GLASILO DELAVCEV GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED MAREC 1986 ŠTEVILKA 1 LETO XXII Slika na naslovni strani prikazuje smučarja na Rodici. Če hočete sami doživeti pomlad v gorah, se udeležite organiziranega turnega smuka na Rodico prvo nedeljo v aprilu. Dobimo se ob 9. uri na Orlovih glavah (smučarski center Vogel). j y Finančno poročilo o poslovanju v letu 1985 1. Splošno o obračunih V letu 1985 smo uveljavili nekatera .nova zakonska določila glede ugotavljanja in razpolaganja dohodka in čistega dohodka. Spremembe ne vplivajo na ugotovljeni končni rezultat, onemogočajo pa nekatere primerjave, predvsem materialnih stroškov in drugih stroškov v breme celotnega prihodka ter doseženega dohodka. Po novih predpisih smo prispevke za biološke naložbe, del prispevka za delovno skupnost, stroške plačilnega prometa in amortizacijo iznad minimalno predpisane, obračunali v breme celotnega prihodka, v letu 1984 in preje pa v breme ugotovljenega dohodka. Ker je doseženi dohodek v našem delitvenem sistemu pomembna ekonomsko—obračunska kategorija, smo za leto 1985 izračunali tudi primerljivi dohodek, dohodek kakršnega bi ugotovili po veljavnih predpisih v letu 1984. Tudi del dohodka zaradi nadpovprečno ugodnih pogojev, ki ga izračunavamo po načinu, ki je določen z 12. členom do konca maja 1985 veljavnega zakona o gozdovih in po 92. členu zakona o gozdovih (Ur. list SRS št. 18/85) ne izkazujemo več kot obveznost iz dohodka, ampak kot del akumulacije. V pogojih visoke inflacije je zelo težko ugotoviti, kdaj se posluje uspešno in kdaj ne. Posebno težko je oceniti uspešnost poslovanja naše delovne organizacije, ker je zaradi izrednih okoliščin (vetrolom v letu 1984) tudi primerljivost z dosežki v letu 1984 težka oziroma skoraj nemogoča. Če ocenjujemo uspešnost poslovanja v letu 1985 po doseženi akumulaciji 314,8 milij. dinarjev v primerjavi s 84,7 milijona dinarjev v letu 1984, bi ugotovili, da smo poslovali uspešno, posebno še, ker smo v letu 1985 prodali dobrih 2.700 m3 lesa manj kot leto preje. Poleg tega smo za leto 1985 obračunali za 40,9 milijona dinarjev amortizacije iznad minimalno predpisane, medtem ko te postavke v obračunih za leto 1984 ni bilo. Po novih predpisih tega dela amortizacije ne vštevamo več v akumulacijo. Še težje kot za delovno organizacijo je po številkah iz obračunov ugotavljati uspešnost poslovanja posameznih temeljnih organizacij in jo primerjati z uspešnostjo poslovanja v prejšnjih letih. Najbolj se ta ugotovitev odraža v rezultatih temeljnih organizacij gozdarstva zaradi razlik v količini poseka in prodaje lesa v letu 1984 in 1985 v primerjavi z letnim povprečjem in povečanih stroškov pri pospravilu od vetra podrtega lesa. Relativno slab finančni obračun dela za TOZD gozdarstvo Pokljuka v letu 1985 in v letu 1984 je posledica zmanjšanega obsega prodaje lesa v letu 1985 glede na letno povprečje in izjemno visokih stroškov pri pospravilu podrtega lesa v prejšnjem letu. Izjemno dober finančni rezultat TOZD gozdarstva Bohinj je poleg učinkov racionalne piroizvodnje predvsem odraz dejstva, da so prodali približno 10.000 m3 lesa več kot običajno in velikih prehodnih zalog ob začetku leta 1985. Ker so se tudi v poslovanju v letu 1985 odražale posledice vetroloma v obliki potreb večjega obsega gradnje in vzdrževanja prometnic in povečanega obsega gojitvenih del, smo za delno finansiranje teh del uporabili sredstva, ki so jih za ta namen prispevale druge organizacije združenega dela — din 22,361.721 in sredstva solidarnosti — 16,251.106 dinarjev. Dohodek, ki izhaja iz nadpovprečnih pogojev za proizvodnjo, smo lahko izračunali le za TOZD gozdarstvo Bohinj, in sicer v znesku 84,960.000 din. V obračunih TOK je med stroški — odkupna vrednost lesa zajeto tudi 40 milijonov dinarjev, ki so namensko izločeni za finansiranje gozdnih cest. 2. Pridobivanje celotnega prihodka Na nivoju delovne organizacije znaša celotni prihodek 3.361 milijona dinarjev, kar je 4,8% več kot smo planirali in 80,7 % več od celotnega prihodka doseženega v letu 1984. Z upoštevanjem in izključitvijo posebnih pogojev dela v letu 1984, kar je povzročilo velik delež v celotnem prihodku iz naslova medsebojnih storitev, je letošnji celotni prihodek približno še enkrat višji, kot je bil v letu 1984. Prihodki od prodaje lesa znašajo 1.843 milijonov dinarjev, od obresti pa 102,3 milijona dinarjev. TOZD gozdarstvo Jesenice je del celotnega prihodka v znesku 23,9 milij. din dosegla iz naslova izravnave pogojev poslovanja v skladu z določbami zakona o gozdovih. Obračunana dotacija pri TOK v znesku 22,4 milijona dinarjev iz zbranih sredstev za odpravo posledic vetroloma je bila porabljena za izgradnjo in vzdrževanje prometnic na vetrolomnem področju in povračilo škode gozdnim posestnikom. V posebnih preglednicah je prikazan celotni prihodek po vrstah dejavnosti in primerjava doseženega celotnega prihodka s planom in letom 1984. 3. Porabljena sredstva V breme celotnega prihodka smo obračunali 2.110 milijonov dinarjev materialnih in drugih stroškov ter amortizacije, kar je za 4,9% več kot je bilo planirano in za 88,2% več kot v letu 1984. Primerljivi znesek te postavke je 1,762.068 din, vendar tudi ta ni primerljiv zaradi drugačnih stroškov v obeh primerjanih letih. Kot je bilo že povedano, je bil v letu 1984 obseg medsebojnih storitev izredno velik, v letu 1985 pa zanemarljivo majhen. Če upoštevamo učinek sprememb v predpisih in sprememb v strukturi stroškov, so materialni in drugi stroški ter amortizacija v letu 1985 dvakrat večja kot v letu 1984. Precejšen del navedenega zneska niso materialni stroški v običajnem pomenu besede. S tem mislimo na odkupno vrednost lesa, ki je za kooperante tudi dohodek in akumulacija, nato prispevke za biološka vlaganja (po novi terminologiji je to ponovno amortizacija gozdov) in amortizacijo. V odkupni vrednosti lesa je tudi znesek 40 milijonov din za finansiranje gradnje gozdnih cest in sredstva, ki jih kmetje še posebej združujejo od prodajne vrednosti: 4% za amortizacijo cest, 2% za pota in 1% za kmečke sklade. Ti zneski so (v tisoč dinarjih): — Odkupna vrednost lesa 543.890 tisoč din — Amortizacija tehnična 260.052 tisoč din — Amortizacija gozdov 255.757 tisoč din Skupaj 1,059.699 tisoč din To je ena polovica vseh evidentiranih stroškov. V posebni preglednici so prikazani stroški po vrstah in primerjava s planiranimi stroški in dosežki iz leta 1984. Stroški iz leta 1984 so prirejeni na vsebino, ki je v postavkah za leto 1985. 4. Dohodek in razporeditev prihodka Temeljne organizacije in delovna skupnost so skupaj dosegle 1.251,3 milijona dinarjev dohodka — 4,5% več od planiranega zneska. Primerljivi dohodek — ugotovljeni dohodek povečan za amortizacijo gozdov, del prispevka za delovne skupnosti, amortizacijo iznad minimalne in stroške plačilnega prometa — znaša 1,599.156 din. Znesek je za 116,4% večji od dohodka doseženega v letu 1984. Z resolucijo uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1985 je določeno, da je stopnja rasti osebne porabe (osebni dohodki in sredstva za skupno porabo delavcev) lahko največ 90% stopnje rasti dohodka. Stopnja rasti osebnih dohodkov ne more biti torej večja od 104,76%. Iz dohodkja smo obračunali za 350 milijonov dinarjev prispevkov in drugih dajatev. Največje postavke v tem znesku so (v tisoč din); — izravnava pogojev — za skupno porabo (družbene dejavnosti) — za splošno porabo (uprava) — za delovne skupnosti — za železniško gospodarstvo — za elektrogospodarstvo — za pospeševanje izvoza 23.912 tisoč din 101.070 tisoč din 12.362 tisoč din 85.150 tisoč din 15.847 tisoč din 6.063 tisoč din 24.586 tisoč din Skupaj 268.990 tisoč din 5. Čisti dohodek in razporeditev čistega dohodka Doseženi čisti dohodek v delovni organizaciji znaša 901,3 milijona dinarjev, kar je za 23,7% več kot smo planirali to leto oziroma za 2,8%, če bi tudi dohodek iz posebnih ugodnosti planirali v čistem dohodku in je z upoštevanjem primerljivega čistega dohodka v letu 1984 (čisti dohodek povečan za dohodek iz izjemnih ugodnosti) večji od le-tega za 2,31 krat. Pri predlogu dokončne razdelitve čistega dohodka smo upoštevali naslednja izhodišča: — usklajenost delitve čistega dohodka z resolucijo uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1985 in panožnim sporazumom ugotavljamo na nivoju delovne organizacije, ker so rezultati po posameznih temeljnih organizacijah tako različni in neobičajni, da jih ni mogoče upoštevati, — določila »resolucije« in panožnega sporazuma ter samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke, — finančni plan za leto 1985 in — predloge zborov delavcev po temeljnih organizacijah. Predlog delitve dohodka in čistega dohodka je na posebni preglednici. Po analizi po delitvi čistega dohodka in sredstev za osebno porabo za prvih devet mesecev leta 1985 za gospodarstvo SR Slovenije in za slovenske gozdnogospodarske organizacije in podatkov o delitvi sredstev za osebne dohodke v zadnjih treh mesecih smo ugotovili, da je stopnja rasti sredstev za osebno porabo v gospodarstvu Slovenije hitrejša od te stopnje rasti v naših temeljnih organizacijah in da imamo ob tem nadpovprečne kazalce uspešnosti poslovanja v panogi. Po kumulativnem kazalcu uspešnosti pofelovanja smo druga delovna organizacija v panogi. Da bi nekoliko zmanjšali zaostajanje v rasti osebnih dohodkov s predlogom delitve čistega dohodka, predvidevamo poračun osebnih dohodkov v višini 8% od izplačanih akontacij osebnih dohodkov za leto 1985. S predlagano delitvijo bomo dosegli razmerje med osebno porabo in akumulacijo 65,1 %:34,9% v primerjavi z letom 1984 — 77,2% : 22,8%. Doseženo razmerje je nekoliko manj ugodno od planiranega (62,0% : 38,0%) zaradi slabših splošnih pogojev gospodarjenja in dogajanja v družbi od pričakovanih. V panogi gozdarsto je bi- lo to razmerje za devet mesecev leta 1985 66,9% : 33,1 %. Delež akumulacije v dohodku znaša 25,2% — leta 1985 11,5%, v panogi 22,4% (za devet mesecev leta 1985), planiran za leto 1985 pa 27,8%. Delež osebne porabe v dohodku je 46,9% — v letu 1984 je bila 52,7%, v panogi pa za devet mesecev leta 1985 48,1%. Sredstva za akumulacijo so izračunana v višini 314,5 milijona din, v finančno neuspešnem letu 1984 pa v višini 84,7 milijona dinarjev. Akumulacija je sestavljena iz (v tisoč din): — dela čistega dohodka za poslovni sklad — dela čistega dohodka za rezerve — dela dohodka iz izjemnih ugodnosti 183.054 tisoč din 46.514 tisoč din 84.960 tisoč din Skupaj 314.528 tisoč din Od izračunanega zneska akumulacije namenjamo 49,2 milijona din za finansiranje naložb v gospodarskih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Obračunana sredstva obveznega posojila za leto 1985 znašajo 31,4 milijonov dinarjev. Sredstva za reprodukcijo znašajo (v tisoč din): — sredstva za poslovni sklad 183.054 tisoč din — tehnična amortizacija 260.052 tisoč din — dohodek iz izjemnih ugodnosti 84.960 tisoč din — prispevek kooperantov 40.000 tisoč din Skupaj 568.066 tisoč din Tako ugotovljena sredstva za reprodukcijo so samo obračunska kategorija ugotavljanja uspešnosti poslovanja, nikakor pa to niso sredstva, ki bi jih lahko v letu 1985 ali v letu 1986 namenili za naložbe. Amortizacijo iz leta 1985 smo v tem letu v pretežnem delu tudi porabili, precejšen del dosežene akumulacije v letu 1985 pa smo že ali pa jo šele bomo za obvezno posojilo in za združevanje. 6. Sredstva za osebne dohodke Podatke o osebnih dohodkih brez zneskov osebnih dohodkov iz poračuna po zaključnem računu in z njim objavljamo v posebni preglednici. Povprečni mesečni znesek neto osebnega dohodka na zaposlenega delavca za leto 1985 s poračunom znaša 68.318.— din in je za 96,9% višji od osebnega dohodka v letu 1984. 7. Obračun prispevkov za biološke naložbe Pregled oblikovanih in porabljenih sredstev za biološke naložbe v letu 1985 je na posebni preglednici. Iz nje je razvidno, da smo skupno imeli na razpolago 307,1 milijona dinarjev, od tega (v 000 din): — biološka amortizacija od blagovne proizvodnje — biološka amortizacija od domače porabe — krediti SIS za gospodarstvo SRS — obresti — sredstva solidarnosti — prenešena sredstva iz leta 1984 252.444 tisoč din 3.312 tisoč din 5.137 tisoč din 18 tisoč din 16.251 tisoč din 29.951 tisoč din Skupaj 307.114 tisoč din Od razpoložljivih sredstev smo porabili (v tisoč dinarjih) za: — gojitvena dela — urejanje — znanstveno raziskovanje — odkup zemljišč — stroški SIS za gozdarstvo — prispevek republ. SIS za gozdarstvo 208.866 tisoč din 26.260 tisoč din 17.969 tisoč din 17.475 tisoč din 2.469 tisoč din 2.677 tisoč din Skupaj 275.716 tisoč din Poleg tega so po določilih novega zakona o gozdovih iz poslovanja v letu 1985 nastale še obveznosti do SIS za gozdarstvo SRS, in sicer 3 % od vrednosti prodanega in za domačo uporabo porabljenega lesa od 1. 