega sveta bi se morali združiti v tej molitvi - to bi bila duhovna, ne vojaška sila, ki bi po božjem vplivu prisilila tiste, ki odločajo, k pametnim odločitvam in tako prinesla mir. Druga stvar pa je gotovo človekoljubna pomoč, ki so je potrebni Albanci in tudi Srbi. ” Moč molitve je moč duha, ki premaguje sovraštvo v srcih ljudi in na svet prinaša božji mir. Tisti mir, ki so ga oznanjali angeli v božični noči; tisti mir, ki ga je želel Jezus učencem na velikonočno jutro, tisti mir, ki ga zaželimo drug drugemu s stiskom roke pri maši pred obhajilom. Kristus je s svojim trpljenjem in smrtjo premagal greh in zlo, še vedno pa trpi v vseh trpečih ljudeh Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. Tone Pavček sveta. Boj med dobrim in zlim poteka v srcu vsakega človeka. Ljudje se znajo povezati med seboj za sovraštvo in vojno, zakaj bi odlašali z medsebojno povezanostjo v prizadevanju za mir in dobro? Eden od Frančiškovih bratov, minorit p. Maksimilijan Kolbe (namesto družinskega očeta petih otrok je umrl v plinski celici koncentracijskega taborišča), je ustanovil Vojsko Brezmadežne proti silam zla, ki so se bohotile v njegovem času. Njihovo orožje je bila molitev rožnega venca in dosledno krščansko življenje. Proti zlu ne pomagata jeza in malodušje, kot se ne pomaga z metlo boriti proti temi. Treba je prižgati luč, pa tema izgine. Tako je tudi v sence naših src in svetovne zgodovine potrebno vztrajno in zaupno vabiti in prositi božjo luč. Le tako bo tema premagana, vendar nikoli čisto povsem. Nebesa na zemlji niso mogoča. Smo pa soodgovorni, da po svojih močeh prispevamo, da bi dobro premagovalo zlo. Ob Marijinih prikazovanjih moremo zaslutiti, da se Božja Mati živo zanima za ljudi in opozarja na nevarnosti ter jih skuša preprečiti. Ve tudi, kje lahko pomaga. Zato spodbuja k molitvi in postu. Jezus je nekje dejal, da moremo hudobnega duha premagati samo z molitvijo in postom. V mesecu maju naj bi bolj začutili Marijino materinsko skrb in storili, kar je v naši veri in močeh, da se zajezi zlo, ki po nekaterih delih sveta seje smrt. Slovenci smo bili pred nekaj leti kar čudežno obvarovani tega, kar smo lahko kmalu videli in še spremljamo pri sosedih. Hvaležnost za božje varstvo in Marijino priprošnjo nam narekuje solidarnost in pomoč drugim narodom. Naj bo Marijin mesec maj letos v znamenju ozaveščanja za takšno solidarnost. Drugo nedeljo v maju v Avstraliji praznujemo materinski dan. Ob tem prazniku se s hvaležnostjo in molitvijo spominjamo naših mater, obenem pa materinski skrbi Matere Marije izročamo svoje veselje in skrbi. Skupaj z Jezusom in Jožefom je izkusila tujino zaradi preganjanja v domovini, zato razume begunce in izseljence. Njen sin Jezus je hodil po poteh, ki jih večkrat ni razumela in se je zanj bala, čeprav ji je dejal, da mora slediti načrtu nebeškega Očeta. Božja Mati zato razume skrbi in žalost mater in očetov, katerih otroci gredo svojo pot v življenju, ki se oddaljuje od njihovih idealov in svetinj. Pozna bolečino vdovstva, samote po letih skupnega življenja in delitve lepega in težkega, zato more razumeti bolečino mnogih vdov in vdovcev. Ob molitvi in pozornosti do naših mater zato okrepimo tudi zaupanje do nebeške Matere. Mnogi še znate tisto molitev: Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o Devic Devica in Mati; k tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik klečim; nikar ne zavrzi o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen. V nebesih imamo Očeta, pa tudi Mater. Izkoristimo ta božji dar in poživimo povezanost z Marijo, še posebej v njenem mesecu. Poslušaš rcida nas. Gospa, Mati blažena, te prosimo usmiljenja. Pomagaj, ko nas vara svet, zastira jasni nam pogled, da ne zgrešili bi poti, ki k tebi, Mati, v raj drži Pomagaj, ko bolezen stre nam zdravje, vzame sile vse; izprosi našim odpri nam Ko pride smrt, ob strani stoj in vzemi k Sinu nas s seboj, ob tvoji roki pridemo naj vsi v veselje blaženo. Trojica sveta srečno vso odela te je z milostjo; Očetu, Tolažitelju in Sinu tvojemu vsa čast. fl /ečernica ,!Vli H , Volja do življenja ne pozna meja Slovenec Mirko Lebarje z invalidskim vozičkom prevozil pot od Sydneyja do Melbourna ob pomoči maserja Nika Pinteriča in šoferja ter kuharja Ludvika Grobolška. Svetovna zveza amputirancev mu je v Canberro poslala faks, da ga je dosmrtno vpisala med svoje člane. Zapisane utrinke smo povzeli po zvočnem zapisu pogovora Mirka Lebarja z Meto Lenarčič na radiu 3ZZZ. Komentar o življenju, po prebrani pesmi, ki mu jo je posvetila gospa Marcela Bole: Življenje je trdo, veliko je treba delati, biti vztrajen, znati potrpeti, včasih je treba tudi prenašati bolečine, če damo vse to skupaj, bi morda res nastala taka lepa pesem. O koncu poti, prihodu v Melbourne: Sprejem je bil res prisrčen, veliko ljudi je bilo in narodne noše. Presenetilo me je, da jih tudi dekleta in ženske v tujini nosijo. Bilo je nepopisno, na koncu so me tudi poškropili s šampanjcem. Začetek poti v Sydneyju V Sydneyju smo začeli 29. marca izpred operne hiše. Cesta je bila zelo strma, zelo se je dvigala, po pet kilometrov sem vozil samo po klancu navzgor. In cesta kar naprej visi v levo stran, tako sem moral tudi po dvajset kilometrov voziti samo z eno roko. Po dveh urah meje začel malo boleti ramenski obroč, ustavil sem se za nekaj minut, bolečinaje izginila in vožnjo sem nadaljeval. Imeli smo srečo, v vseh 14 dneh je samo enkrat deževalo, drugič pa je bila nevihta, ko smo ravno končali dnevno etapo.Imel sem dovoljenje, da smo vozili preko dneva, do pol sedmih, včasih tudi do sedmih zvečer, dokler nismo prišli do ugodnega mesta za spanje. Drugi drzni podvigi: Skakal sem z jadralnim padalom in se povzpel na 4807 metrov visoki Mont Blanc, (štiri dni je trajalo do vrha, v šestih urah pa sem prišel z vrha do zgornje postaje zobate železnice, kar je tudi svojevrsten rekord). Bil sem tudi