6. 1985 do konca leta, ki znaša 30.168 tisoč din in 5% od oblikovanih sredstev za biološke naložbe v TOK od začetka leta do konca maja. Ta obveznost znaša 2.359 tisoč din. Z upoštevanjem navedenih obveznosti smo v letu 1985 porabili 1.110 tisoč dinarjev več sredstev, kot jih je bilo na razpolago in to kljub prenosu neporabljenih sredstev v letu 1984 v znesku 29.951 tisoč din in dotacije v znesku 16.251 tisoč dinarjev. Primanjklaj sredstev izhaja iz precenjenega zneska oblikovanja sredstev pri planiranju. Primanjklaj bo pokrit iz v letu 1986 oblikovanih sredstev. Jože Legat PREGLED POSLOVANJ A TIHELJNIH ORGANIZACIJ GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED V LETO 19 8 5 v OOi din Bohinj" Pokljuka Jesenice ; Tst— Gradbeništvo Avtoprevotn. —5ŠŠS- GG Bled 85 GG Bled 84 . Planirani obseg dela ta lato 1965 50.800 m3 30.000 m3 11.400 «3 61.800 »3 314.572 din 3.200.000 tkm I54.OOO m3 155.200 m3 . Doseženi obseg dala 50.804 m3 29.975 m3 11.404 «3 61.991 m3 335.313 din 3.845.265 tka L54.174 m3 156.887 m3 . Doseganje plana . Doseženi obseg dela v letu 1984 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,3 * 106,9 * 120,2 % - 100,1 % 101,1 % 30.817 «3 58.551 .3 5.882 »3 61.77? «5 190.239 din ».370.770 tka 156.887 m3 - . Prehodne taloge 1. 1. 1965 21.780 *3 12.063 »5 3.77» »3 14.438 m3 402 din *2.388 din 52.0»5 .3 22.247 m3 . Prehodne taloge 51.12,1985 10.466 m3 4.002 m3 2.706 m3 9.298 ni 209 din - * 26.474 m3 52.045 m3 . Planirani celotni prihode* 7U.751 487.*9* 215.010 1.009.565 320.020 53*.517 130.067 3.206.425 1.841.912 . Doseženi celotni prihodek 1965 753.301 507.722 229.517 1.020.568 348.382 36».935 156.999 3.361.225 1.860.112 . Doseganje plana v % . Doseženi celotni prihodek 1984 105,8 * 104,1 % 430.378 106,7 % 101,i % 108,9 % 109,1 % 105,3 * 104,8 % 101,0 % »9.531 106.969 579.864 192.678 213.244 67.448 1.860.112 ** . Planirana porabljena sredstva 316.59? 288.079 110.990 838.816 199.»5? 210.635 »5.970 2.010.533 1.076.183 . Dosežena porabljena sredstva 1985 336.900 32».550 111.»5» 836.414 221.033 229.018 48.527 2.109.896 1.121.295 . Doseganje plana v % . Obračunana amortizacija - tehnična 107,0 * 117,7 * 76.596 103,2 * 99,7 % 110,8 % 108,7 % 105,6 * 10»,9 % 104,2 % 61.299 1». 259 30.750 28.622 35.296 13.230 260.052 130.081 . Obračunana biololka amortizacija 85.805 48.386 19.804 101.762 - 255.757 132.617 . Dosežena porabljena sredstva v 1. 1984 112.277 730.550 44.268 438.382 132.685 137.765 25.366 1.121.295 * . Planirani dohodek ta leto 1985 359.159 199.»15 104.020 170.7»9 120.569 123.883 »♦.097 1.197.892 765.730 . Doseženi dohodek 1985 414.401 183.173 118.062 183-95» 127.3»9 135.917 88.472 I.25I.328 738.817 . Doseganj« pisna v % . Primerljivi dohodek 1965 115,» * 91,9 * 113.5 * 107,7 * 105,6 * 109,7 % 105,2 % 10»,5 % %,5 * 522.066 753.500 1»3.9»3 301.701 137.826 148.787 91.333 1.599.156 • . Doseženi dohodek 1984 157.25» 199.827 62.700 141.482 59.993 75.»79 42.082 738.817 _ . Rati priaerlJivega dohodka 85 : 84 332,0 * 126,9 * 229,6 % 213,2 % 229,7 * 197,1 * 217,0 # 216.» * - . Del dohodka ta skupne potreba 23.«23 19.57» 10.3»3 13.192 11.392 12.93? 10.214 101.070 50.57» . Del dohodka te splolne potrebe 5.7»8 5*2 285 1.253 1.628 1.7» 3 1.163 12.362 2.284 . Drugo v breme dohodka 83.142 *0.238 19.621 53.257 16.760 21.081 2.»55 236.55* . Skupaj v breme dohodka 112.313 60.35» 30.249 67.702 29.780 35.756 13.832 349.986 - . Planirani čisti dohodek 150.579 135-876 75.913 109.157 9».855 91.711 70.571 728.442 386.640 , Doseženi Čisti dohodek 302.088 122.819 87.81* 116.252 97.570 100.161 74.640 901.3*4 571.77» . Doseganje plan« v % 200,6 * 90,» * 115,7 % 106,5 * 102,9 % 109,2 * 106,1 * 123,7 % 371.77» 96,2 % . Doseženi čisti dohodok 1964 75.392 68.803 42.400 50.925 44.961 53.865 35.428 • . Rast čistega dohodka 1985 : 1984 »00,7 % 178,5 % 207,1 % 228,4 % 217,0 % 185,9 * 210,7 * 242,4 % - . Del Čistega dohodka ta os.dohodke 86.500 86.234 52.313 60.768 60.828 66.»39 62.510 »75. »2 261.087 . Stanovanjski prlapavak la osebnega doh. 3.215 3.228 1.931 2.39» 2.502 2.514 2.383 17.967 9.358 . Začasno nerazporejeni CD 1985 212.372 33.357 33.570 53.090 34.74O 31.208 9.748 »0?.9B$ 101.329 . Začasno nerazporejeni CD 1984 26.824 16.161 14.155 16.165 12.250 15.5»3 229 101.329 - Razporeditev začasno nerazp. čistega dohodka: . Poračun OD za leto 1985 6.736 6.7»2 4.081 ».75» ».797 5-227 ».998 37.327 . Dodatno za stanovanjski sklad 4.216 4.264 2.5OO 2.990 2.892 5.138 20.000 20.000 . Za skupno porabo delavcev . Del CD it Izjemnih ugodnosti 6.577 6.508 3.9»S 4.586 ».593 5.017 4.749 35.928 15.058 84.960 - - 84.960 (18.»52) . Za rezervni sklad 16.576 7.527 4.72? 7.358 5.09» 5.»37 • »6.51* 27.869 . Za poslovni sklad 93.355 8.516 18.318 33.402 17.074 12.389 - 18Č.154 35.121 . Del CD sa finansiranje infrastrukture Nekateri drugi podatki: 23,467 6.613 4.160 5.836 ».167 ».916 * 49,160 7.826 . Prispevek ss D6S8 37.58» 26.144 12.186 37.281 9.678 11.588 * 134.462 66.576 . Akunulaclja 1965 19*.891 15.8»3 23.041 40.760 22.168-J 17.826 • 31*.529 84.723 . Akumulacija 1964 26.063 19.560 10.053 11.359 7.289 10.398 - 8».723 - 3ohinj Pokljuka Jesenice TOK Gradben. Avtoprevozn. DSSS GG Bled 8S GG Bled 193* PlAnire.no število delavcev za leto 1985 °1 8? 57 67 6? 66 57 488 478 Število delavcev izrač. iz ur* v letu 1985 83 84 56 57 64 65 54 469 469 .Število delavcev izrač. iz ur v letu 1984 6* 92 53 59 61 66 55 - Število delavcev po stanjih končen meseca 84 86 54 60 62 64 60 *70 476 Planirano število delovnih ur za leto 1985 199.200 180.*28 125.569 146.341 147.476 143.655 123.848 1.065.519 1.124.330 Obračunano število del- ur v letu 1985 180.761 184. ?08 121.869 124.717 139.984 142.700 118.897 1.013.236 1.023.456 9 dosedanja plana 30.7 % 10?.? % 97.1 % 85.2 % 94.9 % 99.3 % 96,0 % 95,0 % 91,0 % Efektivne ure po času 67.93A 78.776 49.106 69.776 105.459 88.014 101.393 560.458 454.172 Efektivne ure po učinku 62.747 56.985 42.567 27.^76 2.001 28.913 - 220.589 343.277 3oleznine do 30 dni - ure 11.198 9.386 6.752 3.188 5,000 3.476 2.520 41.3'0 't + . 530 •Slabo vreme 11.721 12. >0 6.899 5.518 6.316 2.819 - 45.71? 49.044 Jruraenadonestila 27.161 26.821 16.545 18.759 21.206 19.478 14.984 144.956 152.333 boleznine nad 30 dni 6.888 5-789 3.081 5.164 2.220 2.344 10.888 36.:74 28.229 )eleš efektivnih ur v vseh urah 1. 1985 72a3 % 73,6 % 75,2 % 77,9 % 76,3 % 76,6 % 81,9 % 85,3 % '77.1 X 75,7 % delež efektivnih ur v vseh urah 1. 1984 71.3 * 69,4 % 75,7 % 75,8 % 81,9 * 81,9 % 75,7 % - Jlanirani bruto OD za leto 1985 85.197.000 77.004.000 51.869.000 68.500.000 62.064.000 62.01*7.000 63.192.000 469,825.000 252898500 Obračunani OD v letu 1985 86.471.260 86.144.028 52.034.601 60.819.019 60.930.107 66.078.228 62,509.564 474.986.304 260767997 > dosedanjo plana 101,5 % 111,9 % 100,3 % 88,8 % 53,2 * 106,5 % 98,9 * 101,1 % 105,1 % bračunani OD v letu 1984 37.370.375 50.312.267 27.SO5.237 35-571.482 31.257.083 56.871.218 35.980.335 260.757.997 - last OD 89 : 64 182,9 % 171,7 * 139,2 % 170,8 % 194,9 % 179,? % 184,0 % 182,1 % - lanirani mesečini bruto OD na delavca 85 77.824 77.675 75.179 35.191 76.59? 78.571 92.363 80.175 *0.917 loseženi povprečni mesečni bruto OD na del.85 87.064 35.065 77-7C9 88.753 79.218 84.276 95.686 85.318 45.372 • doseganja plana 111.9 * IO9.5 % 103.4 % 104.2 % 103.4 % 107.3 % IO3.O % 106.4 % 113.3 % bračun povpr. meš. bruto OD v letu 1984 47.'*55 45.456 43.547 47.393 42.723 46.761 51.451 45.372 - ast povpr. bruto OD 1985 : 1984 183,5 * 187,1 % 178,4 % 187,3 * 185,4 % 180,2 % 186,0 % 184,0 % - bračunani neto OD v letu 1985 64.706.511 64.142.001 39.433.599 44.677.759 45.218.403 48.394.935 45.594.676 352.167.884 195125823 ovprečni neto OD na delavca mesečno 1985 65.150 53.639 58.890 65.198 58.791 51.723 69.793 63.257 >699 ovprečni neto OD na delavca mesečno 1934 35.691 34.268 32.912 35.??8 32.044 34.615 38.001 34.699 - ast povpr. mesečnega neto OD 1985 : 1984 182,5 % 184,8 % 178,9 % 135,1 % 183,5 % 178,3 * 183,7 % 18?,3 % -ruto OD lc poračuna za leto 1985 6.737.671 6.7*2.150 4.001.224 4.753.976 4.786.797 5.227.058 4.997.950 37.326.806 tupaj OD (17. ♦ 30) 93.206.931 92.886.155 56.115.825 65.572.995 65.716.904 71.505.286 67.507.514 512.313.610 260.767.99' ast OD 85 : 84 (JI ; 19) 197,2 * 184,6 % 204,0 * 184,3 % 210,2 % 63.494 193.4 % 198,7 % 196,5 * oprečni mesečni neto OD s poračunom ast povprečnega neto OD (33 : 28) 70.362 68.750 63.601 70.414 66.661 75.376 68.318 34.699 197,1 * 200,6 % 193,2 % 199,9 * 198,1 * 192,6 % 198,4 % 196,9 * Osnutek skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov 1986—1990 SEČNI PREDLOG 1986-90 (letno povprečje) DG bruto m3 TOZD gozdarstvo iglavci listavci skupaj BOHINJ 34.857 4.908 39.765 POKLJUKA 42.117 2.902 45.019 JESENICE 11.142 2.799 13.941 SKUPAJ 88.116 10.609 98.725 ZG - TOK ENOTA BOHINJ 18.414 6.446 24.860 POKLJUKA 10.336 3.864 14.200 JESENICE 24.263 11.810 36.073 RADOVLJICA 20.368 4.055 24.423 SKUPAJ 73.381 26.175 99.556 SKUPAJ - GG BLED DG 88.116 10.609 98.725 ZG 73.381 26.175 99.556 GG Bled 161.497 36.784 198.281 PLAN PROIZVODNJE 1986-90 (letno povprečje) DG — blagovna proizvodnja neto m3 TOZD gozdarstva iglavci listavci skupaj BOHINJ 30.000 4.300 34.300 POKLJUKA 36.200 2.600 38.800 JESENICE 9.600 2.500 12.100 GG Bled 75.800 9.400 85.200 ZG — TOK 0. e. iglavci listavci skupaj BOHINJ 15.800 5.700 21.500 POKLJUKA 8.900 3.400 12.300 JESENICE 20.900 10.400 31.300 RADOVLJICA 17.500 3.500 21.000 GG Bled - TOK 63.100 23.000 86.100 LASTNA PORABA BOHINJ 2.300 4.500 6.800 POKLJUKA 1.300 2.700 4.000 JESENICE 3.100 8.100 11.200 RADOVLJICA 2.600 2.700 5.300 GG Bled - TOK 9.300 18.000 27.300 BLAGOVNA PROIZVODNJA — TOK BOHINJ POKLJUKA JESENICE RADOVLJICA 13.500 7.600 17.800 14.900 1.200 700 2.300 800 14.700 8.300 20.100 15.700 GG Bled - TOK 53.800 5.000 58.800 SKUPAJ BLAGOVNA PROIZVODNJA DG 75.800 9.400 85.200 ZG 53.800 5.000 58.800 GG Bled 129.600 14.400 144.000 PLAN GOZDNIH SORTIMENTOV 1986-90 (letno povprečje) Sektor: DG + ZG neto m3 Sortiment družbeni gozd zasebni gozd skupaj IGLAVCI hlodi R 5.700 1.400 7.100 hlodi za žago 46.100 36.700 82.800 cel. les 9.100 11.000 20.100 jamski les 300 400 700 drogi 3.000 1.400 4.400 ost. tehn. les 8.400 2.500 10.900 tramiči 3.200 400 3.600 skupaj 75.800 53.800 129.600 LISTAVCI hlodi za žago 2.900 4.000 6.900 jamski les 500 — 500 les za plošče 500 1.000 1.500 drva 5.500 — 5.500 skupaj 9.400 5.000 14.400 85.200 58.800 144.000 DRUŽBENI GOZD RADOVLJICA 1986-90 (gospodari TOZD Pokljuka) (letno povprečje) POSEK bruto m! enota iglavci listavci skupaj Desni breg Save 1.557 722 2.279 Levi breg Save 300 80 380 Skupaj 1.857 802 2.659 BLAGOVNA PROIZVODNJA neto m’ Enota Desni breg Save 1.400 630 2.030 Levi breg Save 300 70 370 Skupaj 1.700 700 2.400 TOZD gozdno gradbeništvo Gradnja gozdnih cest na Blejskem gozdnogospodarskem območju — letno 24 km. Gradnja traktorskih vlak letno 30 km. Vzdrževanje gozdnih cest in ostalih gradbenih objektov. TOZD transport in mehanična delavnica Vzdrževanje gozdne, gradbene in ostale mehanizacije in opreme. Transport gozdnih sortimentov interno in eksterno, letno do 3',500.000 tkm. Prevoz gradbenega materiala 3 kamioni v sezoni. Pogoji pridobivanja dohodka Obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo manjši od obsega v preteklem obdobju za ca. 8 %. Usklajen je s potrjenim območnim gozdnogospodarskim načrtom 1981 — 1990. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov predstavlja glavni in edini vir sredstev za celotno poslovanje delovne organizacije. Da bomo kljub zmanjšanemu obsegu proizvodnje dosegali primeren dohodek, bo potrebno poiskati vse rezerve za pridobivanje dohodka: — gozdne lesne Sortimente moramo dostavljati uporabnikom v čim kvalitetnejšem stanju in iztržiti kvaliteti primeren prihodek; — stremeti moramo za stalnim zniževanjem poslovnih stroškov; — pri poslovanju moramo čim racionalneje izkoriščati razpoložljiva poslovna sredstva, opremo, mehanizacijo in delovni čas; — število delavcev moramo prilagoditi zmanjšanemu obsegu proizvodnje, pri tem pa stremeti za čim večjim obsegom del v zasebnem gozdu; — pri gozdni proizvodnji ni predvideno večjih sprememb v tehnologiji pridobivanja gozdnih sortimentov, obstoječo tehnologijo bo potrebno izpopolnjevati v cilju doseganja večjih učinkov; — izboljšati bo potrebno pripravo dela na vseh področjih proizvodnje in z boljšimi organizacijskimi oblikami dela dosegati večje učinke. GOJENJE GOZDOV 1986-1990 Odnosi pridobivanja dohodka Pri pridobivanju dohodka bo uveljavljeno načelo skupnega prihodka, ker gozdni lesni sortimenti predstavljajo skupni proizvod. Razporejanje dohodka Pri razporejanju dohodka bodo odnosi razporejanja dohodka prilagojeni novemu obsegu proizvodnje. Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke moramo izključno uporabljati načelo nagrajevanja po delu in uspehih poslovanja. Krepitev materialne osnove dela Za realizacijo predvidenega obsega gozdne proizvodnje bodo v naslednjem planskem obdobju potrebna določena vlaganja, in sicer: Gradnja gozdnih cest letno 24 km v obeh sektorjih lastništva. Kolikor se v družbenem gozdu pojavi potreba po asfaltiranju oziroma rekonstrukciji obstoječih cest, se obseg novogradenj ustrezno zniža. Nabava mehanizacije in opreme — obstoječo, dotrajano in tehnološko zastarelo opremo se namerava nadomeščati z novimi sodobnimi stroji na vseh področjih dejavnosti: — spravilo in prevoz lesa — mehanizirana skladišča — gradbena mehanizacija — računalniška in pisarniška oprema — osebna in terenska vozila. Predvideva se dograditi delavsko stanovanjsko stavbo na Rečici z obratom družbene prehrane. Rekonstrukcija gradbenega skladišča na Rečici. Rekonstrukcija avtoparka — gradbeni objekti in potrebna oprema. Po potrebi se bodo gradili manjši objekti — garaže in skladišča po temeljnih organizacijah, kolikor bo to nujno za realizacijo proizvodnje. Za realizacijo potrebnih vlaganj se bodo sredstva zagotovila iz sledečih virov: — lastna sredstva — amortizacija minimalna in pospešena — ostanek dohodka po zaključnem računu — namenska sredstva za gradnjo gozdnih cest ZG in DG — združevanje sredstev uporabnikov za gradnjo gozdnih cest — sredstva SIS za gozd. SRS za gradnjo gozdnih cest — bančni krediti Varstvo življenjskega okolja Dejavnost gozdarstva ne predstavlja večjih nevarnosti za poslabšanje stanja v življenjskem okolju, nasprotno ena od osnovnih nalog pri gospodarjenju z gozdovi je povečanje njihovih proizvodnih sposobnosti in s tem tudi zagotavljanje zdravih gozdnih sestojev, kateri omogočajo koriščenje splošno koristnih funkcij gozdov. Pri samem delu v gozdu bo potrebno še v bodoče vsem delavcem izboljševati delovne in bivalne pogoje. Zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju se bodo zagotavljala sredstva za pospeševanje individualne stanovanjske gradnje in nakup družinskih stanovanj po ugotovljenih potrebah. Dopustniško počitniška dejavnost se bo vzdrževala na sedanji kvaliteti, predvidevajo se povečati kapacitete počitniških prikolic. Z vsakoletnimi finančnimi plani se bodo zagotavljala sredstva za razvoj in zadovoljevanje splošnih družbenih potreb na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti. Kadrovska politika je obravnavana v prilogi srednjeročnega plana. FRANC REMEC TOZD Priprav, tal ha Pripr. sestoja ha Sajenje ha Gnojenje ha OBNOVA gozdov ha Žetev ha Čiščenje ha Prvo Drugo redčenje ha redčenje ha Obžagov. dreves ha NEGA gozdov ha VARSTVO gozdov ur PREMENA gozdov ha Bohinj 1,70 2,00 5,00 5,00 13,70 24,50 205,30 122,50 18,40 10,00 380,70 4.000 — Pokljuka 9,30 4,46 19,00 19,90 52,66 102,50 218,40 89,30 6,00 27,18 443,38 5.300 1,00 Jesenice 3,70 2,00 9,10 9,10 23,90 33,00 58,00 26,00 2,00 14,00 133,00 3.200 — Družbeni gozdovi 14,70 8,46 33,10 34,00 90,26 160,00 481,70 237,80 26,40 51,18 957,08 12.500 1,00 TOK Bohinj 1,40 3,80 8,40 8,40 22,00 25,00 25,00 30,00 3,76 83,76 1.000 1,00 Pokljuka 2,00 5,62 3,00 4,00 14,62 40,00 40,00 15,91 12,00 — 107,91 1.200 2,00 Jesenice 2,00 5,62 7,50 7,50 22,62 20,00 195,00 70,00 24,00 — 309,00 2.000 — Radovljica 11,66 3,80 13,69 15,10 44,25 105,00 46,05 20,00 10,00 — 181,05 3.300 5,00 Zasebni gozdovi 17,06 18,84 32,59 35,00 103,49 190,00 306,05 135,91 49,76 — 681,72 7.500 8,00 Vsi gozdovi 31,76 27,30 65,69 69,00 193,75 350,00 787,75 373,71 76,16 51,18 1.638,80 20.000 9,00 Proizvodno finančni plan 1986 Pri izdelavi proizvodno finančnega plana za leto 1986 so upoštevana določila resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, v letu 1986, kakor tudi določila panožnega sporazuma. Na vsebino in rezultate proizvodno finančnega plana ima močan vpliv upoštevanje novega zakona o gozdovih — 3 % združevanje sredstev od vrednosti lesa za gozdnobiološko reprodukcijo v republiški SIS za gozdarstvo in znatno nižji obseg blagovne proizvodnje, zlasti v družbenem gozdu. Oba navedena momenta bistveno vplivata na višino prihodka pri gozdarskih temeljnih organizacijah. Pri izračunu kalkulacij za posamezna opravila in izračunu planskih sredstev za OD je uporabljena vrednost točke 1,43 po novem pravilniku. Pri kalkulacijah je uporabljen količnik za izračun režijskega pribitka 3,70 na bruto osebne dohodke izdelave, za gojitvena dela pa 3,00. Finančni plan je sestavljen na osnovi podatkov in osnov, ki so jih posredovale temeljne organizacije. Obseg dela v temeljnih organizacijah gozdarstva je načrtovan skladno z obsegom gozdne proizvodnje za bodoče petletno obdobje 1986 — 1990 in je manjši za 5,6 % od preteklega leta, v družbenem gozdu 8,5 % ali 7,800 m3, v zasebnem gozdu 1,3 % ali 800 m3. V istem odnosu se zmanjša tudi obseg dela za temeljni organizaciji transport z mehanično delavnico in gozdno gradbeništvo. Pri sestavi proizvodno finančnega plana so zaradi navedenih sprememb v obsegu gozdne proizvodnje in upoštevajoč določila resolucije 1986 uporabljena sledeča izhodišča: — planirana povprečna prodajna cena lesa znaša 19.566,00 din/ m3 - povečanje 63,4 % (1985 - 11.975,00 din/m3) — povečani stroški za 50 % — masa OD večja za 48 % od leta 1985 — akumulacija 23,9 % v dohodku (1985—25,1 %) Usklajevanje delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter sklad skupne porabe z republiško resolucijo bomo izvajali na nivoju delovne organizacije. Po novem zakonu o gozdovih so planirana sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo v višini od prodajne vrednosti lesa: družbeni gozd — vsi sortimenti 14% zasebni gozd — iglavci 15% — tehnični les listavcev 14% — drva 10% — negozd — SEČNI PREDLOG ZA LETO 1986 DG bruto m3 TOZD gozdarstvo iglavci listavci skupaj Bohinj 35.220 4.700 39.920 Pokljuka 42.800 2.500 45.300 Jesenice 9.900 2.700 12.600 Skupaj 87.920 9.900 97.820 ZG - TOK Enota iglavci listavci skupaj Bohinj 15.700 4.900 20.600 Pokljuka 10.000 2.500 12.500 Jesenice 28.000 8.000 36.000 Radovljica 22.300 7.800 30.100 Skupaj 76.000 23.200 99.200 SKUPAJ — GG BLED DG 87.920 9.900 97.820 ZG 76.000 23.200 99.200 GG BLED 163.920 33.100 197.020 PLAN PROIZVODNJE 1986 DG - BLAGOVNA PROIZVODNJA neto m3 TOZD gozdarstva iglavci listavci skupaj 30.300 4.200 34.500 Pokljuka 36.800 2.200 39.000 Jesenice 8.500 2.400 10.900 Skupaj 75.600 8.800 84.400 ZG — TOK Delovna enota iglavci listavci skupaj Bohinj 13.500 4.300 17.800 Pokljuka 8.600 2.200 10.800 Jesenice 24.100 7.000 31.100 Radovljica 19.200 6.900 26.100 Skupaj 65.400 20.400 85.800 LASTNA PORABA - TOK Bohinj 1.900 3.300 5.200 Pokljuka 1.200 1.700 2.900 Jesenice 3.500 5.200 8.700 Radovljica 2.800 5.200 8.000 Skupaj 9.400 15.400 24.800 BLAGOVNA PROIZVODNJA — TOK Bohinj 11.600 1.000 12.600 Pokljuka 7.400 500 7.900 Jesenice 20.600 1.800 22.400 Radovljica 16.400 1.700 18.100 Skupaj 56.000 5.000 61.000 SKUPAJ BLAGOVNA PROIZVODNJA DG 75.600 8.800 84.400 ZG 56.000 5.000 61.000 GG BLED 131.600 13.800 145.400 PLAN GOZDNIH SORTIMENTOV 1986 Sektor: DG + ZG neto m ' Sortiment Skupaj DG Skupaj ZG GG BLED IGLAVCI Hlodi R 5.700 1.500 7.200 Hlodi za žago 45.700 37.900 83.600 Celulozni les 9.100 11.400 20.500 Jamski les 300 400 700 Drogi 3.000 1.500 4.500 Ost. tehnični les 8.600 2.900 11.500 Tramici 3.200 400 3.600 Skupaj 75.600 56.000 131.600 LISTAVCI Hlodi za žago Jamski les Les za plošče Drva 2.700 500 500 5.100 4.000 1.000 6.700 500 1.500 5.100 Skupaj 8.800 5.000 13.800 BLED SKUPAJ 84.400 61.000 145.400 Obseg dela TOZD gozdno gradbeništvo (finančno) Gozdne ceste 28 km x 11,500.000,00 din 322,000.000,00 din Vlake 68,800.000,00 din Redno vzdrževanje g. cest 18,000.000,00 din Investicijsko vzdrževanje g. cest 46,000.000,00 din Delo izven DO 20,000.000,00 din SKUPAJ 474,800.000,00 din Obseg dela TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Transport — prevoz lesa — prevoz gradb. materiala — prevoz lubja 3,686.064 tkm 380.000 tkm 20.000 tkm SKUPAJ 4,086.064 tkm Mehanična delavnica — delo 41.745 ur Cena tkm Cena ure mehanične delavnice 61,00 din 2.560,00 din Obseg dela — sektorja za urejanje gozdov Gospodarska enota Jesenice — zahod — gospodarski gozdovi — varovalni gozdovi 4.919 ha 3.406 ha 8.325 ha VREDNOST STORITEV DSSS 1986 / Bohinj Pokljuka Jesenice TOK Gradbeništvo Avtoprevozni- štvo SIS HKS SKUPAJ Spl. kadr. sektor 7,851.400 9,874.500 3,452.300 14,662.200 4,394.600 4,425.900 44,660.900 Plan.teh.sektor 8,765.900 7,793.000 3,215.400 4,772.200 3,187.600 3,153.800 30,887.900 Finančno-kom. sektor 11,440.000 10,170.300 4,196.300 6,227.900 4,160.000 4,115.700 1,492.300 41,802.500 Sektor za urejanje gozd. 10,466.300 11,830.600 3,305.100 25,602.000 2,879.000 54,083.000 AOP 6,205.200 6,205.200 4,528.700 9,113.100 2,685.500 6,078.000 34,815.700 SKUPAJ 44,728.800 45,873.600 18,697.800 60,377.400 14,427.700 17,773.400 2,879.000 1,492.300 206,250.000 Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS- čl. 52. do 60. Samoupravna organiziranost Učinkovito gospodarjenje v organizacijah združenega dela zahteva poleg učinkovite samoupravne organiziranosti in urejenih medsebojnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov tudi učinkovito in gospodarno odločanje v organizacijah združenega dela. Prav v zadnjem času pa si vse pogosteje postavljamo vprašanje o učinkovitosti naše samoupravne ogani-ziranosti. Odgovori na to vprašanje so največkrat, da smo slabo in neracionalno organizirani. Ti odgovori so bili doslej vedno postavljeni le na podlagi izkušenj, ki pa so lahko posledica neizvajanja tistega, kar je z organizacijskim modelom sicer predvideno. Potrebe po obsegu organizacijske presnove lahko ugotovimo le s strokovnim analiziranjem ravni obstoječe organizacije. Analiza obstoječe organiziranosti gozdarstva SR Slovenije je pokazala, da je slovensko gozdarstvo organizirano zelo različno. Tako se gozdnogospodarske delovne organizacije med seboj razlikujejo po celi vrsti kriterijev. Razlike med naj večjim in najmanjšim so zelo velike. Za ilustracijo naj iz omenjene analize navedem nekatera razmerja: a) glede površine TOZD 1 : 4,48 b) glede dohodka 1:11,4 c) glede blag. proizv. 1 : 7,4 d) glede števila zaposl. 1 : 9,8 e) glede števila TOZD 1 : 6 f) glede števila TOK 1 : 7 V analizi je bilo ugotovljeno, da organiziranje temeljnih organizacij ni izhajalo iz temeljite strokovne presoje o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa 320. člen zakona o združenem delu. Pogoji za organiziranje temeljne organizacije določeni s 320. členom ZZD so temeljna podlaga za presojo organiziranja temeljne organizacije pa tudi sprememb v samoupravni organiziranosti. Da pa bo slovensko gozdarstvo bolj enotno in tudi pravilno organizirano, je pripravljen družbeni dogovor o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v ZZD določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju gozdnogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov na področju gozdarstva. Ta družbeni dogovor je trenutno še v fazi osnutka. Značilnosti predlaganih opredelitev pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov v gozdarstvu v primerjavi z dosedanjo strukturo so predvsem naslednje: 1. Po površini in blagovni proizvodnji bi bile predlagane temeljne organizacije nekoliko večje od dosedanjega povprečja. Manjša bi bila njihova raznolikost in s tem tudi bolj izenačeni pogoji dela, gospodarjenja in upravljanja. 2. Predlagane temeljne organizacije bi imele zadosten obseg DRUŽBENI IN ZASEBNI GOZDOVI PLAN GOJITVENIH, MELIORACIJSKIH IN VARSTVENIH DEL ZA LETO 1986 Vrsta del Družbeni Zasebni Skupaj Obnova 143,30 ha 13.143 ur 210,50 ha 16.791 ur 353,80 ha 29.934 ur Direktna premena 1,20 ha 96 ur - - 1,20 ha 96 ur Indirektna premena 5,00 ha 224 ur - - 5,00 ha 224 ur Nega 835,15 ha 27.852 ur 661,00 ha 25.494 Ur 1.496,15 ha 53.346 ur Varstvo - 13.844 ur - 6.467 ur - 20.311 ur Melioracije - 2.354 ur - 765 ur - 3.119 ur Urejanje - 5.024 ur - 1.170 ur - 6.194 ur Skupaj - 62.537 ur - 50.687 ur - 113.224 ur proizvodnje, da bi lahko zagotavljale trajno materialno podlago svojega obstoja tako z vidika akumulativnosti, z vidika osebnih prejemkov delavcev, z vidika prejemkov kmetov ter z vidika sposobnosti trajnega izpolnjevanja zakonskih obveznosti temeljnih organizacij. 