na Triglavu, na Ojstrici poleti in pozimi, na avstrijskem Grosgloknerju (3798 metrov) in na gori Pisku v Andih v Peruju. Naša slovenska policija v Žalcu me vabi za potapljača na globino 40 metrov, to šolo bom opravil letos poleti. Verjetno pa bom moral malo pavzirati, ker sredi poletja že odpotujem v Švico, kjer se mislim povzpeti na goro Materhom, kije +4 težavnostna stopnja. V Sloveniji sem tudi član žirije za Guinessovo knjigo, to je svetovna knjiga rekordov. Avstralski vtisi in zahvale: Nisem vedel, da so Slovenci po svetu tako prisrčni, da tako vzljubijo človeka, ki pride iz njihove dežele, to mi bo res ostalo v spominu. Zelo rad bi se zahvalil vsem Slovencem, ki so pomagali organizirati vso stvar v Avstraliji. Ta podvig ni samo moj, je podvig vseh avstralskih Slovencev. Hvala Stanki in Florjanu v Sydneyju, družini Rizmal v Melbournu, Slovenskemu narodnemu svetu Viktorije, Svetu slovenskih organizacij... Vse lepo pozdravljam, ohranjajte slovenski jezik, le tako se bomo lahko še srečevali, kef jaz Sprejem Mirka Lebarja pred melbournskim angleščino bolj slabo znam. Če bo zdravja parlamentom v sredo, 14. 4. 1999 ob dvanajstih, ko je in če Bog da, bo vsega zadosti. končal svojo dolgo pot od Sydneyja do Melbourna. Priredila K. M. križem avstralske Slovenije ZA KOSOVO - Upravni odbor Avstralske slovenske konference vabi rojake, da se pridružijo nabirki za kosovske begunce s prispevki po svojih močeh. Denar lahko izročite članom Slovenskih narodnih svetov v ACT, NSW, QLD, SA in VIC, našim duhovnikom in vsem slovenskim verskim centrom v Adelaidi, Sydneyju in Melbournu v posebni nabirki po nedeljski maši, ali po pošti na ASK, ki bo nato poslan dalje na žiro račun slovenskega Karitasa (njegovo številko najdete v rubriki Izpod Triglava). Posredujem vam nekaj avstralskih zvez: Karitas australia - Tei. 02 9956 5799 kjer lahko darujete s kreditno kartico in AUSTCARE, Tel: 1800 244 450 (tool free) Žiro račun za kosovske begunce: Australian National Bank 027 579 593 ali po pošti: “For Kosovo “ Locked Bag 13, Camperdown, NSW 2050 V imenu ASK vabim vse naše rojake, da širokogrudno Prispevajo k lajšanju te grozne človeške tragedije. Lepo pozdravljam Jožica Gerden, tajnica ASK, Mildura V ZAHVALO NAŠIM DRAGIM MA TERAM -Dan, ki nosi spoštljivo ime Materinski dan, s posebno Pozornostjo posvetimo našim dragim materam. Za ,renutek se poglobimo v spomin na njihova prehojena Pota. Vemo, da čas ni izbrisal zgodovine o slovenski materi. Marsikatera je stopala po trnovi poti; kar je učila je bilo Preganjano in preganjana je bila tudi sama. Šla je skozi kalvarijo vojnih grozot. Ne sama - v naročju se ji je stiskal ljubljeni otrok. Ni obupovala, ni točila solza, s trdno ljubeznijo je upala, da bo enkrat zasijalo sonce. Res so posijalijutranji žarki. Vendar j e z mnogimi tudi sama stopila v vrsto ljudi, ki so odhajali s trebuhom za kruhom. Tujina ni bila posejana z rožicami. Njene pridne roke niso mirovale, prav tako ni mirovala njena močna slovenska zavest. Materina pot je tudi v novi deželi zarisala sled, na katero smo kot kulturni narod lahko ponosni. Materina ljubezen pa ne traja le en dan v letu, zato se tudi naše spoštovanje do nje ne sme končati z mrakom prazničnega dne. Morda je med nami mati, ki ji njen dan ni prinesel veselja. Nihče ji ni podal roke alijo objel. Samuje v tem daljnem svetu - povrnimo ji vsaj kanček topline in ljubezni. Danes ima slovenska mati v tej deželi že drugo in celo tretjo generacijo mamic z našimi koreninami. Zato vsem, naše drage mame, ob vašem lepem prazniku toplo izrekamo: Mama - hvala vam za vse! Prenekatera slovenska mati že v miru počiva. Tudi naša dobra sestra Ema je med njimi, saj je bila vrsto let mnogim fantom v Baragovem domu kot mati. V znak hvaležnosti še enkrat vsem - topla zahvala. Ivan Lapuh, Melbourne, Victoria KOMISIJA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU - Člani komisije se bodo s predstavniki slovenskih skupnosti srečali v različnih avstralskih mestih. V soboto, 8. maja v Slovenskem društvu Syd-ney, v nedeljo, 9. maja dopoldne v Verskem središču v Merrylandsu in popoldne na klubu Triglav. V ponedeljek, 10. maja se bodo srečali s člani Slovenskega avstralskega kluba Planica v Figtreeju, 11. maja pa bo srečanje v slovenskem društvu Canberra. V sredo, 12. maja bodo že v Slovenskem društvu Adelaide, 13. maja pa bo srečanje v adelaidskem Slovenskem verskem središču. V petek, 14. maja bodo člani komisije obiskali Versko in kulturno središče Kew. Petnajstega maja bo skupno srečanje s člani slovenskih društev in organizacij v Slovenskem društvu Jadran v Melbournu.V nedeljo, 16. maja pa bo obisk društva v Geelongu. Člani komisije, ki prihajajo v Avstralijo, so: predsednik Marijan Schiffrer, podpredsednik Davorin Terčon, Samo Bevk, Zoran Lešnik in Ciril Pucko, predsednik parlamentarne skupine prijatejstva z Avstralijo v slovenskem parlamentu. Parlamentarce bo spremljala tajnica komisije Barbara Sušnik, delegacijo bo predvidoma spremljal tudi novinar revije Naša Slovenija Ludvik Škoberne. Za dodatne informacije se lahko obrnete na naše veleposlaništvo. Helena Drnovšek Zorko, odp. poslov, Canberra ARHIVSKI RAJ - Verjetno ste tu in tam že slišali za arhiv Slovenskega verskega in kulturnega središča v Melbournu. Zdaj bom dodala nekaj besed kot vaša arhivarka. Nič čudnega ni, da kot zgodovinarka cenim gradivo, ki bo pomagalo prihodnjim generacijam, ko se bodo zanimale za svoje korenine. Vendar se tudi Avstralci zanimajo za zgodovino različnih narodnostnih skupnosti v Avstraliji. Ne le za zgodovino klubov in cerkva, ampak tudi za zgodovino posameznih izseljencev, kakšne izkušnje so imeli v stari in novi domovini. Zato ne smemo misliti, da naša zgodovina ni pomembna ati zanimiva. Po smrti p. Bazilija sem navdušeno začela z ogromnim delom v Baragovem domu. Čeprav me je kasneje glava tisočkrat bolela zaradi gore papirjev, sem p. Baziliju zelo hvaležna, da je vsa leta v Melbournu imel dober smisel za arhivske vrednote. Vsak dan je na primer pregledal časopis Sun, kasneje Herald-Sun, če je bilo v njem morda kaj o avstralskih Slovencih. Tako imamo celo članke o Slovencih v Avstraliji iz leta 1956. V arhivu je treba vse urejati tako, da vemo kaj in kje je. Papirje, fotografije in filme je treba tudi zavarovati pred različnimi poškodbami. Vsi vemo, da postane papir rumen - to je zaradi kisline, ki je v njem. Kislina začne razjedati papir in jo je vedno več, z več kisline pa papir vedno hitreje propada. Da ga zavarujemo, lahko spravimo papir v arhivske škatle, ki so brez kisline. Lahko naredimo tudi tako, da damo med papirje brezkislinski papir ali ga vložimo v brezkislinske plastične ovojnice-Železne sponke odstranimo, ker počasi zarjavijo. Namesto njih uporabljamo plastične sponke za papir. Seveda ne urejam le tistega, kar je že v arhivu■ Sprejmem in urejam tudi novo gradivo za arhiv Slovencev, ki živijo kjer koli v Avstraliji. Arhiv je že obogaten s pismi, revijami, fotografijami, vabili no različne prireditve, audiokasetami in filmi. Vse to res bogati znanje o Slovencih v Avstraliji. Včasih so nekateri res hvaležni, da lahko izročijo svojo dokumentacijo nekam, kjer bo cenjena in ohranjena za prihodnost. Zgodi se, da Slovenci druge generacije po smrti staršev ne vedo, kaj bi s korespondenco, nočejo pa je vreči v smeti. Tako je arhiv lahko lepa rešitev za vse: gradiva za prihodne rodove je vedno več, pravilno je shranjeno, vsak, ki kaj prispeva, pa ima zadnjo besedo, kdaj in kako bo njegov dokumentirani prispevek dosegljiv raziskovalcem. Na koncu naj omenim, da ste tudi Vi lepo vabljeni, da prispevate gradivo za arhiv, kjer bo na varnem. Če imate kakšna vprašanja o arhivu, sem dosegljiva na telefonski številki (08) 8443 3785, na e-mail naslovu'-vferfolj@arts.adelaide.edu.au, ali po pošti: Veronika Ferfolja, Historv Department, University of Adelaide, SA 5005. Veronika Ferfolja, Adelaide, S.A- ZAHVALA GOSPODU IVU LEBERJU - V imenu Baragove knjižnice, njenih članov in prijateljev ter ljubiteljev lepe tiskane slovenske besede, glasbe in petja> se vam iz srca zahvaljujem za vaše darove. Pred enin1 letom ste darovali Baragovi knjižnici lepo število novih knjig. Letos ste nas spet presenetili s kasetami. Prav lepa hvala vam za takšen dar! Za dobrobit naše slovenske skupnosti je zelo Pomembno, da Baragova knjižnica raste in napreduje, da bo imela tudi prihodnja generacija priložnost pogledati v preteklost, se seznaniti s koreninami in zgodovino slovenskega naroda, pa naj bo to v slovenščini ali angleščini. Maria A. Oppelt Oppelli, knjižničarka POGREŠANI- FrancŠuklje, 479Elizabeth St., Sum’ Hills, NSW. Rodil se je 26. 9. 1930. Išče ga nečak Dokl Mirko, Cankarjeva 20, 8330 Metlika. Anica Badel, 15/58 Walker St., Redfern, NSW 2016. Išče jo hči Tatjana, Ulica Ruške čete 5, 2342 Ruše, Slovenija. Sharon Podjavoršek, rojena 29. 3.1970. Svdney (New-ton). Išče jo sorodnik: Regentova 10, 2000 Maribor, Slovenija. Gemma Veronica McGuire, rojena 28. 4. 1945 Belfast Irland, njeni mami je ime Nora Teressa. Njen naslov okrog leta 1966je bil 405 Darling Street; Moore Park, Svdnev. Rad bi jo spoznal njen sin, Števen David Krmac, Babiči 2 b, 6273 Marezige pri Kopru, Slovenija, tel. 066 55 527. S podatki pa se lahko obrnete tudi na uredništvo Misli, ki jih bo posredovalo naprej. NASE NABIRKE TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA ZA naše misli $485,- Dušan Lajovic; $250.- Niko Krajc; $ $70.-Anica Mukavec $50.- Ivan Kirn, Toni Šircelj. $35.- Ivan Kobal; $30.- Jože Prinčič, John Erpič; $25.- Paula Marinovich, Jože Potočnik, Stanko Vrankar, Franc Polanec; $20.- Slavka Kruh, Danica Perko, Alojz Mihič, ^lilka Lovrec, Alojz Markič, Guerino Jerman, Franc Zele, Marija Kosi; $15.- Olga Saulig, Marjan Venier, Rafael Koren, Gracijan Pirc, Rafael Pavlovec, Ivan Barič, Pavel Zavrl, Mirko Koder, Franc Vravnik, Stanislav Kolar, Helena Zver; $11.- Adriana Stepančič; $10.-Daniela Slavez, Alojzija Konicani, Stan Furlan, Ana Stathopoulos, Franc Erpič, Alojz Hojnik, Romano Benčič, Rudi Jaksetič, Maria Gregorič, Ludwig Grassmayr, Štefan Šemek, Jožica Plaznik, Vincent Repp, Alojz Jakša; $5.- Marija Stajnko, Anne Pančur, Anton Kruh, Franc Žužek, Marija Blaževič, Sonja Fon, Jurij Bogdan, Karel Knap, Anton Volk, Angela Gustinčič, Viktor Matičič, Milka Tomažič, Štefan Mrzel, Ivan Deželak, Albert Logar, N.N., Franc Zgoznik, Veronika Perfolja, Franc Pavlovič, Franc Bubnič, Alojz Bme, August Glavnik, Lidija Čušin, Anton Ferfila, Mira ^adnjal, Saša Ceferin, Ivan Kampuš, Jože Malnarič, Pavla Ogrizek, družina Kristančič, Sofija Krojs, Ivan Hace, Jože Nemanič, Jožica Beljan, Edo Hrvatin, M+S Debelak, Rafael Žičkar, Anton Vrisk, Marija Spemjak, ^van Mohar. ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $50.- N.N.; $30.- Anton Kristan; $25.- Marija Kosi; $20.- Alojzija Gosak, M.F., Jože Stemberger, Stanislav Kolar; $10.- Maria Boelckey. ZA OBNOVO BARAGOVEGA DOMA $575.- namesto cvetja na grob Janezu Žnidaršiču; $40.-Ivanka Spevan; $10.- Maria Boelckey. ZA NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE $100.- Marija Martin; $30.- Paula Marinovich; $20.-M.E. ZA SEMENIŠČE V VIPAVI $200.- Marija Martin. ZA SPOMENIK PATRA BAZILIJA $100.- Niko Krajc; $20.