3. Za učinkovitejše samoupravljanje delavcev in kmetov naj bi se organizirale samoupravne delovne skupine. 4. Temeljne organizacije gozdarstva naj bi se organizirale po teritorialnem principu predvsem iz razloga, da sta izkoriščanje in gojitev gozdov enovit proces gospodarjenja z gozdovi. 5. Da bi racionalizirali proizvodnjo tako v temeljnih organizacijah kooperantov kot temeljnih organizacijah združenega dela je predvideno, da temeljne organizacije združenega dela opravljajo za temeljne organizacije kooperantov oziroma obratno storitve. S sprejetjem tega družbenega dogovora bo potrebno tudi v naši delovni organizaciji pristopiti k presoji usklajenosti sedanje samoupravne organiziranosti s predlaganimi merili za organiziranje temeljnih organizacij. Da bi delo na tem področju čim bolje opravili, je svet delovne organizacije imenoval strokovno komisijo za analiziranje in načrtovanje samoupravne organiziranosti, ki je na svoji prvi seji obravnavala osnutek družbenega dogovora in razčistila nekatere osnovne dileme samoupravne organiziranosti. Nadaljnje delo na tem področju bo težko in strokovno zahtevano. Potrebno bo izdelati analizo obstoječe organizacije in na podlagi te izdelati projekt bodoče organizacije. Takšno delo pa je mogoče strokovno in v relativno kratkem času izvesti le s polnim angažiranjem samo na tem področju. Komisijsko delo, kjer ni ravno pripravljenosti po večjem dodatnem angažiranju članov, kar pa pri obilici drugih opravil verjetno tudi ni možno, običajno rodi le delen uspeh in tudi delo se časovno preveč zavleče. Zdravko Silič ' v Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih v____________________________j Glede na spremenjeno zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se nanaša na invalidne osebe, je bilo v pravilnikih o delovnih razmerjih temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti potrebno spremeniti in dopolniti določbe, ki se nanašajo na invalide. Tako je v osnutku sprememb in dopolnitev, v poglavju pravice invalidnih oseb opredeljeno, da ima delavec — invalid II. in III. kategorije invalidnosti pravico opravljati svoje ali drugo ustrezno delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Pri tem se za svoje delo štejejo dela, ki jih je opravljal pred nastankom invalidnosti in dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Drugo ustrezno delo pa so dela in naloge, ki jih delovni invalid lahko opravlja z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti ter se zanje lahko usposobi s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo. Delavec — delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti je lahko razporejen k vsakemu delu oziroma nalogam v svoji temeljni organizaciji oziroma delovni skupno- sti, ki ustrezajo njegovi preostali delovni zmožnosti. Razporedi pa se lako tudi v drugo TOZD v okviru DO ali SOZD, če v njegovi temeljni organizaciji ni del in nalog, ki bi ustrezale njegovi preostali delovni zmožnosti. Delavec — delovni invalid se za drugo ustrezno delo usposobi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, ki jo je mogoče opraviti na več načinov, podrobneje opredeljenih v spremembah pravilnika. Po končani prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ima delavec — delovni invalid pravico in dolžnost opravljati delo, za katero se je usposobil, in sicer z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Dokler pa na drugo ustrezno deli ni razporejen, je upravičen prejemati ustrezno nadomestilo osebnega dohodka. Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvaja poleg invalidnosti še dva nova pojma — spremenjena delovna zmožnost in neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. Tudi delavcem, pri katerih nastopi eden od obeh primerov, daje spremenjen pravilnik o delovnih razmerjih podobne pravice kot delavcem — invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Marija Ogrin Izguba delovnega časa delavcev zaradi bolovanja in nesreč pri delu V gozdarstvu se pretežni del delovnih opravil opravlja v neugodnih vremenskih razmerah, veliko opravil pa je opredeljenih kot dela s povečano nevarnostjo. Zato so v naši delovni organizaciji izgube delovnega časa zaradi bolovanja in nesreč pri delu večje kot pa v delovnih organizacijah, kjer delavci delajo v ugodnejših pogojih dela. Kolikšne so bile izgube delovnega časa v naših temeljnih organizacijah v preteklem letu nam prikazujejo naslednji podatki: 1. Bolovanje do 30 dni in nad 30 dni do 30 dni nad 30 dni 1984 1985 1984 1985 TOZD gozd. Bohinj 9.670 ur 11.198 ur 7.003 ur 6.688 ur TOZD gozd. Pokljuka 13.095 ur 9.386 ur 5.831 ur 5.789 ur TOZD gozd. Jesenice 4.786 ur 6.752 ur 1.982 ur 3.081 ur TOK 3.736 ur 3.188 ur 5.085 ur 5.164 ur TOZD gradbeništvo 5.512 ur 5.000 ur 2.280 ur 2.220 ur TOZD avtoprevozništvo 4.568 ur 3.476 ur 976 ur 2.344 ur DSSS 3.212 ur 2.520 ur 5.072 ur 10.888 ur Skupaj GG 44.597 ur 41.520 ur 28.229 ur 36.174 ur 2. Število delavcev, ki so bolovali do 30 dni nad 30 dni TOZD gozd. Bohinj 45 11 TOZD gozd. Pokljuka 51 15 TOZD gozd. Jesenice 37 9 TOK 14 4 TOZD gradbeništvo 37 5 TOZD avtoprevozništvo 31 5 DSSS 20 9 3. Pogostost bolovanja Ta podatek nam prikazuje, kolikokrat so posamezni delavci v letu 1985 bolovali. TOZD gozd. Bohinj: 29 delavcev 1 x, 12 delavcev 2 x , 4 delavci 3 X , 8 delavcev 4 x , 9 delavcev 5 x , 2 delavca 6 x , 1 delavec 9 x in 1 delavec 10 x. TOZD gozd. Pokljuka: 29 delavcev 1 x , 12 delavcev 2 x , 14 delavcev 3 X , 5 del. 4 X , 3 del. 5 x , 1 del. 6 x , 3 del. 7 x . TOZD gozd. Jesenice: 12 del. 1 x , 9 del. 2 x, 3 del. 3 x , 4 del. 4 x , 1 del. 5 X , 2 del. 6 x , 1 del. 7 x , 1 del. 8 x, 1 del. 9 x , 2 del. 10 x , 1 del. llx. TOK: 8 del. 1 x , 7 del. 2 x , 3 del. 3 x . TOZD gradbeništvo: 17 del. 1 x , 10 del. 2 x , 12 del. 3 x , 1 del. 6 x , 1 del. 7 X in 1 del. 11 x . TOZD avtoprevozništvo: 21 del. 1 x , 4 del. 2 x , 5 del. 3 x , 1 del. 4 X , 2 del. 5 X , 1 del. 10 x . DSSS: 15 del. 1 x , 10 del. 2 x , 8 del. 3 x , 4. Nesreče pri delu in na poti na delo 5 del. 6 X , 3 del. 7 X . pri delu na poti izostankov TOZD gozd. Bohinj 22 . 443 dni TOZD gozd. Pokljuka 7 4 422 dni TOZD gozd. Jesenice 5 1 243 dni TOK 6 — 55 dni TOZD gradbeništvo 9 3 290 dni TOZD avtoprevozništvo 2 — 40 dni DSSS — — — Če te podatke primerjamo s preteklimi leti ugotovimo, da nam izgube delovnega časa zaradi bolovanja in nesreč pri delu ne upadajo, ampak so približno na ravni preteklih let. Na področju preventivnega zdravstvenega varstva in zagotavljanja varnih ter primernih delovnih razmer, prav gotovo še nismo storili vsega potrebnega. Zato bi v bodoče morala služba za varstvo pri delu delati predvsem na analiziranju delovnih razmer in pripravi predlogov in ukrepov za zmanjšanje obolenj ter poškodb pri delu. Zdravko Silič Debela jelka nad Poljsko planino Tik nad Poljsko planino, od koder je še slabo uro hodà do Roblekovega doma na Begunj-ščici, raste jelka. Pa bi rekli — nič posebnega, saj tam raste še toliko drugih. Pa vendar temu ni tako. Prav ta jekla je po svojih razsežnostih brez dvoma najdebelejši iglavec v gospodarski enoti levi breg Save. Zato jo bomo poimenovali debela jelka. Raste na nadmorski višini 1200 m, kjer si je izbrala južno lego. Tod je podnebje ostro s hitrimi vremenskimi preobrati, padavine pa so precej enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Pade jih do 2000 mm. Klima je vlažna, povprečna letna temperatura pa doseže vrednost okoli 6° C. Njeno rastišče spada v predalpski gozd jelke — bukve zgornje gorske asociacije. Raste v enodobnem mešanem gozdu smreke — jelke — bukve, čigar sklep je rahel do vrzelast, oblika zmesi pa skupinska (sm, bu) in posamezna (je). Starost tega gozda je okoli 80 let. Omenil sem, da so njene razsežnosti izredne: obseg v prsni višini meri 521 cm, taisti premer pa 166 cm. Deblo je bilo odlomljeno leta 1952 na višini 23 m, od koder so rasli trije vrhovi in kar dà sklepati, da je že zdavnaj doživela prvi odlom debla na tej višini. Premer na odlomljenem delu meri 90 cm. Tako iz znanih podatkov izračunamo telesnino debla 30,45 m\ Njeno starost ocenjujemo na 300 do 400 let. Po svojem izgledu je vitalna, v resnici pa je njen koreničnik votel do višine 3 m ali več. Obstaja pa tudi verjetnost, da zaradi zamakanja meteornih voda gnije tudi od vrha navzdol. Do višine 12 m so še ostanki odmrlih vej premera do 6 cm, od tod dalje pa žive in odmrle veje premera 6 do 18 cm. Lubje je močno razbrazdano in debelo do 8 cm. Na jugovzhodni strani ima debela jelka odganjek, premera 30 do 35 cm, ki je zrasel iz debla na višini 2 m od tal. Posejan je z množico neod-padlih drobnih suhih vej. Nekaj korenin je skoraj površinsko razraščenih v dolžini 6 m in več, ki so tudi izrednih debelin. Ena izmed njih doseže pri 3 m od debla premer 60 cm. Debelo jelko bi najverjetneje že podrli vetrovi, če bi ne bila v zaščiti sosednjih dreves. Zaradi votlosti v spodnjem delu in gnitja od vrha navzdol ni razmišljati o preprečitvi nadaljnjega propadanja, ker je tak poseg praktično nemogoč. Prepustiti jo je naravi, ki jo je dala, in upanju, da starka le ne bo tako kmalu padla. Resnica pa je, da je zaradi svojih ogromnih razsežnosti nedvomno naš naravni spomenik in da naredi na občudovalca izreden vtis, če že ne vlije spoštovanja. Radovljiški gozdarji bomo letos do nje uredili označen dostop in postavili table z najosnovnejšimi podatki o velikanki v slovenskem in angleškem jeziku. Tako bodo domači in tuji obiskovalci Planince, Poljske planine in Be-gunjščice lahko občudovali ta delček posebnosti in lepote v mozaiku tamkajšnje narave. Nikolaj Lapuh Triglavski narodni park Triglavski narodni park je med najlepšimi v Jugoslaviji in med večjimi v Evropi. Pravo skrb za ta slovenski biser je prevzelo nekdanje gojitveno lovišče Triglav leta 1981, pri tem jim pomagajo občine Jesenice, Radovljica, Tolmin, Izvršni svet SRS ter ostale zainterisirane delovne organizacije in društva. Obsežni del parka tvorijo gozdovi Pokljuke, Mežakle, Notranjega Bohinja, desni breg Save Dolinke z dolinami Pišnice, Tamarja, Vrat, Kota, Radovne s Krmo, s katerimi upravlja naše gozdno gospodarstvo. Zatorej je GG Bled dolžno prilagoditi izkoriščanje gozdov zahtevam zakona o Triglavskem narodnem parku. Smo v času obravnavanj družbenih planov občin in republik za obdobje 1990—2000. Občine Tolmin, Jesenice, Radovljica ter IS SRS v svojih planih obravnavajo tudi sprejetje temeljev razvoja TNP za obdobje 1986—1990. Za to obdobje bi morale biti podane smernice posameznih gospodarskih panog kot so: gozdarstvo, kmetijstvo, turizem, vodno gospodarstvo, industrija, ipd. To pomeni vse tiste gospodarske panoge, ki so posredno ali neposredno povezane s Triglavskim narodnim parkom. Program dela zborov v letu 1986 občine Radovljica navaja med drugim: Posebno pozornost je potrebno posvetiti gospodarjenju z gozdovi na območju Triglavskega narodnega parka na osnovi programa, ki bo zajel optimalno koriščenje naravnih danosti in varstva narave. Republiški zakon o gozdovih (Uradni list SRS štev. 18/85) med drugim pravi, da so gozdovi splošnega pomena. Osnovni zakonski namen je zagotoviti trajnost gozdov ter krepitev njihovih funkcij (proizvodnih, varovalnih, hidroloških, klimatolo-ških, higiensko-zdravstvenih, estetskih, turistično-rekreativ-nih, poučnih, raziskovalnih in obrambnih). Skupna disciplinska komisija Gozdnega gospodarstva Bled je v letu 1985 obravnavala pet disciplinskih zadev. Predloge za uvedbo postopkov so v vseh primerih vložili vodje temeljnih organizacij. V disciplinskem postopku so bili obravnavani: — En delavec TOZD gozdarstvo Bohinj — zaradi neopravičenega izostajanja z dela — izrečen mu je bil disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja; — En delavec TOK zasebni sektor gozdarstva — zaradi neopravičenega izostajanja z dela — izrečen mu je bil ukrep prenehanje delovnega razmerja; — Dva delavca TOZD gozdarstvo Pokljuka: en zaradi neopravičenega izostajanja z dela — izračen mu je bil ukrep pre- Varovalni gozd odnosno gozd s posebnim namenom je tisti, ki je razglašen za naravne znamenitosti, varstvo narave in kulturne dediščine, med katere sodijo tudi gozdovi v Triglavskem narodnem parku. Pragozd je za Triglavski narodni park neprimerna oblika, ko drevesa odmirajo, se tudi sama obnavljajo brez posredovanja človeka. V takem gozdu je turistično-rekreativna funkcija neprimerna. Pri tem ne mislim na zgornji rob gozda, na viharnike, ki so in bodo sami propadali in odmirali. V Triglavskem narodnem parku želimo imeti tak tip gozda, ki naj obdrži najbolj primerno obliko, sestav drevesnih vrst, naj čim bolj ustreza rastiščnemu in zunanjemu izgledu. Lesna zaloga naj se približuje optimalni meji. Drevesa izrednih dimenzij, starosti in oblik moramo obvarovati. Robovi gozda naj bodo izraziti, lepo oblikovani ob poteh, gozdnih jasah, ob travnikih in pašnikih, ki naj tvorijo lepo celoto. Kar zadeva izgradnjo gozdnih prometnic v Triglavskem narodnem parku so bile polemike zelo ostre, in se je med gozdarji mnogo razpravljalo, ker nam ni vseeno, kaj se v teh gozdovih dogaja. Vemo pa iz prakse, da se rane v prizadetem visokogorskem gozdu celijo zelo počasi ali pa nikoli. Želel bi podati nekaj pozitivnih izkušenj nekaterih gozdarjev-praktikov iz preteklosti, ki jih žal današnji sodobni način izkoriščanja gozdov zanemarja. Na strmih hribinah in ekološko občutljivih terenih in v neposredni bližini gornje gozdne meje nam izkušnje iz preteklosti dokazujejo, da bi kazalo dati prednost žičnemu spravilu. Po končanem delu z žičnimi napravami ostanejo posledice za naravo neznatne. Na tako težkih terenih in v krizni situaciji, v kakršni je naša družba, so važni tudi ekonomski rezultati. Pri izgradnji gozdnih cest v Triglav- nehanje delovnega razmerja, izvršitev ukrepa pa pogojno odložena za šest mesecev; En delavec zaradi nezakonite uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi — izrečen mu je bil ukrep prenehanje delovnega razmerja, izvršitev ukrepa pogojno odložena za eno leto; — En delavec TOZD gozdno gradbeništvo — zaradi neopravičenega izostajanja z dela — izrečen je bil ukrep prenehanje delovnega razmerja, izvršitev pa pogojno odložena za šest mesecev. Število disciplinskih zadev se je v primerjavi z letom 1984, ko je bilo v disciplinskem postopku obravnavanih 32 delavcev, znatno zmanjšalo, iz česar lahko zaključimo, da se je delovna disciplina delavcev okrepila. Marija Ogrin skem narodnem parku bi se morali preudarno odločati, kje in kako naj se v bodoče gradijo. Ceste bi gradili s tehniko, pri kateri naj bi bil poseg v naravo minimalen. Sodobni stroji lahko preko sebe nakladajo izkopani material za odvoz. Buldožerji bi morali prenehati odrivati material po brežinah, katere posledice so dobro poznane. Pri vzdolžnem transportu materiala so stroški mogoče za 1/3 dražji, če ne upoštevamo škode, ki nastaja pri sedanji gradnji gozdnih poti. Saniranja brežin so dolgotranja in marsikje neuspešna. Zbori občin ne bi smeli zaobiti gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči v Triglavskem narodnem parku, s pašniki in travniki, ki so površinsko takoj za gozdovi. Opuščeni in neurejeni pašniki in travniki zelo kvarno vplivajo na celovitost Triglavskega narodnega parka. Nekontrolirano obraščanje travniških površin se je po vojni postopno opuščalo. Pestrost naše alpske pokrajine je izgubila prvotni izgled negovanih pašnikov in travnikov, ki so bili delo pridnih rok naših prednikov. Obenem so propadale tudi planinske staje, seniki in drugi kmetijski objekti, ki so bili posebnost naših Alp. Dosti bolj neprijetno je, da se ne obnavljajo planinske koče, staje in seniki v prvobitnem slogu. Za primer bi navedel samo primer planinske koče na planini Klek, ki je med najbolj urejenimi v Triglavskem narodnem parku, a na žalost, vse to zasenči kritina planinske koče s svetlo pločevino, čeravno bi bilo kritje s škod-lji (šinkli) iz macesnovega lesa, ki planino obdaja, bolj trajno in primerno za okolje. Vprašujete — Uredniški odbor glasila PRESEKI je v okviru programa za leto 1986 sklenil, da uvede rubriko VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO. Ugotovili smo, da je iz nekaterih delov delovne organizacije premalo informacij. Precej beremo, kaj se dogaja v Bohinju in na Pokljuki, malo ali zelo malo o tem, kaj je novega na Jesenicah in v temeljni organizaciji kooperantov, spet malo več nam je znano o gradbenikih in prevoznikih. Ljudi marsikaj zanima, marsikaj bi radi vedeli. Mnogo, mnogo premalo pišemo tudi o zadevah, ki so pomembne za samoupravno odločanje. Malomarni odnos do narave se nam vedno bolj maščuje z odmiranjem gozdnega drevja, ki se je v zadnjem času razširilo med iglavci po žveplovem dvoki-su na Mežakli, Homu in drugod po ožigu iglic na smreki v letošnji zimi. Končno je prišel čas, da povemo javnosti, kdo so naši največji onesnaževalci gozdov, zraka in vode v Triglavskem narodnem parku. Želeli bi vedeti, če bo jeseniška železarna zagotovila zmanjšano odmiranje gozdov v gorenjskem trikotniku z izgradnjo nove elektrojeklarne. Zakon o Triglavskem narodnem parku med drugim tudi zagotavlja zaščito avtohtonega živalstva in rastlinstva z naravnimi danostmi in vrednotami za usklajen razvoj kmetijstva iz gozdarstva. Pri tem pa prehaja v pravo nasprotje s sožitjem v naravi, saj o staležu divjadi odločajo po večini le lovske organizacije brez sodelovanja kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov. Zaradi tega progresivno narašča škoda v gozdovih, ki jo povzročajo mufloni, ki so kot nezakonito vnešen tujek v naravno okolje Triglavskega narodnega parka. Triglavski narodni park naj bi bil na široko odprt turistom in planincem, ki so željni zdravega okolja. V teh lepih gozdovih in gorah bi se lahko počutil še veliko bolje, če bi bili ustrezno urejeni smerokazi, sprehajalne in planinske poti ter počivališča. S takim načinom bi se pri obiskovalcih doseglo tudi spoštovanje in dostojno obnašanje do našega čudovitega Triglavskega narodnega parka, ki si ga v resnici zasluži. odgovarjamo Kdor želi kaj zvedeti, naj pošlje uredniškemu odboru pismeno vprašanje. Na vprašanja naj bi odgovarjali delavci, ki problematiko poznajo. Vprašanja naj bodo podpisana. Urednik Na seji odbora za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije sem zvedel, da je dogovorjeno (sklenjeno) da vsa gozdna gospodarstva pripravijo prospekte o svojih gozdnogospodarskih območjih. Nosilec te naloge pri GG Bled je ing. Janez Košir. Kako je s to zadevo? Odgovor bo objavljen v naslednji številki. Disciplinske zadeve v letu 1985 Marjan Zalokar IUFRO in Gozdno gospodarstvo Bled Nisem najbolj poklican, da pišem o tem, kaj se bo v času IUFRO kongresa dogajalo na našem območju, ker o tem bolj malo vem. Kljub štirikratnemu poskusu, da bi bralce informirali o tem iz bolj informiranih virov, nam to ni uspelo in se bodo morali bralci zaenkrat zadovoljiti s tole skromno informacijo. Zakaj smo želeli vedeti, kaj ima IUFRO kongres skupnega z GG Bled? Nekaterih stvari, ki bi morale biti ob IUFRO kongresu nared, se ne da urediti v kratkem času. Smeti pred prihodom ekskurzije lahko poberemo in pospravimo v nekaj dneh, polomljeno, suho in drugo drevje, ki v gozd več ne sodi in povrh še kvari njegov izgled, lahko pospravimo v nekaj tednih ali če je v večjih količinah v nekaj mesecih. Za ozelenitev brežin, saniranje opuščenih kamnolomov in peskokopov, popravila stavb, ograj, kažipotov pa potrebujemo dalj časa, morda celo leto. Treba je zagotoviti sredstva, potrebno je gnojiti, sejati. . . V času IUFRO kongresa bo organiziranih 20 ekskurzij po celi Jugoslaviji. O teh ekskurzijah lahko preberemo v Gozdarskem vestniku št. 1/86. Za tiste, ki Gozdarskega vestnika ne berejo pa čisto na kratko nekaj o tem. Od dvajset ekskurzij jih bo pet, ki obravnavajo specifično problematiko: — ekskurzija za predelavo lesa, — ekskurzija za oplemenje-vanje in genetiko, — ekskurzija za plantažno pridelavo lesa, — ekskurzija za hudourni-štvo, — ekskurzija o umiranju gozdov. Od ostalih petnajst splošnih ekskurzij bosta na izrecno željo nekaterih članov izvršilnega odbora IUFRO še dve, ki bosta posebej poudarili pridobivanje lesa. Ekskurzija na območje GG Bled je ena od ostalih trinajstih splošnih ekskurzij. Ekskurzije bodo usmerjene v kraje, kjer imajo kaj pokazati, izogibale pa se bodo krajem, kjer je gozdarjem kaj spodrsnilo. K sreči je v Sloveniji prvih več kot drugih — tako navaja pisec. Dne 20. decembra smo dobili od dr. Mlinska prve informacije o pripravah na IUFRO kongres in o ekskurzijah. V kolegijski sobi se je zbralo 19 gozdarjev GG Bled — od direktorja do vodij priprave. Izvedeli smo: Nekaj udeležencev kongresa bo bivalo tudi na Bledu, zato bo Bled neke vrste gostitelj. Ker je GG Bled svetu znan, lahko pričakujemo velik obisk, posebno še, ker je Bled tudi turistično središče. Ena ekskurzija bo prišla na Bled in na Pokljuko. Poleg te ekskurzije pa lahko pričakujemo tudi želje za osebne oglede. Zato se bomo znašli v očeh svetovne javnosti. Na to se moramo še posebej pripravljati. SZDL pripravlja veliko akcijo za čiščenje vse Slovenije. Pridružimo se ji tudi mi. Vsak po svojih možnostih preko krajevnih skupnosti, preko SZDL, preko turističnih društev. Storimo vse za očiščenje in polepšanje naših vasi, krajev, hiš, hotelov. Odmev kongresa in ekskurzij ne bo samo strokoven, ampak tudi političen. Gozdarji bomo pa še posebej poskrbeli, da bomo uredili gozdove. Očistili bomo gozdove, uredili table, popravili ograje, gozdarske stavbe in ostale objekte v gozdu. Seveda bomo pospravili vse slučajne pripadke. Ceste po gozdovih bodo morale biti takrat odprte. Zaprte naj bi bile le tam, kjer imamo kaj takega, kar ne želimo ali kar nočemo pokazati. Zaenkrat je to splošna informacija, da se lahko lotimo priprav. O sami ekskurziji pa v naslednji številki. Jože Podlogar Vpliv priprave trase na gradnjo gozdnih cest V preteklem letu sem bil delovodja pri gradnji dveh cest v Zgornjesavski dolini, in sicer ceste na Tromejo in ceste Peteli-njek—Korensko sedlo. Obe potekata delno v trdem in delno v mehkem terenu skozi gozd, ki je večinoma v zasebni lasti. Za cesto na Tromejo pa je še posebej značilno, da poteka skozi precej strmo pobočje, ki je prepredeno s hudourniškimi grapami. K pisanju tega članka pa so me spodbudile predvsem težave, ki so nastale zaradi nepravočasnega in nekakovostnega poseka ter spravila lesa v zasebnih gozdovih. Ceste se danes vedno bolj gradijo v težko dostopna področja. Vsako traso je treba predhodno posekati in les umakniti iz nje. Stroški poseka in spravila pa so v strmih in od cest oddaljenih terenih zelo visoki. Zato lastniki raje počakajo, da se cesta zgradi skoraj do njihovega gozda in potem prično s posekom. Vendar pa takrat zaradi pomanjkanja časa večkrat ne posekajo vseh odkazanih dreves. Seveda lastniki tudi želijo, da bi z gradnjo ceste uničili čim manj njihovega gozda ter da bi nekatera odkaza-na drevesa posekali šele potem, ko je cesta že zgrajena, kar močno poceni spravilo. Zaradi omenjenih vzrokov lastniki začno sami nestrokovno določati potrebno širino trase, ki pa je potem skoraj praviloma manjša od potrebne. To je še posebej občutno pri trasah, ki potekajo preko večjih strmin, kakršna je tudi cesta na Tromejo. Tu se namreč močno povečata nasipna in ukopna brežina, s tem pa tudi narašča potrebna širina poseka. Kajti v enaki vrsti zemljina površina ukopne in nasipne brežine v primerjavi s povečanim prečnim naklonom terena ne narašča linearno, temveč kvadratno. Seveda pa se z večanjem brežin veča tudi širina poseka. Gozdarji že sami odkažejo čim manj dreves in zato lastniki ne bi smeli traso še zoževati. V tem primeru pride potem do težav pri gradnji ceste, prav tako pa tudi do negativnih posledic v samem gozdu. Največje težave oziroma posledice zaradi premajhnega poseka trase so: 1) Na zgornji strani bodoče ceste je zaradi stoječih dreves močno moteno urejanje brežin. Tako je strojnik postavljen pred dilemo, ali naj izvrši odkop brežine manj kot bi moral oziroma toliko kot lahko, ali pa počaka, da delavec drevo poseka. V prvem primeru obstaja velika nevarnost, da drevo pade na stroj, v drugem pa pride do zastoja zaradi čakanja in umika stroja; 2) drevo na robu ukopa obremenjuje teren in tako povečuje možnost zemeljskega plazu; 3) tako drevo ima koreninski sistem delno pdkopan in se potem zaradi vpliva vetra ali teže snega velikokrat zruši na cesto; 4) ker so korenine drevesa delno poškodovane, obstaja nevarnost napada sekundarnih škodljivcev; 5) bager se zaradi dreves na spodnji strani bodoče ceste pri delu ne more obračati oziroma pri obračanju z roko poškoduje stoječe drevje; 6) izkopani material se zaradi dreves na spodnji strani ne more normalno odlagati in zato