- Maria Boelckey. VSEM DOBROTNIKOM BOG POVRNI! V 1974 ^ ■/ ■) 1999 Slovenska verska središča v Avstraliji organizirajo petindvajseti mladinski koncert, ki bo 2. oktobra 1999 na Slovenskem društvu Planica v Melbournu . Starši in stari starši, opogumite svoje otroke in vnuke in jih navdušite za sodelovanje. Srebrni jubilej naj bo tudi priložnost, da se ozremo na prehojeno pot in jo skupaj počastimo. Pridite in praznujte z nami! Prijavnice bodo na voljo od junija dalje v vseh verskih središčih. Marko Fink, nagrajenec Prešernovega sklada 1999, v Avstraliji Se ne dolgo od tega smo v slovenskih medijih v Avstraliji brali in slišali o znani Slovenki, operni pevki Bernardki Fink - Inzko, ko je nastopala v Svdnevju v Monteverdijevi operi Odisejeva vrnitev. Kmalu zatem smo izvedeli še za Prešernovo nagrado Bernardkinemu bratu, basbaritonistu Marku Finku in pianistki Nataši valant. Z veseljem Vam sporočamo, da bo z delno pomočjo lzs'eljenskega društva Slovenija v svetu in Ministrstva za kulturo prišel na koncertno potovanje basbaritonist Marko Fink s pianistko Natašo Valant že v juniju. Zaradi obilice nastopov gospoda Finka in gospe Valant, ki sta zasedena vse leto, smo se morali odločiti za turnejo brez velikih pomislekov in dolgih priprav. Žal še nismo mogli vključiti vseh priprav in dogovorov za nastope, zato Vas Prosimo za razumevanje, če bo treba program kaj spremeniti. Z Markom in Natašo bo nastopila tudi v Avstraliji rojena dramska sopranistka Vivien Falež, ki se bo vrnila z izpopolnjevanja v Italiji in Franciji. Marko Fink se je rodil slovenskim staršem v Buenos Airesu, v Argentini in dobil veselje do glasbe od očeta in ,e!’ ki so prepevali v Kvartetu Fink. Izpopolnjeval se je Pri mnogih svetovnih mojstrih. Z ženo in otroki že nekaj let živi v Sloveniji, po evropskih opernih hišah ter s svetovno znanimi orkestri pa nastopa od leta 1990. Nastopal je od Buenos Airesa prekNew Yorka do Tokia, Predvsem pa po vseh večjih mestih Evrope. V Ljubljani Pogosto sodeluje pri izvajanju in snemanju oratorijev slovenskih in tujih avtorjev v sklopu abonmajev Ljubljanske filharmonije, simfonikov RTV Slovenije in v°kalnega abonmaja Slovenskega komornega zbora. Marko poje vse, od narodnih pesmi do opernih arij, zato snio lahko prepričani, da nas bo navdušil Pianistka Nataša Valant deluje kot korepetitor Slovenskega komornega zbora od leta 1991 in hkrati kot harfistka v ljubljanski operi. Koncertno se udejstvuje kot P‘anistka-spremljevalka naših vokalnih solistov na domačih in tujih odrih. Z vodilnimi slovenskimi vokalnimi solisti je posnela veliko stvari za arhiv Radiotelevizije Slovenija. Klavir je študirala pri prof Zorki Bradač, harfo pa pri prof. Jelici Portograndi. Na ljubljanski Slasbeni akademiji se je izpopolnjevala pri prof. Hildi Horak. Letos je dobila nagrado Prešernovega sklada skupaj z basbaritonistom Markom Finkom za njune glasbene dosežke s Schubertovimi samospevi Vivien Falež ali Vivica je bila rojena in odračščala v Canberri, ne da bi se zavedala zmožnosti svojega glasu. Po nekajletnem bivanju v Svdnevju se je posvetila petju in kmalu spoznala, da ji leži klasično petje. Po daljšem vežbanju pri profesorjih Johnu Daviesu in Darylu Wallaceu je nastopala na različnih koncertih in v operah ter se končno odločila za solo petje. Nekateri ste jo slišali na koncertu v Southerlandu, v Sydnevju, kjer je požela lep aplavz in mnogo pohvalnih ocen. Prepričani smo, da je v zadnjih dveh letih veliko pridobila in nas ne bo razočarala. Iz Evrope se vrača z dodatnim znanjem, elanom ter lepšim in močnejšim glasom. Prepričani smo, da bo ta turneja izreden dogodek in v veliko veselje Slovencem v Avstraliji. Pogosto se navdušujemo nad polkami in valčki, tokrat pa nas bodo navdihovale arije in melodije iz slovenske in mednarodne zakladnice. Nastopi basbaritonista Marka Finka in dramske sopranistke Vivien Falež ob spremljavi pianistke Nataše Valant v A vstraliji: Sobota, 12. 6. 99 — Nastop v dvorani Verskega in kulturnega središča Kerv Nedelja, 13. 6. 99 - nastop po sv. maši v dvorani v Kewju. Popoldan ob 16.00 morda nastop v klubu v St. Albansu Torek, 15. 6. 99 - nastop v umetniški galeriji v Brightu Četrtek, 17. 6. 99 - nastop v Slovenskem domu v Canberri Petek, 18. 6. 99 - nastop v Slovenskem društvu Syd-ney Nedelja, 20. 6. 99 - nastop po sv. maši v dvorani v Merrylandsu Četrtek, 24. 6. 99 - nastop v Canberri Na prireditve ste prisrčno vabljeni, prosimo, povabite tudi znance in prijatelje. Začetek koncertov bo ob 20.00 uri. Cvetko Falež, Canberra, A.C.T. -ta sv. družina adelciide Fr. Janez Tretjak, OFM Holy Family Slovenian Mission 51 Young Ave, W. Hindmarsh, S.A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007) Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487 V naši adelaidski skupnosti je bilo praznovanje velike noči doživeto. Saj je bil prvič, kar sem v Južni Avstraliji, tako lep obisk na veliki četrtek, petek in veliko noč. Na samo veliko noč je rosil tudi blagoslov z neba. Suša je bila huda, zato je bil dež blagoslov za vse; farmarje in male vrtičkarje. Cerkev je bila polna in veliko je bilo otrok. Za otroke je bilo po maši pripravljeno presenečenje, saj so iskali v dvoranici čokoladne pirhe. Nekateri so imeli večjo, drugi manjšo srečo, vendar so si pirhe razdelili med sabo, tako da ni bil nihče razočaran. Med nabirko pri maši so štirje mladi podarili pirh vsakemu, to je bilo obdarovanje rojaki Cerkvi, Cerkev rojakom. To so zunanja znamenja, ki pa osrečujejo in napolnjujejo z veseljem našo notranjost. Tudi sodelovanje od cvetne nedelje, prek velikega tridnevja in na samo veliko noč, je bilo izredno lepo. Bralcev ni manjkalo. Na veliko soboto nismo imeli organista, je bilo pa ljudsko petje. Vsak je čutil in doživljal povezanost, žal pa je procesija odpadla zaradi dežja. Prepričan sem, da prazniki za rojake niso samo neka zunanjost, temveč so duhovno doživetje in iz tega tudi živimo. Na tretjo nedeljo po veliki noči smo imeli B.B.Q. Ves svet seje zganil zaradi beguncev s Kosova, katerih večino je preganjanje izpred domačih ognjišč, uničevanje in načrtno pobijanje doletelo nepripravljene. Čeravno je naša skupnost številčno majhna in se še zdaleč ne more primerjati s Sydneyjem ali Melbournom, pa je bil odziv neverjeten. Večina vernikov seje po maši udeležila kosila in srečolova in tako smo nabrali kar $ 1036.50. Rojaki so bili vedno tankočutni za stisko bližnjega. Odzvali so se, kadar koli je bilo treba priskočiti na pomoč. Morda se komu ta vsota ne zdi velika, vendar, če bi vsi tako velikodušno darovali, bi bili vsi begunci vsaj osnovno preskrbljeni. Zato se vsem našim rojakom iz srca zahvaljujem za izredno pomoč. Bog povrni, in naj Vas spremlja s svojim blagoslovom! Štiriindvajsetega aprila sta v naši cerkvi pred Bogom in skupnostjo stopila na skupno življenjsko pot in si obljubila zvestobo Robert Pahor in Tania Schiller. Robert izhaja iz dobre krščanske družine, saj sta starša Jože in Marija zvesta in lojalna slovenski skupnosti. Pri gradnji cerkve je Jože veliko naredil, saj je polagal temelje in vlival beton. Marija je dolga leta vodila kuhinjo v naši dvoranici in je še danes vključena in rada pomaga. Robert pa je bil član pevskega zbora, ki seje na začetku imenoval Pevčki, pozneje pa zbor Anton Martin Slomšek, bil je tudi prvi ministrant v naši cerkvi in ministriral dolga leta. Rad zahaja v našo cerkev, upam, da bo tudi zdaj, ko je stopil na novo življensko pot, ostal zvest naši skupnosti. Robertu in Tanji želimo, da bi bila srečna, da bi se njuna ljubezen večala, da bi se razumela in da bi nanju rosil božji blagoslov. Mi ju bomo z molitvijo podpirali. Robert in Tania, iskrene čestitke, prav tako tudi vajinima družinama! V soboto, 24. aprila, je na svojem domu v Queenslandu po dolgi in težki bolezni odšla v večnost Graciela, rojena Bric, poročena Plawecki. Pokojna seje rodila 15. junija 1951 v Rijeki na Hrvaškem. Pozneje je prišla z mamo v John fVhite: Eskimska mati z otrokom Južno Avstralijo, se izobraževala v toplem družinskem krogu in se pozneje zaposlila. Leta 1986 seje poročila z Gregorjem Pavveckim, Poljakom po rodu. Že naslednje leto so odkrili, da ima Graciela raka na prsih. Po uspešni operaciji je lepo okrevala in zdravniki so dejali, da so rakasto tkivo odstranili in ni strahu, da bi se razširilo. Po nekaj letih seje pokazalo, da se zdravniška napoved ni uresničila. Medtem je bil mož premeščen na novo delovno mestu v Qeensland. Odselila sta se s Prepričanjem, da bo za njeno bolezen podnebje tam Ugodnejše. Vendar je zahrbtna bolezen teijala svojo žrtev. Graciela in Greg sta rada pomagala naši skupnosti, Posebno z darovi za loterijo. Za to smo Gracieli hvaležni. Maša zadušnica je bila v soboto, 1. maja, v naši cerkvi, Pokopana pa je v Queenslandu. Posebej bi rad omenil, Materi Daleč sva, malo besed je med nama, komaj poznaš moje duše obraz. Težko, veš, reči besedo je, mama, teže še reči besedo naglas. Misel, ki ti jo pošiljaš za mano, najde le ravne in gladke steze. Težko ji je, če zadene ob rano, ko se vsa plaha dotipa do me. Mati, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam prehoditi svoj pot. Kar mu je dano, to mora sprejeti, ne da bi vprašal, zakaj in od kod. Morda ne veš, kak je včasih samotno, morda ne veš, kak je včasih hudo, morda ne veš, kak se včasih odsotno duša smehlja, a ne misli na to. Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi. A vseeno - pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj. Kajetan Kovič kako zvest ji je bil mož Greg. Takoj po poroki, ko so ugotovili rakovo bolezen in povedali, da ne bosta mogla imeti otrok, ji je ostal zvest vse do groba. Težko je najti tako zvestega in dobrega moža, kot gaje imela pokojna Graciela. Veliko zakonskih partnerjev, če se kaj takega zgodi, kmalu po poroki zapusti ženo ali moža in išče srečo in svoje zadovoljstvo. Greg je dobesedno izpolnil besede, ki jih je obljubil pred oltarjem, da ji bo ostal zvest v sreči in nesreči, zdravju in bolezni, vse dni svojega življenja. Graciela je dotrpela in upajmo da zdaj že uživa srečo pri Bogu. Saj sta bila z možem globoko verna in sta iz te vere črpala moč za vse preizkušnje. Možu Gregu in družini Bric izrekamo naše globoko sožalje, pokojna Graciela pa naj počiva v miru božjem in se spočije od zemeljskega trpljenja! p. Janez 33 bogoslužnega kolcimrja hntolišhc ©erfttoe t» Slotocniji »utrnimo leto 1999 Nameni apostolata molitve za maj Splošni: Da bi bili mladi s svojo značilno ustvarjalnostjo in živostjo dejanj oznanjevalci in pričevalci Kristusove besede, ki je vir upanja, veselja in miru. Misijonski: Da bi krščanski starši po zgledu Marije in z njeno pomočjo znali vzgajati otroke za globoko vero in odprtost za apostolska in misijonska prizadevanja. Slovenski: Da bi starši, učitelji in duhovniki vzgajali mladino za večne vrednote. \ J Pisma o slovenščini našim rojakom v Avstraliji, XI. Mirko Mahnič Še zmeraj slišim tožbe naših Avstralcev: »Slabo govorim slovensko«, pri čemer imam občutek, da sem vas še premalo prepričal, da govorimo najlepše in najrazumljivejše po slovensko takrat, kadar govorimo preprosto, naravnost, iz sebe. O tem je že nekajkrat tekla beseda. Prav ta preprostost, naravnost in neposrednost je nenehno navzoča v samem jedru skrbi in prizadevanj vseh pomembnih oblikovalcev naše besede od 16. stoletja do danes. Vemo, da Trubar (1508-1586) ni iskal »visokih in kunštnih besed ” in da je ostajal pri kmečkem govoru, ker je hotel, da biga »z lahkoto razumel vsak Slovenec«. (Ta prvi dejl, 1557). - Vodnik (1758-1819) bi rad, da bi se »kranjski jezik v svoji čistosti najdel« in da bi »se nič ne zapletalo, temveč se izrekovanje za ušesa, pismo in za pesem prilično (ustrezno) naredilo«. — Obe Linhartovi (1756-1795) igri sta hvalnici naravnega in preprostega, hkrati pa čistega, bistrega in odprtega govorjenja, obenem pa tudi obsojanje govorne zlaganosti, spakljivosti in posnemanja (Anžeta v ‘Micki' bi »smeh silil«, če bi se moral po gosposko pačiti; pravi: » Ta reč gre vse bolj od srca, kadar rečem: ‘Dekle, ti meni dopadeš, jaz te štimam, da bi te ugriznil. ’ Ob takem govorjenju Anžetu »srce kar poskakuje«) - Prešeren (1800 -1849) prav z naravnostjo in preprostostjo svoje izpovedi dosega prepričljivo milino, duhovitost, jasnost, preglednost. »Ošabnost (tj. napihnjenost, narejenost) v besedi razumljivost megli,« trdi Slomšek (1800-1862). Veliki jezikoslovec Miklošič (1813-1891) terja, da se je pri govorjenju ozirati na večino ljudstva, ker se množica ne uklanja rada govorici peščice. - Za naravno, preprosto, zato tudi zmeraj jasno govorjenje so se vztrajno trudili Levstik, Stritar in Jurčič. - Levstik (1831-1887) obsoja »napetolične besede, boso govoričenje, nesramno predrznost, ničevedstvo«. - Stritar (1836-1923): »Povedati naravnost, lepo, po domače, ne našemarjeno z gosposko navlako. Nikdar se ne bom pačil, pogovarjal se bom, kakor se pametni ljudje pogovarjajo. Skušal bom govoriti naravno, preprosto, kakor naj bi se sploh povsod govorilo in pisalo ... Nesrečna fraza je prava kuga samostojnemu mišljenju. Našemu stoletju bi smeli reči stoletje fraze.