strojnik težko izdela točno nive-leto ter zadostno širino planu-ma. Vidimo, da težave in posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnega poseka trase precej vplivajo tako na delovni proces kot tudi na sam gozd. Povedati pa moramo, da gradbeniki na te težave največkrat naletimo v gozdovih v zasebni lasti. Torej bi se mi morali v primerih, ko gre za gradnjo gozdne ceste, tesneje povezati z gozdarji. Ti pa bi se potem morali z lastniki parcel, skozi katere naj bi potekala gozdna cesta, že določen čas prej točno dogovoriti o vsem, kar se tiče poseka, spravila in odvoza lesa. Kajti predpogoj za dobro pripravljeno traso v zasebnih gozdovih je temeljit in pravočasen dogovor z lastniki. Zagotovo nam to vzame manj časa, truda in denarja, kakor pa potem problemi zaradi katerih nastajajo zastoji pri gradnji gozdnih cest. Stane Kunej Uredniško poročilo V letu 1985 so izšle, tako kot je bilo načrtovano, štiri številke glasila na 52. straneh. Malo se je zatikalo pri izdaji druge in tretje številke. Z izdajo druge smo zamujali, ker ni bilo časa za tipkanje, za izdajo tretje pa ni bilo pravočasno prispevkov. Število dopisnikov se v letu 1985 ni spremenilo, vseh je bilo 30. Največ prispevkov je bilo iz skupnih služb. Po številu dopisnikov in številu prispevkov sledijo Pokljuka, Bohinj, gradbena, Jesenice, Radovljica in avtopark. V letu 1985 je bilo precej prispevkov iz osnovnih šol, in sicer iz tistih, s katerimi sodelujemo na raznih akcijah, kot je pogozdovanje, naravovarstveni dnevi in podobno. Prispevki so obvezne naloge učencev, ki na akcijah sodelujejo. Z akcijami in pisanjem nalog skrbimo za popularizacijo gozdarstva med šolsko mladino. Glasilo tiska Gorenjski tisk. Tiskanje štirih številk je stalo 743.692 din, prispevki in fotografije 52.322.50 din, skupaj 796.014.50 din. Honorarji za prispevke in fotografije predstavljajo le 6.6% cene ene številke, ki je bila 331.67 din ali 62% več kot v preteklem letu. Mertelj Alojz 4/85 Novak Dušan 4/85 Papier Vida 2/85 Podlogar Jože 1/85, 2/85, 3/85, 4/85 Za glasilo so v letu 1985 napisali prispevke: Budkovič Alojz 2/85, 3/85 Černe Milena 2/85 Donaval Anton 1/85 Hafnar Zdravko 2/85, 3/85 Jere Stane 2/85 Kapus Miro 1/85, 4/85 Klinar Andrej 1/85, 3/85 Lakota Peter 2/85 Lapuh Nikolaj 2/85, 4/85 Lavrih Bojan 2/85 Legat Jože 1/85, 2/85 Pretnar Rozka 3/85 Rogan Štefan 2/85 Remec Franc 1/85, 3/85 Silič Zdravko 1/85, 4/85 Strajnar Polde 4/85 Šemrl Janez 2/85, 3/85, 4/85 Šolar Zvone 2/85 Špenko Bogdan 4/85 Toman Valentin 2/85 Veber Ivan 1/85, 2/85, 3/85, 4/85 Vidic Albert 4/85 Vidic Tadej 2/85, 3/85, 4/85 Zalokar Marjan 1/85, 3/85 Rozman Ciril 1/85, 3/85 Učenci OŠ Bled 1/85, 2/85 Učenci OŠ Boh. Bistrica 4/85 Učenci OŠ Gorje 3/85 Urednik Obremenjenost revirjev pri GG Bled Z novim pravilnikom o normah in normiranju GG Bled, ki je sestavljen v skladu s panožnim sporazumom gozdarstva SR Slovenije, so normirana tudi dela in naloge operativnega (tehničnega) kadra (revirni gozdarji TOZD in TOK ter vodje priprave proizvodnje). Normativi so enaki za vso Slovenijo, povzeti pa so bili po normativih za tehnični kader Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Organizacija dela je pri vsakem gozdnem gospodarstvu v Slovenji nekoliko drugačna. Čeprav se ve, kaj naj bi bil delokrog revirnega gozdarja, so dela, ki jih opravlja, od enega do drugega gozdnega gospodarstva različna, zato je bilo praktično nemogoče sestaviti normative, ki bi bili popolnoma sprejemljivi za vse. Pravilnik sedaj imamo. Sprejeli smo ga takšnega, kakršen pač je, čeprav za organizacijo dela pri našem gozdnem gospodarstvu ni najboljši. V njem so zajeta tudi dela, ki jih naši revirni gozdarji ne opravljajo. V pravilniku je naloga »merjenje in Masiranje pri oddaji«, vemo pa, da pri nas tega dela, v (tisti) klasični obliki, z merjenjem vsakega komada s premerko, v družbenem sektorju nihče več ne opravlja, medtem ko ta dela opravljajo še na vseh gozdnih gospodarstvih, kjer nimajo mehaniziranih skladišč. Prav tako se naši gozdarji le malo ukvarjajo s sestavljanjem gozdnogojitvenih načrtov, čeprav naj bi bilo to njihovo delo. Kljub pomanjkljivostim sem poskušal izračunati obremenjenost revirjev, da bi lahko napravili primerjavo z ostalimi gozdnimi gospodarstvi in ugotovili, ali so velikosti in obremenjenosti naših revirjev v skladu s panožnim sporazumom. V družbenem sektorju nisem upošteval »merjenja in Masiranja pri oddaji«, izračuni pa so bili napravljeni na podlagi plana del za leto 1986. Rezultati kažejo v družbenem sektorju precej pestro podobo med revirji, saj je razlika med najbolj in najmanj obremenjenim revirjem kar za 245 %. Res je, da moramo vzeti razlike z določeno rezervo, saj v družbenem sektorju posek in deloma tudi gozdnogojitvena dela iz leta v leto v posameznih revirjih močno nihajo. Eno leto je s posekom bolj obremenjen en revir, drugo leto drug revir. Enoleten izračun torej ni najboljše merilo in ne daje realnih rezultatov. Izračunane norma ure so realnejše na nivoju temeljne organizacije, kjer so ta nihanja manjša. Boljši bi bil izračun norma ur na nivoju temeljne organizacije in bi se potem norma ure enakomerno porazdelile na revirne gozdarje tako, da bi bili vsi enakomerno zaposleni. Razlike v zasebnem sektorju so manjše kot v družbenem. Revirji so enakomerneje obremenjeni. Razlika med najbolj in najmanj obremenjenim je veliko manjša. Zaključimo lahko, da normativi za našo delovno organizacijo niso najprimernejši. Uporabili smo jih samo za primerjavo obremenjenosti naših revirjev z ostalimi v Sloveniji tako, da vidimo, kje smo. Ni pa primerno, da bi na podlagi teh izračunov nagrajevali tehnični kader, ampak moramo za naše gozdno gospodarstvo sestaviti nove normative z drugačnimi odnosi in težo posameznih del. Normativi ne smejo vsebovati del, ki jih pri nas ne opravljamo. Težišče bi morali dati tistim nalogam, s katerimi ustvarjamo dohodek, kot so odkazilo, posek, odkup in gozdnogojitvena dela. Poiskati moramo pravilnejšo primerjavo obremenjenosti naših revirjev. Zavedati pa se moramo, da ne bo nobeden, pa če bo sestavljen še tako skrbno, nikomur pisan na kožo in edino zveličaven, vedno ga bo potrebno spremljati, ga spreminjati in dopolnjevati, kajti sama praksa bo pokazala, kaj je in kaj ni dobro. Bogomir Gradt V letu 1986 si je komisija za šport in rekreacijo pri KOOS zadala naslednje naloge: 1. Sodelovanje v tekmovanju za najboljšo delovno organizacijo v občini Radovljica. Naš cilj je še povečati udeležbo, kar bo prineslo tudi še boljšo končno uvrstitev; 2. udeležba na zimskih in letnih igrah SOZD GLG; 3. pripraviti čim boljše ekipe za zimsko esariado; 4. organizirati večje število športnih srečanj naših delavcev (sindikalna prvenstva GG Bled); 5. sodelovanje na rekreacijskih prireditvah SOZD GLG (zbor kolesarjev v Tržiču, pohod na Ratitovec); 6. nadaljevati z rekreacijo (telovadnica, kegljanje, kolesarjenje); 7. za večje zanimanje delavcev in popestritev športne dejavnosti izpeljati točkovanje za najboljšega tekmovalca, tekmovalko in najboljšo temeljno organizacijo naše delovne organizacije. 23.1esariada je bila za nas prva letošnja prireditev in ponoven izziv, saj smo lani osvojili 3. mesto v VSL potem, ko smo še leto poprej prejeli pokal za 1. mesto. Tudi letos nismo uspeli sestaviti najmočnejše ekipe tako, da se v sam vrh nismo mogli uvrstiti. Imeli pa smo ekipe v vseh disciplinah. Tekmovanje v VSL je potekalo v kar ugodnih vremenskih razmerah, medtem ko so morali tekači poleg težke proge (vzponi) premagovati še močan veter, meglo in sneženje. Nizi ali tudi pokljuška smreka ima veje V četrti številki PRESEKI sem pod naslovom »Kako smo se lotili priprave proizvodnje za leto 1986« opisal, kako smo določali in kako smo določili nize za posek iglavcev. Za enajst sečnih enot smo določili niz 4. To so tiste sečne enote, ki so bile pripravljene že pred letom 1985 pa zaradi vetroloma drugod do zime 1985 niso bile posekane. Za te sečne enote je bila prej ugotovljena prehodnost ena in vejna-tost ena. Za niz 4 na enem od teh sečišč (odd 64 a) smo se odločili tudi na prvi inštruktaži vodij priprave proizvodnje delovne organizacije (22. X. 85) in nato še na inštruktaži revirnih vodij TOZD gozdarstvo Pokljuka (30. X. 85). Ko smo novembra začeli po teh nizih delati, smo bili prisiljeni temeljiteje se poglobiti. Sekači norm niso dosegali in so v skladu s pravilnikom o normah in normiranju (17. člen) zahtevali preverbo realnosti norm. Na pomoč smo najprej poklicali tehnologe. V treh celodnevnih snemanjih so ugotovili, da je bil delovni čas sicer nekoliko krajši od osem ur, da pa so vsi, ki so bili snemani, zelo dobro izkoriščali delovni čas in presegli produktivni čas (preko 340 minut). Nadalje so ugotovili, da je bilo tam, kjer se ni delal gozdni red 50 % časa porabljenega za kle-ščenje, tam pa, kjer se je delal gozdni red pa je kleščenje in gozdni red predstavljalo preko 70 % produktivnega časa izdelave (brez kidanja snega). Največ časa se torej porabi za kleščenje in gozdni red, na kar vpliva vej-natost. V niz 4 se razvrščajo drevesa, ki imajo 20 do 30 % zelene krošnje in 6 metrov debla s suhimi vejami. V oddelku 64 a smo izmerili 31 dreves. Izmerili smo celo višino dreves brez vrha, dolžino zelene krošnje in dolžino debla s suhimi vejami. Za teh 31 dreves smo ugotovili, da je povprečna višina 23.9 m, dolžina zelene krošnje 13 m ali 54 % in dolžina debla s suhimi vejami 6 m. Ostane, da je bilo čistega debla brez vej le 4.9 metrov. Namesto zaključka, ki ga bo naredil bralec sam, bom raje napisal: tudi pokljuška smreka ima veje. Jože Podlogar NOVICE Rezultati veleslalom: moški A 1. Štular Miro — Jelovica, 2. Meglič Aleš — GG Kranj, 3. Ravnik Zdravko — LIP Bled, 5. Pikon Andrej — GG Bled, 36. Košir Aleš — GG Bled moški B 1. Lorber Drago — Lesna, 2. Rozman Milan — GG Kranj, 3. Šemrl Janez — GG Bled, 34. Cesar Zdravko - GG Bled moški C 1. Zupan Miha — Elan, 2. Plešec Franc — Lesna, 3. Klinar Andrej — GG Bled, 9. Šolar Zvone — GG Bled moški D 1. Veršec Jurij — Gorenje, 2. Lunežnik Tone — Slovenijales, 3. Lorbek Jože — Lesna, 24. Ogris Kristl — GG Bled, 38. Rožič Jaka — GG Bled ženske A 1. Dornik Bojana — Slovenijales, 2. Zupan Lidija — Lip Bled, 3. Kavčič Tatjana — Zlit Tržič — 16. Medja Mojca — GG Bled, 17. Pretnar Brigita — GG Bled ženske B 1. Skrt Meta — Alples, 2. Šifrer Ana — Lip Bled, — 3. Kolar Irena — Lesna , 16. Bizilj Alenka — GG Bled, 40. Osterman Ana — GG Bled ženske C 1. Praprotnik Marija — GG Bled, 2. Kranjc Irena — Marles, 3. Podlipec Malči — Elan, 4. Ažman Vida — GG Bled ženske D 1. Šturm Francka — Alples, 2. Penič Nuša — Lip Sl. Kon., 3 Gašperin Mojca — Slovenijales, 13. Černe Milena — GG Bled Rezultati teki moški A 1. Teraš Mirko — Lip Bled,11. Kokalj Feri — GG Bled, 18. Kunčič Franc — GG Bled, moški B T. Orehek Dušan — Stol Kamnik, 23. Boškovski Drago — GG Bled moški C 1. Kobilica Pavel — GG Bled moški D 1. Ahac Boris — GG Bled \GRe 9. smuačrsko tekmovanje v veleslalomu in smuških tekih za prehodni pokal SOZD GLG Poročila s tekmovanj SOZD — GLG so skoraj vsako leto ista. Isto prizorišče, iste proge, isti zmagovalci, isti zaključek, celo plesalci so isti. A kljub temu se tekme radi udeležujemo. (Nadaljevanje na 12. strani) 11 (Nadaljevanje z 11. strani) Organizator 9. tekmovanja je bil Alples, ki je kljub novo zapadlemu snegu kar dobro izpeljal tekmovanje, čeprav vse le ni za pohvalo. Naslednje leto bodo tekme že 10., organizirali pa jim bomo mi — Gozdno gospodarstvo Bled. Torej bo tisto napisano na začetku zagotovo spremenjeno, upajmo da tudi zmagovalne ekipe. Rezultati: VSL ženske nad 30 let 1. Šifrer Ana — Lip Bled, 4. Ažman Vida — GG Bled, Praprotnik Marija — GG Bled ni nastopil, Černe Milena — GG Bled ni nastopil, VSL ženske do 30 let 1. Skrt Meta — Alples Železniki, 6. Medja Mojca — GG Bled, 7. Pretnar Brigita — GG Bled, 8. Bizilj Alenka — GG Bled, Papier Vida — GG Bled ni nastopila VSL moški nad 45 let 1. Knific Rajko — Aero Medvode, 8. Veber Ivan — GG Bled, Lakota Peter — GG Bled ni nastopil, Vertelj Janez — GG Bled ni nastopil YSL moški 36—45 let 1. Šmid Janče — Alples Železniki, 12. Šolar Zvone — GG Bled, Klinar Andrej — GG Bled ni nastopil VSL moški 28—35 let 1. Rozman Milan — GG Kranj, 2. Šemrl Janez — GG Bled, 9. Gorzetti Slavko — GG Bled, 10. Mlekuž Oz-bald — GG Bled, 11. Kunčič Franc — GG Bled, 16. Zupanc Srečo — GG Bled, 17. Sušnik Jože — GG Bled, Hribar Bogdan — GG Bled ni nastopil, Cesar Zdravko — GG Bled odstopil VSL moški do 27 let 1. Štular Miro — Jelovica Šk. Loka, 5. Pikon Andrej — GG Bled, 6. Preželj Darko — GG Bled, 13. Luke-žič Marjan — GG Bled, 19. Kavčič Ladi - GG Bled, Kokalj Feri - GG Bled diskvalificiran, Beznik Štefan — GG Bled ni nastopil Teki ženske do 30 let 1. Jošt Metka — GG Kranj, 3. Bizilj Alenka — GG Bled, 5. Mandeljc Ditka — GG Bled Teki ženske nad 30 let 1. Cerkovnik Ivanka — Lip Bled, 7. Osterman Ana — GG Bled, Praprotnik Marija — GG Bled ni nastopil Teki moški nad 35 let 1. Malej Janez — Lip Bled, 2. Kobilica Pavel — GG Bled, 7. Kunstelj Štefan — GG Bled, Boškovski Drago — GG Bled ni nastopil, Peterman Jože — GG Bled ni nastopil Teki moški do 35 let 1. Kosmač Janez — Lip Bled, 8. Kokalj Feri — GG Bled, 14. Cesar Zdravko — GG Bled, 15. Kunčič Franc — GG Bled, Budkovič Alojz — GG Bled ni nastopil. Ekipna uvrstitev — veleslalom L Alples Železniki, 2. Lip Bled, 3. Jelovica Šk. Loka, 4. GG Bled Občinska sindikalna prvenstva — smuški teki Po dveh odložitvah so le uspeli pripraviti 1. disciplino. Toda tudi tokrat ni šlo vse lepo. 5 cm novega snega je bilo dovolj, da je bilo vse postavljeno na glavo. Velika zamuda, nepripravljene proge, slaba organizacija glede startnih številk in plačevanje startnin pa tudi veliko število prijavljenih, ki pa niso nastopili — vse to prikazuje neresnost in neodgovornost OSZS. Rezultati naših tekmovalcev: ženske 28—35 let (7) 1. Cvetko Marinka — Veriga, 4. Bizilj Alenka, 5. Osterman Ana moški nad 45 let (22) 1. Novak Anton — Veriga, 9. Ahac Boris moški 36—45 let (35) 1. Kobilica Pavel, 18. Boškovski Drago moški 28-35 let (34) 1. Burgar Marjan — Veriga, 11. Budkovič Alojz, 17. Šemrl Janez, 24. Kunčič Franc moški do 27 let (12) 1. Kosmač Janez — Lip, 7. Kokalj Feri Ekipno ženske 1. Elan 33, 4. GG 15 moški 1.