« - Jurčič: »Zakaj bi se manj spakljivo 'učiteljsko ’ ne govorilo?« - Jakob Sket (1852-1912), pisec Miklove Zale, je proti vsemu, »kar je nenaravno v našem govoru«. - Slovničar frančiškan p. Stanislav Škrabec (1844-1918) poudarja, da ob preprostosti govorjenja lepoglasje samo pridobi. - Dr. Janez E. Krek (1865-1917), eden od treh takratnih najboljših govornikov v dunajskem parlamentu, je govoril preprosto, izredno jasno, ko je medtem »njegov obraz žarel vjasnosti, prijaznosti in veselosti«. - Kolikokrat se je Cankar (1876-1918) posmehoval in obsojal izumetničeno, spakljivo govorjenje svojih ‘besednikov’: »Nisem rabil tistih divotnih, dražestnih in nedosežnih izrazov, ki so pri nas tako poceni, da krmijo svinje z njimi,« je zapisal. - Župančič (1879-1949) pravi: »Šlo je za jezik - ali naj se oblikuje naravno in preprosto, ali naj se krotoviči in prilagaja tujemu kalupu?« In še: »Napeti slog in afektiranost sta se morala umakniti preprostemu naravnemu tonu.« Dodajmo še tisto imenitno, že nekje daleč spredaj omenjeno: »Bog daj vsem našim duhovom živeti tako polno in pogumno in govoriti tako naravno in preprosto, kakor je živel in govoril veliki mojster Prešeren.« Poslušajmo še žal že rajnega dr. Antona Trstenjaka - tudi on sodi, da naravnost in preprostost odločilno vplivata na verodostojnost našega govorjenja: »Bodimo previdni,« pravi, »če govorimo s človekom, ki rad ponavlja besede: izključno, izredno, čudovito, kolosalno, divno, bomba...« V našem govorjenju je vse manj jasnosti, globine, prepričljivosti, ker je v njem vse manj naravnosti in preprostosti, ki naj bi bili, kakor nam govori izročilo, osrednji kreposti našega govorjenja, vendar s pripombo kritika Božidarja Borka (1896-1980): »Nikakorpa ni želeti, da bi iz razumljivega prizadevanja za preprost jezik (govor), zašli v jezikovni (govorni) primitivizem.« Prihodnjič še nekaj o naših slovničarjih, takoj zatem pa začnemo s slovnico. Ne bojte se je. Skušali jo bomo narediti užitno. sv. rafciel sYclney P. Valerian Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphuel Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S. W. 2160) Tel.: (02)9637 7147 Fax: (02)9682 7692 orgelsko spremljavo. Našim pevkam in pevcem želimo veliko stanovitnosti pri petju v božjo čast pri naših službah božjih, enako tudi vsem, ki na številne načine sodelujejo pri cerkvi, katere sem omenil že v prvi številki letošnjih Misli. Vsem iskren Bog plačaj! VELIKONOČNI PRISPEVKI za'našo cerkev so prihajali v kar lepem številu in sem vsem hvaležen. Tako je spet poskrbljeno za plačevanje stroškov našega verskega središča. Vseh dobrotnikov se redno spominjamo pri sv. maši in v molitvah. ŠMARNICE bodo v maju vsak četrtek ob 10.30 dopoldne, v petek in soboto pri večerni maši in v nedeljo ob 9.30 dopoldne. Letos bomo brali življenje svetniškega škofa Janeza Frančiška Gnidovca, kije bil škof v Skopju. Letos je šestdesetletnica njegove smrti. Gnidovec je eden od naslednjih kandidatov za proglasitev blaženim. Nekaj Velika noč je za nami. Ni dolgo, kar sem zapisal, daje božič za nami, zdaj pa to velja za velikonočne Praznike. Je pač kratka časovna razdalja od božiča do velike noči; pa zato daljša do naslednjega božiča. Udeležba je bila kar zadovoljiva in rojaki so radi Prihajali k obredom velikega tedna. S patrom Filipom Sva si razdelila bogoslužje v Merrylandsu in na Podružnicah. Letos je bilo nekaj sprememb. V Wollongongu je bila namesto velikonočne maše maša ze na vigilijo, na veliko soboto zvečer. Zato pa so bili rojaki na Zlati obali deležni službe božje prav na velikonočno nedeljo. Pri maši so sodelovali tudi Hrušiški fantje, prav tako na Planinki na velikonočni Ponedeljek. Pravijo, daje bilo zelo veliko zanimanja 'nje bila udeležba nadvse pohvalna. Tudi po drugih krajih so želi velik aplavz in veliko pohval. Naš mešani zbor je pridno sodeloval pri vseh velikonočnih slovesnostih, tako na cvetno nedeljo, na veliko soboto in na samo veliko noč. Zbor prepeva dvakrat na mesec v novi sestavi: petje spremlja nova organistka Carmen, ki je filipinskega rodu, Ivan Tomšič zboru dirigira, Milka Stanič skrbi za pevski Program, redno pa tudi spremlja na orglah ljudsko Petje, ki ga vodi Marija Ovijač, pa tudi Olga Konda rada priskoči na pomoč. Petje je precej poživljeno, °dkar imamo na steni ob oltarju besedilo na platnu. Občasno spremljata ljudsko petje ob sobotah sestri Rezka in Fani Rede, ki prideta iz Bondija. Pa tudi Damijan Nemeš iz Merrylandsa je v rezervi za IVilliam H. Patten: Marija in otrok izvodov tega šmamičnega branja bomo imeli za bolnike in tiste, ki ne morejo v cerkev, in za tiste, ki želijo brati celoten Gnidovcev življenjepis. Branje pri šmarnicah v Merrylandsu bo le po odlomkih, ker so šmarnice samo ob koncu tedna. SLOMŠKOVA BEATIFIKACIJA bo ob drugem obisku papeža Janeza Pavla II. V Mariboru, v nedeljo, 19. septembra. Pripravljalni odbor pod vodstvom stolnega župnika dr. Stanka Lipovška vabi tudi Slovence po svetu, da se je v čim večjem številu udeležijo. Informacije lahko dobite tudi na elektronskem naslovu: slomsek.beatifikacija@mb.rkc.si. SREČANJE V