-2. Lip, Veriga 69, 4. GG Bled 23 skupaj 1. Elan 97, 4. GG Bled 38 REZULTATI XIV. ZIMSKIH IGER GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED MOJSTRANA, 9.3.1986 Rezultati — veleslalom A) cicibani, cicibanke — 1979 in mlajši 1. Osterman Andrej — 1 DSSS 50.11, 2. Vidic Nadja — 3 Gradbena 1:52.63 3. Golias Spela - 5 DSSS 3:15.38 B) mlajše pionirke — 1978 — 1976 1. Torkar Urša — 13 DSSS 53.53, Vilman Jana — 11 TOZD Jesenice odstop, Polak Melita — 16 Avtopark odstop C) mlajši pionirji — 1978 — 1976 1. Smolej Rudi — 20 TOK Radovljica 32,76, 2. Gorzetti Miloš — 26 Gradbena 34,60, 3. Knafelj Rok — 17 Avtopark 35,94, 4. Smolej Robi — 204 TOK Radovljica 39,70, 5. Smolej Aleš — 203 TOK Radovljica 45,94, 6. Beznik Slavči — 24 TOZD Pokljuka 49.85, 7. Arh Marjan — 18 TOK Radovljica 59,49 D) članice 1. Ažman Vida — 31 TOZD Bohinj 33,10, 2. Medja Mojca — 36 Avtopark 33.14, 3. Pretnar Brigita — 29 Avtopark 33,81, 4. Bzilj Alenka — 35 DSSS 35,50, 5. Papier Vida — 30 DSSS 36,31, 6. Vilman Alenka — 34 TOZD Jesenice 44,66, 7. Osterman Ana — 32 DSSS 46,22 E) člani — nad 50 let 1. Ahac Boris — 38 DSSS 39,24, 2. Ogris Kristl — 41 TOZD Pokljuka 39,97, 3. Rožič Jaka - 45 TOZD' Pokljuka 42,23, 4. Ferjan Štefan — 21 Gradbena 45,12, 5. Bešter Jože — 37 TOK Radovljica 45,96, 6. Zupan Anton — 42 TOZD Bohinj 48,25, 7. Zupanc Franc — 44 TOK Radovljica 49,38, 8. Vertelj Janez — 40 TOK Radovljica 53,29 F) člani — od 41—50 let 1. Klinar Andrej — 55 Gradbena 35.14, 2. Silič Zdravko — 52 DSSS 38.86, 3. Smolej Miha — 130 Avtopark 40,03, 4. Gartner Franc — 49 TOZD Jesenice 41,56, 5. Veber Ivan — 53 TOZD Bohinj 41,98,6. Polak Jaka — 50 Avtopark 46,95 G) člani — od 31—40 let 1. Gorzetti Slavko — 66 Gradbena 36.00, 2. Šolar Zvone — 78 Avtopark 36.35, 3. Mlekuž Ožbalt — 71 TOZD Bohinj 37,08, 4. Smolej Jernej — 67 TOK Radovljica 37,15, 5. Kunčič Franc — 61 TOK Radovljica 37,57, 6. Torkar Miha — 70 DSSS 40.31, 7. Kunstelj Blaž — 65 Gradbena 41,54, 8. Soklič Darko — 62 Avtopark 41,58, 9. Sodja Janko — 64 TOZD Bohinj 43,09, 10. Knafelj Milan — 58 Avtopark 43,83 H) člani — do 30 let 1. Pikon Andrej — 79 TOZD Bohinj 34,12, 2. Preželj Darko — 106 TOZD Bohinj 34,71, 3. Jerovšek Kostja — 93 TOZD Jesenice 35,33, 4. Lukežič Marjan — 102 Avtopark 36,50, 5. Hribar Bogdan — 97 TOZD Bohinj 37,42, 6. Noč Rajko — 109 TOZD Jesenice 37,55, 7. Ličef Slavko — 115 TOZD Pokljuka 37,62, 8. Baš Jože — 83 TOZD Jesenice 37,80, 9. Robič Sandi — 96 TOZD Jesenice 38,27, 10. Kavčič Ladi — 113 Avtopark 38,28, 11. Kunej Stane — 85 Gradbena 38,31, 12. Kokalj Feri — 94 TOK Radovljica 39,85, 13. Grmek Marko — 107 TOZD Pokljuka 40,57, 14. Križaj Bojan — 114 Gradbena 40,76, 15. Vertelj Brane — 110 TOK Radovljica 40,95, 16. Vidic Albert — 103 Gradbena 41,26, Zupanc Srečo — 98 TOK Radovljica odstop, Tonejc Samo — 210 TOK Radovljica odstop. I) starejše pionirke — 1975 — 1972 1. Ažman Tina — 125 TOZD Bohinj 30,79, 2. Smolej Jerneja — 205 TOZD Bohinj 34,26, 3. Jakopič Katarina — 119 TOZD Pokljuka 36,02, 4. Oster-man Špela - 117 DSSS 36,34, 5. Gor-zetti Nataša — 118 Gradbena 37,45, 6. Urh Andrejka — 120 TOZD Pokljuka 38,38 J) starejši pionirji — 1975 — 1972 1. Zalokar Srečko - 132 TOZD Bohinj 31,19, 2. Stare Milan — 134 TOZD Pokljuka 33,57, 3. Polak Rudi — 138 Avtopark 34,00, 4. Beznik Marjan — 129 TOZD Pokljuka 34,39, 5. Soklič Blaž — 137 Avtopark 35,50, 6. Ravnik Niko — 128 TOZD Pokljuka 36,18, 7. Jakopič Jernej — 131 TOZD Pokljuka 36,41, 8. Kunstelj Klemen — 136 Gradbena 1:05,60 m REZULTATI — TEKI K) članice 1. Rozman Ivanka — 154 TOZD Bohinj 12:44,0, 2. Bizilj Alenka — 152 DSSS 12:57,2, 3. Bešter Marinka — 157 TOK Radovljica 14:34,0, 4. Osterman Ana — 155 DSSS 14:53,5, 5. Mandelc Ditka — 151 TOK Radovljica 15:24,6, 6. Pretnar Brigita — 29 Avtopark 19:06,5, 7. Pančur Marjana — 150 TOK Radovljica 20:10,8 L) člani — nad 35 let 1. Kobilica Pavel — 158 TOZD Pokljuka 8:01,4, 2. Ahac Boris — 170 DSSS 8:42,1, 3. Gartner Franc — 169 TOZD Jesenice 10:57,8, 4. Kunstelj Štefan — 164 TOZD Bohinj 10:59,1, 5. Žerjav Franc — 171 TOZD Jesenice 11:21,1, 6. Šolar Zvone — 78 Avtopark 11:22,0, 7. Torkar Miha — 172 Razpis RAZPISUJE deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.— di-anrjev in VABI K SODELOVANJU nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slvoenske knjige in jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustnaovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9. M) člani — do 35 let 1. Kokalj Feri - 177 TOK Radovljica 8:30,7, 2. Repinc Silvo — 175 TOZD Bohinj 10:22,5, 3. Klančar Robert — 180 TOZD Bohinj 11:23,3, 4. Avsenek Andrej — 179 TOK Radovljica 11:58,5 Rezultati ekip Veleslalom 1. Bohinj 245, (Ažman 60, Zupan 39, Veber 41, Mlekuž 45, Pikon 60) 2. Gradbena 193, (Ferjan 43, Klinar 60, Gorzetti 60, Kunej 30), 3. DSSS 192 (Bizilj 43, Ahac 60, Silič 50, Torkar 39), 4. Avtopark 188 (Medja 50, Smolej 45, Šolar 50, Lukežič 43), 5. Jesenice 127, (Vilman 39, Gartner 43, Jerovšek 45), 6. TOK 113, (Bešter 41, Smolej 43, Kokalj 29), 7. Pokljuka 87, ( Ogris 50, Ličef 37). Teki 1. Bohinj 153, (Rozman 60, Kunstelj 43, Repinc 50), 2. TOK 140, (Bešter 45, Bešter 35, Kokalj 60), 3. DSSS 100 (Rizilj 50, Ahac 50), 4. Avtopark 78 (Pretnar 39, Šolar 39, 5. Pokljuka 60 (Kobilica 60,) 6. Jesenice 45 (Gartner 45) Skupaj 1. Bohinj 245 + 153 398, 2. DSSS 192 + 100 292, 3. Avtopark 188 + 78 266, 4. TOK 113+ 140 253, 5. Gradbe- DSSS 11:40,6, 8. Bešter Jože — 160 TOK Radovljica 11:53,5 na 193 + 0 193, 6. Jesenice 172, 7. Pokljuka 87 + 60 147 127 + 45 PREDLOG PLANA AKTIVNOSTI IN OKVIRNIH STROŠKOV 1986 Tekmovanje Število tekmovalcev Din A OBČINSKE SIND. ŠPORTNE IGRE 137 56.750 1. Smučarski teki 5 500 2. Vsi. 25 22.000 3. Kegljanje-borbene 12 1.400 4. Odbojka 18 12.550 5. Streljanje 10 3.850 6. M. nogomet 12 1.300 7. Plavanje 10 3.850 8. Namizni tenis 15 8.300 9. Kegljanje-posamezno 30 3.000 B SOZD GLG 50 98.000 1. Zimske igre 21 48.000 2. Letne igre 29 50.000 3. Rekreacija — _ C SIND. IGRE GG 603 247.400 1. Vsi. + teki 160 160.000 2. Kegljanje 30 10.000 3. Namizni tenis 15 4.000 4. Rekreacija 258 51.000 140 22.400 D ZIMSKA LESARIJADA 16 77.850 SKUPAJ 806 480.000 Komisija za šport in rekreacijo Kronika za Jelovico in Notranji Bohinj 1899—1917 -------------------------------------------^ Zdravku Hafnarju v spomin Vse delavce Gozdnega gospodarstva Bled je prav z vstopom v novo leto globoko pretresla vest, da se je nenadoma, nepričakovano izteklo življenje sodelavca Zdravka Hafnarja. Roke, s katerimi smo si voščili tik pred novim letom, so nam zastale, v želje sreče je kanila solza. Izgubili smo prijatelja, delovnega tovariša, vestnega samoupravljalca, dobrega in poštenega človeka. Zdravko Hafnar se je rodil 6. januarja 1928. Njegova rana mladost ni bila lahka, saj je v mladeniških letih, ko naj bi užival brezskrbno življenje, preživljal tegobe II. svetovne vojne. Po vojni je dokončal gimnazijo in ker je ljubil naravo je nadaljeval študij na gozdarski fakulteti. Kot diplomiran gozdarski inženir je najprej delal pri občinskih upravnih organih v Kranju in na Jesenicah. Leta 1964 se je zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Bled, kjer je vse do njegove mnogo prerane smrti opravljal delo na dveh delovnih področjih: vodenje varstva pri delu in organiziranje izobraževanja. Z izrazitim čutom za humanizacijo dela je stalno skrbel za sprejemanje takšne tehnologije dela, ki bi delavcem omogočala čim varnejše delo in da bi hkrati delali s čim manj fizičnega napora. Edinstvena je bila njegova skrb za izboljševanje življenjskih pogojev gozdnih delavcev. V sodobno opremljenih bivališčih in delavskih restavracijah, ki so zgrajene širom našega gozdnogospodarskega območja, je vtkano veliko njegovega dela, ki nas bo vedno spominjalo na njegovo skrb za počutje gozdnih delavcev. Veliko svoje energije je vložil pri organiziranju obratne ambulante in sploh pri razvijanju preventivnega zdravstvenega varstva. Kot organizator izobraževanja je s svojimi sodelavci-in-štruktorji naučil gozdarskih veščin poseka in spravila gozdnih sortimentov, praktično skoraj vse delavce, ki danes pri nas opravljajo ta dela. Nikoli pa se ni zadovoljil le z usposabljanjem novo sprejetih delavcev, ampak nas je, z organiziranjem seminarjev, predavanj in nabavljanjem strokovne literature, stalno spodbujal k permanentnemu izobraževanju. Ves čas dela pri Gozdnem Gospodarstvu Bled pa je deloval tudi kot vesten član samoupravnih organov ter v organih družbenopolitičnih organizacij. Tudi tu se je stalno odražal njegov čut za pravičnost, humane delovne odnose in boljšo organizacijo dela. Delavci Gozdnega gospodarstva bomo pogrešali njegove ideje in predloge, ki nam jih je dajal pri pomembnih odločitvah. Pogrešali ga bomo kot sodelavca in strokovnjaka, posebej pa še kot človeka in dobrega prijatelja s smislom za veder življenjski humor. Zdravko Silič V_____________________________________________________________/ V pokoj je odšel Simon Karol Na Pokljuko, v Kranjsko dolino je prišel skupaj s sestro Lenčko leta 1961, kot Hakel Karel. Priimek je kot nezakonski otrok imel po svoji materi. Ko sta se starša poročila, je prevzel očetov priimek ŠIMON. Dolgo časa je bival in delal v Kranjski dolini in na Mrzlem studencu na Pokljuki. Bil je edini, ki je od slovensko govorečih delavcev po nabavi mopedov, kombijev in avtobusa, živel na terenu med Bosanci. Zato smo ga počasi začeli prištevati kar mednje. Ko je neko zimo z enim od svojih kolegov šel v Bosno na dopust, si je tam našel življenjsko družico. Karol je napravil tečaj za motorista in delal v poseku in gojenju. Od dela z motorno žago ob hkratnem ne preveč zdravem načinu življenja je dobil poklicno okvaro zapestja in postal invalid III. kategorije. Od konca leta 1984, ko so se vsi delavci s Pokljuke preselili v dolino, je delal pomožna dela na skladišču Rečica. V decembru preteklega leta je bil invalidsko upokojen. Odšel je v Bosno k svoji družini. Želimo mu, da bi mu bila Bosna prijeten dom. Jože Podlogar V letošnjem letu smo iz nemščine prevedli kroniko, iz katere smo po zaslugi natančnosti avstroogrskih gozdarjev dobili kopico zanimivih podatkov. Kronika kot taka je izredno sistematično zasnovana, tako da bi jo lahko s pridom uporabljali tudi v današnjem času. V trinajstih točkah so kronisti zajeli na kratko: — spremembe posestnega stanja, — izgradnja in sprememba naprav za transport lesa in prevoznih sredstev, — klimatske razmere, škode zaradi človeških vplivov in živali, gozdni požari, naravne ujme, — lov in ribištvo, — razmere na lesnem trgu, — servitutne razmere, — razne spremembe, — osebje, — spremembe na erarskih poslopjih, — hudourniške in ostale zgradbe, — gozdni poizkusi, — podatki o čistem donosu, — važni dogodki in ostalo, primerno za vpis v spominsko knjigo. Kronika je sistematično vodena od leta 1899 dalje, v uvodu pa ima nekaj podatkov od prejšnjih let. Leta 19. 