MOJI DEŽELI, ki ga vsako leto prireja Slovenska izseljenska matica, bo letos v nedeljo, 4. julija, v Polhovem gradcu. Sveta maša bo v tamkajšnji župni cerkvi ob desetih dopoldne. Sledijo razne prireditve in nastopi. Marsikaj bo na programu že teden pred srečanjem. Če boste v tem času v domovini, se srečanja gotovo udeležite. Na sebi imejte znak, da ste iz Avstralije, da se boste spoznali z rojaki iz drugih avstralskih krajev. ROMANJE - Vaš obisk domovine lahko združite tudi z romanjem na katero naših božjih poti: na Brezje (kjer boste morda srečali patra Cirila), Sveto goro, Ptujsko goro, na Višaije, Kurešček, v Medjugoije... Na romanjih imate vedno priložnost za prejem zakramentov. BINKOŠTI so letos na nedeljo, 23. maja. Ta praznik je rojstni dan Cerkve. Bolnike prosimo, da bi ta dan darovali svoje trpljenje za dobrobit vesoljne Cerkve, ki je marsikje hudo preizkušana. Spomnimo se tudi naše Cerkve v domovini, ki ima letos sinodo. Če vprašate, kaj je sinoda, bi lahko rekel, daje nekak remont življenja kristjanov, in sploh delovanja Cerkve. Tega smo tudi mi sami še kako potrebni. SVETO REŠNJE TELO IN KRI je v Avstralijo na nedeljo po prazniku, 6. junija. Po slovesni maši bo tudi telovska procesija na dvorišče, kjer bo blagoslov narave in našega dela, po vrnitvi v cerkev pa bo zaključni blagoslov. Sodeluje mešani zbor. FIGTREE ima slovensko službo božjo v nedeljo, 9. maja (materinski dan) in na binkošti, 23. maja ob petih popoldne, junija pa 13. 6. (telovska procesija) in 27. 6. NEWCASTLE pride spet na vrsto na peto nedeljo, 30. maja, ko bo tudi šmamična pobožnost. Nato pa spet 29. avgusta in 31. oktobra - vedno ob šestih zvečer. Maši sledi srečanje v dvorani. CANBERRA ima slovensko mašo na tretjo nedeljo, 16. maja, vnebohod ob šestih zvečer v Garranu (Wis-dom St.), 20. junija, 18. julija in 15. avgusta (Marijino vnebovzetje), pa bo sv. maša že ob štirih popoldne. Devetnajstega septembra pa se vrnemo spet na poletni čas, to je na šesto uro zvečer. KRST - TIANA JOSIE LIUZZO, Inglebum, NSW-Oče Sebastijan, mati Veronika, roj. Kosednar. Botra sta bila John Kosednar in Josie Liuzzo. Sv. Rafael, 21. marca 1999. Novokrščenki, staršem in botrom iskrene čestitke! POKOJNI V sredo, 17. marca 1999, je na svojem domu v Seaforthu, NSW, umrl JANEZ PERKO, kije bil rojen v Ljubljani (Šiška), 20. 1. 1923, kot sin Matije in Pavle, roj. Jordan. Leta 1955 seje v sydneyjski stolnici Matere božje poročil z Danico Plesničar, ki je po rodu iz Čepovana v Novi Gorici. Rodila sta se jima sin Marko, ki je zdravnik ortoped in hčerka Silvija, ki je glavna stevardesa. Pokojni Janez zapušča tudi tri vnuke: Kristino, Romija in Jaka, v domovini pa še živečo sestro. Janez je bil uspešen podjetnik in je bil lastnik več gradbenih podjetij. Pred leti je bil tudi predsednik slovenskega društva. Vse do svoje bolezni je bil tudi aktivni član dobrodelne organizacije Rotary in je za svoje delo prejel tudi njeno odlikovanje. Pogrebna maša za pokojnika je bila v cerkvi Matere božje, North Sydney, 20. marca. Nato je sledila upepelitev v ožjem družinskem krogu v krematoriju Northern Suburbs. V ponedeljek, 15. marca 1999, je v domu počitka Scalabrini Village v Allambie Heights umrla MARIJA CEINER. Rojena je bila v vasi Sapjane pri Reki. Pred leti je bila povezana z našo skupnostjo. Pogrebna maša za pokojnico je bila 19. 3. 1999 v cerkvi sv. Karla Boromejskega v Rydeu, NSW, pokopana pa je bila na pokopališču Field of Mars v North Rydeu, NSW. Naše iskreno sožalje družinam in sorodnikom omenjenih pokojnikov. VSESLOVENSKI KONCERT bo v soboto, 2. oktobra, v dvorani Verskega in kulturnega središča Kew, Mel' boume. Ta koncert bo letos prvič nadomestil mladinski koncert, ki bi bil letos že petindvajseti po vrsti. Na teh koncertih je že nekaj let sodelovalo tudi precej odraslih, zato letošnje preimenovanje. Seveda bo mladina še naprej sodelovala in nastopala, vabljeni pa so tudi odrasli, da se prijavijo za nastop. Lepo bi bilo, če bi ob srebrnem jubileju mladinskih koncertov prišlo v Kew čim več ljudi, ki so nastopali v preteklosti, pa so zdaj že odrasli - da spet nastopijo ali so vsaj med gledalci. Prijavnice za nastop boste lahko dobili v vseh treh verskih središčih. NABIRKA ZA KOSOVSKE BEGUNCE je bila pri svetem Rafaelu dvakrat. Druga nabirka v ta namen pri maši 11. aprila je prinesla $925.25. Že pred tem so posamezniki darovali $330. V nedeljo, 18. aprila, je nabirka prinesla $950.95. Isti dan so rojaki v Canberri pri slovenski maši darovali $432.20. Skupni znesek je $2638.40, kar sem poslal v Kevv, od koder bo p. Metod denar poslal na slovensko Karitas v Ljubljano, da ga posredujejo kosovskim beguncem. Hvala vsem darovalcem, tudi tistim, ki so darovali prek drugih posredovalnic. p. Valerij an 50th Anniversary of the Slovenian Philatelic Association » znamke Tokrat vam predstavljamo nove slovenske pilili llrviž, ki so izšle 23. marca 1999 in nam jih je kot vedno Poslala gospa Maura Vodopivec iz Južne Avstralije. Planinska znamka prikazuje Golico, 1835 metrov visoko goro v zahodnih Karavankah, prek katerih v dobršnem delu teče državna meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Znana je kot domovina narcis. Druga znamka proslavlja 50-letnico filatelistične zveze Slovenije. Beseda filatelija je sestavljena iz grških besed fileo in ateles in v enostavnem prevodu pomeni ljubezen do poštnih znamk. S Triglavskim narodnim parkom smo v Julijskih Alpah zavarovali eno zadnjih oaz prvobitne narave v Evropi. Na znamki iz zbirke Europa - Narodni parki je upodobljen motiv iz Triglavskega narodnega parka. Četrta znamka je izdana ob SO-letnici Sveta Evrope. To je najstarejša skupna evropska organizacija, ki je bila ustanovljena 5. maja 1949 v Londonu. Slovenija je bila sprejeta leta 1993 kot 27. članica. Na peti znamki je idrijski cinabarit. Mineral cinabarit je živosrebrov sulfid (HgS) s 86,2 odstotki živega srebra. Ime izvira iz Indije, kjer beseda ‘kinabaris 'pomeni rdeča smola. Cinabarit in samorodno živo srebro sta edina vira živega srebra. Petstoletno rudarjenje je omogočilo razcvet rudarskega mesta Idrije. Na izredni znamki pa je Mlin na veter na Stari gori. ČUIOPA <£ .• • CinabatH Idrija - Q£Y. —T #~S. ■ ‘ UU > Iu ■ a- ut* mmrnu £B=====::S^ ^3= TOBIN BROTHERS 3 better way Viktorijskim Slovencem na uslugi) v casu Kalovanja Head Office: NORTH MELBOURNE 189 Boundarv Road 9328 3999 BERVVICK 9796 2866 NOBIE PARK 9S38 4999 BRICHTON 9396 2253 PAKENHAM (03) 3940 1277 CRANBOURNE (03) 5996 7211 RINGVVOOO 9870 8011 OONCASTER 9840 1133 ST AtBANS 9364 0099 EAST BURWOOO 9886 1600 SUN5HINE 9364 8711 ESSENDON 9331 1800 VVERRIBEE 9748 7900 FRANKSTON 9773 3022 CLENROY 9306 7211 Frances Tobin <& Associates MAIVERN 9576 0433 EAST BURWOOO 9802 9888 MOORAB8IN 9332 2211 BRICHTON 9596 8144 Menihe' AfOA Are your dentures more comfortable in a glass...9 II so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technjcian specialising in dentures and mouthguards. 147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066 Mobile: 019 695 576 Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293 Melboumilsim Slovencem se pnporo^ii^^ Kam.NOSE.5KO PODJETJE LUCI ANO VERGA & SONS ALDO »nd JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET. C AMP B E L L F I E LO. V IC . 306 1 T.l • V“ 359 1179 // deU.*° A.H.: 9470 4046 =^ ^ pod grčijo! SLOVENIJE run i o k f of c v/. i Časnik za vso druiino v slovenskem in angleškem jeziku. Izhaja dvakrat mesečno na 16. straneh Novice iz Slovenije z interneta. Iz slovenske skupnosti v Avstraliji in po svetu. Vedno več rojakov sega po Glasu Slovenije Naročite se tudi vi. Letna naročnina za Avstralijo S SO. 00 v prekomorske države z letalsko pošto S 100.00 Naslov: Glas Slovenije P. O. Box 559, Round Corner Dural, NSW 2158 Viktorijskim rojakom sc priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorne. R & R Memoriols Pty Itd ACN 006 888 624 20 Field Street. Craigieburn VIC. 3064 Telephone: 9305 7772 Mobile: 0412 448 064. 018 531 927 Facsimile: 9305 7369 & DISTINCTION PRINTING PTV. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunsuuick, 3056 VIC. Telephone: 9387 8488 GOJAKS M E ATS & S M A L L R ojakom v Syd n «y u O O D S s« toplo priporočam t 220 Burwood Rd. Burwood N.S W. 2134 Phone:(02)747 4028 [hF! Hvunom 1 * m m rrtmrmm aam^aov A MlTSUtlS** . ____ V.F.L MASTER BODY WORKS P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS H3GHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 9793 1477 Fa\: 9793 1450 ♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS •PRESTIGE CAR SPECIALIST" •ALL MAKES AND MODELS CAR-O-LINER-MEASURING svstem ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. C COLOMIAL MUTUAL Novo in staro branje iz Baragove knjižnice Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca: UČIMO SE SLOVENSKO — LET’S LEARN SLOVENIAN, I., II. in III. del. Prilagojeni učbeniki za učenje slovenščine v Avstraliji. Slikanice za najmlajše, ki pripomorejo k učenju slovenščine: MOJ PRVI SLIKOVNI BESEDNJAK, cena je 25 dolarjev. Minka GRE SPAT, cena je 30 dolarjev. PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, cena je 30 dolarjev. SLOVENSKA DEŽELA V PRIPOVEDKI IN PODOBI - izbrala in za mladino priredila Dušica Kunaver. Cena je 15 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE - MOLITVENIK ZA STAREJŠE - primeren za vse, ki že slabše vidijo, saj so črke veliko večje kot običajno. Cena je 20 dolarjev. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR, izdan 1994. Cena je 27.50 dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, izdan 1993. Cena je 27.50 dolarjev. Ivan Kobal: MEN WHO BUILT THE SNOWY (MEN VVITHOUT WOMEN), cena knjige je 9 dolarjev. Ivan Žigon: ŽIVLJENJSKI IZZIVI, spomini, članki, pesmi pod velikim vozom in južnim križem. Cena je 10 dolarjev. Videokasete iz Baragove knjižnice IN LOVING MEMORY - Ema Pivk, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, 15. 6.1915 ~ 5. 2.1999. Cena videokasete pogrebne slovesnosti je 25 dolarjev. ANSAMBEL SLOVENIJA -16 pesmi z lepimi posnetki slovenske narave. $25.-BOŠ VIDEL KAJ DELA DOLEN’C - pesmi Lojzeta Slaka in šaljivi skeči. $25. ŠTAJERSKIH 7 - Jubilejni koncert 10 let, v živo. Cena je 25 dolarjev.SS BOŽIČNE PESMI (božični koncert v draveljski cerkvi v Ljubljani), 25 dolarjev. Prosimo, da k ceni naročenega prištejete tudi poštnino. Dom počitka mater® Romane Mother Romana Home Slovenski dom za ostarele Slovenian Hostel for the Rged 11-15 fl'Beckett St., Keuu, Vic. 3101 phon® Qnd foX: 03-9853-1054 Dom počitka matere Romone je slovensko ustanovo, ki za daljši ali krajši Čas nudi domoče okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Osnovna cena je 85 % od pokojnine. Če ste somi že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste samo radovedni, kakšni so pogoji zo sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali po se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. j 1999 / GROUPS FOR SLOVENIA departing from Adelaide, Brisbane, Canberra, Melbourne & Sydney SPEC1AL AIRFARES FROM $1540 I i j Book now for the foIlowing dates: 15/5/99; 29/5/99; 2/6/99; 23/6/99; 5/7/99; 9/8/99; 18/9/99; 2/10/99; 15/11/99; 29/11/99 ********* We are now sole agents in Australia for the ABC Car Rental ^ Company in Slovenia. m k Please contact us for very economical rates. Lic. No. 3 0 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1999 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obtičite naS urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! ERIC IVAN GREGOR1CH Na pozabita, da ja za od leta 1952 ima GREGORICH dobro Slovenija Travel / Donvale Travel poznano in na utlugo vtem, ki m odpravljajo n. po,»..»j.! 1042-1044 »oncasler Road, pridemo tudi na DOMi KAST DONCASTKR, Vic. 3109 * Telefon: 9 842 5666