6. 1895 so bili od KID odkupljeni gozdovi in pritikline v izmeri 26,537 ha za 2,800.000 kron za Kranjski verski sklad, ki jih je prevzel 1. 7. 1895. Formirali sta se dve upravi, in sicer v Radovljici in na Bledu. Po odločbi cesarja z dne L 12. 1895 so bili upravi v Radovljici za Jelovico in Notranji Bohinj dodeljeni: 1 gozdarski asistent, 1 gozdar za Jelovico, 1 gozdar za Notranji Bohinj, 1 gozdar za žago v Soteski, 3 gozdni čuvaji za Jelovico, 3 gozdni čuvaji za Notranji Bohinj. Prva zapisana zasedba zgoraj navedenih del. mest je bila naslednja: — gozdarski asistent: Edward We-inkammer, — gozdar za Jelovico: Tomaž Mo-stečnik, — gozdar za Notranji Bohinj: Jernej Goričnik, — gozdar na žagi Soteska: Franc Ažman, — gozdni čuvaji za Notranji Bohinj: Franc Žuvan, Tomaž Polak, Anton STRGAR, — gozdni čuvaji za Jelovico: Janez RAVNIK, Blaž Ažman, Alojz Stegel. V letih 1896 in 1897 so bili skladni gozdovi na novo urejeni in od 1.1. 1899 se sistematično vodi kronika. LETO 1899: Za transport lesa z Jelovice omenjeni žičnici Blatni graben in Podko-rita. Navajajo tudi žičnico s Komar-če, ki pa zaradi pomanjkanja lesa ni obratovala in jo bo treba demontirati. Za razrez lesa sta obratovali žagi, in sicer v Stari Fužini in v Soteski. Na žagi v Soteski so bili 2 navadna in vezani polnojarmenik, 2 krožni žagi, 1 skobelnik za okrogle palice in 1 stroj za vrtanje lukenj. Naznanili so 42 strank zaradi pašnih prestopkov. Lov in ribolov so dali v zakup. Pričeli so z gradnjo ribogojnice v Stari Fužini. KID je koristila gozdove v glavnem za proizvodnjo lesnega oglja. Novi lastniki so povečali proizvodnjo žaganega lesa in celuloznega lesa. Tožba proti Gustavu Pircu, ker je brez soglasja čolnaril po Bohinjskem jezeru. LETO 1900: Demontirana žičnica s Komarče. Nosilko so prenesli na žičnico Podko-rita, ostali material pa razprodali. Visoke vode so močno poškodovale jez na Bistrici. Popravili so plovne grablje v Soteski. (Dolge so bile 49 m.) Naznanili so 67 pašnih prestopnikov. Razmere na lesnem trgu se izboljšujejo. Pričakuje se gradnja bohinjske proge. Gozdarskemu asistentu Ferdinandu Mockerju so odobrili dopust za obisk svetovne razstave v Parizu. Popravljen je bil hotel ob jezeru in oddan za 10 let v najem Gusti von Loos in Frici Stör. Od c. kr. direkcije v Gorici so dobili dovoljenje, da opravijo poizkuse s cemprinovimi oreščki. Nasadili so 10 kg oreščkov (iz področja Sachen-burga). Del oreščkov 'oz. storžev so posadili v drevesnico na Ribčevi planini, večji del pa na prostem v odd. 13 B. Dobili so priporočilo, da se zaposleni, ki niso stalno zaposleni, zavarujejo pri bolniški blagajni. 21. 7. so izvršili revizijo trase žel. proge Jesenice—Boh. Bistrica. Gozdni upravitelj je dosegel, da bodo v Soteski zgradili železniško postajo. Zaradi slabe mreže prometnic na Jelovici je cena lesa na panju skromna. Iz direkcije v Gorici so poslali gozdarja Manzinija, da strasira cesto čez Jelovico do žičnice Blatni graben. Gozdarski asistent Ferdinand Mocker je napravil preizkus faktorjev iz m ' v prm za različen les s pomočjo ksilometriranja (lesena kad z izmero po 10 l). Ugotovili so v kratkem sledeče: faktor bukova drva, polena 0,71 material za oglarsko kopo 0,70 smrekovo lubje 0,15 panjski in koreninski les 0,51 mehke veje 0,45 močne veje 0,42 polena I. razreda 0,66 slabo poravnana polena 0,69 Zanimiv je podatek, da so manjše oglarske kope dale procentualno več oglja kot velike (45 %—60 %). LETO 1901: Visoke vode so 15. in 16. 6. poškodovale most v Podkoritih, ponovna povodenj 16. 11. pa je del mostu odnesla. Naznanili so 143 pašnih prestopkov. Zaradi izdatnih padavin v juniju je bil vodomer v Soteski 16. 6. za 3,5 m nad normalo, 17. 6. je že padel na 1,7 m. Zaradi gradnje železnice so veliko lesa prodali podjetjem, ki so jo gradile. Bohinjsko jezero, ki je bilo do l. 1900 last Verskega sklada, je bilo z odredbo okrajnega glavarstva od 14. 9. 1900 proglašeno kot javno dobro. 16. 2. 1901 so čutili rahel potres. Zaradi gradnje železnice so cene lesu močno poskočile. Dobili so navodila, da so zračno suha bukova polena brez nadmere, medtem ko ima surov les 6 % prostominske nadmere. LETO 1902: Povodenj je 16. 11. ponovno močno poškodovala most v Podkoritih. Škodo sta utrpela tudi jez v Soteski in Bistrici. Pašni prestopki so nazadovali. Pozna slana je napravila večjo škodo v drevesnici na Ribčevi planini. Pri lovu in ribolovu ni bilo sprememb. Cene lesa nekoliko padajo. Zaradi gradnje železniške proge so razlastili tudi nekaj zemlje verskega sklada. Odškodnine niso zahtevali. LETO 1903: Ponovno so razlastili nekaj zemlje, po kateri poteka trasa železnice. Gradili so gozdno cesto Martinček—Rovtarica v dolžini 7400 m. Obnovili sò podrto brv čez Savico v Ukancu. (Nadaljevanje na 14, strani) Športnik(ca) leta Gozdnega gospodarstva Bled Z namenom, da bi popestrili aktivnost članov naše delovne organizacije na področju športa in rekreacije, bo v letošnjem letu komisija za šport in rekreacijo izvedla točkovanje za najboljšega športnika in športnico naše delovne organizacije. Tekmovanje je pripravljeno po zgledu občinskega sindikalnega tekmovanja in članice SOZD — GLG Lip Bled. Tekmovalci bodo za svoje nastope na prireditvah prejeli določeno število točk za udeležbo in še dodatno za uvrstitev. Tekmovanja bodo potekala v disciplinah, ki so prikazane v planu aktivnosti za leto 1986. Točkvoanje: A) Sindikalna prvenstva GG: 1. mesto — 5 točk, 2. mesto — 4 točke, 3. mesto — 3 točke, ostala mesta po 2 točki. B) Tekmovanja SOZD — GLG a) zimske igre: L, 2., 3. mesto — 10 točk, 4., 5. mesto — 7 točk, 6., 7. mesto — 5 točk, 8., 9. mesto — 3 točke, 10. mesto in dalje po 2 točki. b) letne igre: 1. mesto — 8 točk, 2. mesto — 7 točk, 3. mesto — 6 točk, 4. mesto — 4 točke, 5. mesto — 3 točke, 6. mesto — 2 točki. 7. mesto — 1 točka. C) Lesariada L, 2., 3. mesto — 15 točk, 4., 5. mesto — 13 točk, 6. mesto — 11 točk 7. mesto — 10 točk, 8. mesto — 9 točk, 9. mesto — 8 točk, 10. mesto — 7 točk, 11. mesto — 6 točk, 12. mesto — 5 točk, 13. mesto — 4 točke, 14. mesto in dalje po 3 točke. D) Občinska sindikalna prvenstva a) tekmovanja posameznikov: L, 2., 3. mesto — 20 točk, 4., 5. mesto — 15 točk, 6. mesto — 12 točk, 7. mesto — 11 točk, 8. mesto — 10 točk, 9. mesto — 9 točk, 10. mesto — 8 točk, 11., 12. mesto — 7 točk, 13., 14. mesto — 6 točk, 15. mesto in dalje po 5 točk. b) ekipna tekmovanja 1. mesto — 15 točk, 2. mesto — 14 točk, 3. mesto — 13 točk, 4. mesto — 12 točk, 5. mesto — 10 točk, 6. mesto — 9 točk, 7. mesto — 8 točk, 8. mesto — 7 točk, 9. mesto — 6 točk, 10. mesto — 5 točk, ostale uvrstitve ekip se točkujejo s 4 točkami. E) Udeležba na rekreacijskih prireditvah, ki bodo organizirane preko komisije za šport in rekreacijo — 5 točk. Sistem točkovanja bo obravnavan na sestanku športnih referentov, ki sprejemajo pripombe. Razglasitev najboljših bo vsako leto v mesecu januarju. Za najboljše 3 tekmovalke in 5 najboljših tekmovalcev bodo pripravljene spominske nagrade. Janez Šemrl Kronika za Jelovico in notranji Bohinj 1899-1917 (Nadaljevanje s 13. strani) Naznanili so 2 ribji tatvini (9 postrvi). Storilca sta bila obsojena na zaporno kazen. Razen tega pa še 19 pašnih prestopkov. Zaradi septemberskih viharjev je na Jelovici polomilo 600 m ' lesa, v Bohinju pa 150 m1. Ugodne razmere na lesnem trgu so se poslabšale zaradi bosanske konkurence. Ekskurzija slušateljev hrvaške gozdarske akademije. Septembra 1903 je izbruhnil požar na hotelu Sv. Janez, vendar so ga takoj pogasili. LETO 1904: Projekt za gradnjo ceste Rovtari-ca—Blatni graben ni bil sprejet. Tako so razširili samo obstoječo zimsko vozno pot. Zaradi prevoza lesa po železnici so razmišljali o izdelavi dolžinskega lesa. Začeli so z gradnjo gozdne ceste v odd. 19 (širina trase 10 m). Naznanili so 28 pašnih prestopnikov. Gozdovi so bili močno prizadeti zaradi vetroloma in snegolomov (3.500 m j. Zaradi večjih količin snega (4 do 5 m) so bile sadike na Ribčevi planini močno prizadete. Cene lesu ponovno naraščajo. Vzrok je v zmanjšanju uvoza lesa iz Rusije v Nemčijo. Z izjemo lovske pravice se servitu-tnim obvezancem v (k. o.) Studor odproda pravice na površini 1108 ha v višini 100.158 kron. Sestavljena je bila pogodba, ki so jo predložili ministrstvu. Podobno akcijo so hoteli izpeljati prebivalci Bitenj, Lepene in Loz, vendar se jim ni ugodilo, ker niso bili soglasni. Lovro Varl iz Jezerskega, ki je več kot 50 let ogljaril po Jelovici, je bil zaradi delovne nezmožnosti upokojen pri 80 letih. Konec septembra je Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo imelo letni zbor na področju Rateč in Bele peči. LETO 1905: Na novo so urejali pašne servitute v gozdovih nad Bohinjskim jezerom. Pašnih upravičencev je bilo 57. Pojavila se je tudi želja, da bi del zemljišč ob jezeru prodali kot stavbna zemljišča. Povodnji so poškodovale grablje pri žagi v Soteski. Naznanili so 21 pašnih prestopkov. Od 24. do 26. 10. je bil močan me-tež, ki pa ni povzročil v gozdovih škode. Cene lesa naraščajo in upajo, da bodo z otvoritvijo proge še skočile. Računajo na italijanski trg, kjer je živahna gradbena dejavnost. Valentin Tomše je bil poslan v cesarsko kraljevo gozdarsko šolo v Hall na Salzburškem. Pričeli so z urejanjem v državnem gozdu Jelovica. Od 14. do 18. 9. je gozdno upravo prekontroliral sekcij-ski šef v poljedelskem ministrstvu. LETO 1906: 9. 11. 1906 je bila overovljena kupna pogodba med kranjskim verskim skladom in sekcijo Alpenveina Za Kranjsko o prodaji zemljišč za kočo Marije Terezije pod Triglavom in pri Sedmerih jezerih. Zaradi viharnega vetra 19. 11. 1906 je na Jelovici podrlo 2500 m ' lesa, v Notranjem Bohinju pa 300 m '. Zima in mraz sta huje poškodovala sadike v drevesnici na Ribčevi planini. Zaradi pomanjkanja sadik niso izvršili predvidenih pogozdovanj. Nato se kronika nadaljuje v slovenščini in jo bomo za objavo pripravili drugič. Iz Gedenkbuch für Wirtschaft Radmgnsdorf pripravil BUDKOVIČ Lojze ------------------------------------S Še se bomo greli Gozd kot izvor lesa se bistveno razlikuje od drugih izvirov surovin (premog, nafta) po tem, da se stalno obnavlja. Če bi sekali in trošili po prirastkih, so to neusahljivi viri za industrijske potrebe in ogrevanje prebivalcev. Zaradi močno razvite lesne in papirne industrije je povpraševanje po tehničnem lesu listavcev precejšnje. Zaradi negotovih in dragih virov iz nafte in premoga, pa je tudi povpraševanje po drveh za kurjavo vedno večje. TOZD gozdarstvo Bohinj je v letu 1985 izvršil plan prodaje drv s 3.100 m1 (4.200 prm) po ceni 5.900 din/m3. Od tega so kupili zaposleni in upokojeni pri GG Bled ca. 1.000 m3. Iz čiščenja v gozdovih SLP pa so obojestransko koristno v mali prodaji interesenti v lastni režiji izdelali ca. 500 m3 drv po 800 din/m3. Izvoz v tujino ni dovoljen, čeprav bi za Sortimente v Italiji veliko iztržili. Ta količina bi ob predvidenem poseku listavcev v zasebnem sektorju za Bohinj ob režimu 4 prm na gospodinjstvo in 2 prm za ogrevanje vikendov kar zadostovala. TOK d. e. Bohinj je imel v letu 1985 plah poseka listavcev 4.600 m3 (bi. oddaje 600 m3). Kakor že mnoga leta smo tudi letos plan odkazila in poseka listavcev realizirali le z 2.500 m3 ali 54 % (drv), blagovne oddaje pa 100 m3 ali 17 % (bu hlodov). V preteklosti je bila veliko večja realizacija le s podruž-bljeno proizvodnjo. Kmetje, lastniki gozdov s ponudbo drv na tržišče niso pritiskali. Zaradi nizke cene drv pri »šumski« pa so mnogi pritisnili na majhno količino, kakor polhi« na zalogo«. Pričelo se je prekupčevanje in negodovanje! Postalo je veliko več gospodinjstev (naenkrat upoštevajo tudi babice). V kmečkih gozdovih se žal sečnje ne vršijo načrtno. Obvezne oddaje in nove gradnje že krepko posegajo v glavnico gozda. Prirastki so majhni. Veliko gozdov še ni dostopnih za mehanizacijo (konj je vse manj). Mar- sikje se košatijo debele bukve, mladje pa je večkrat tudi za žival neprehodno. Nespodbudna je tudi cena za bukovino na tržišču ali pa ga ne znamo poiskati. Mnogi lastniki iz naj lepših hlodov izdelajo drva in kurijo drva po 10.000 din. Lahko jih po boljših cenah prodajo naprej, saj imajo drva iz čiščenja »za plotom« oziroma poceni pri GG. Le malo kje sem opazil »baške« za v peč. Z bohinjsko bukvijo za predelavo se na tržišču ne moremo pohvaliti. Ima kar precej tehničnih napak (rdeče srce, zavitost, vej-natost, gnilobo) in oddaljenost. Pri poseku, spravilu in dodelavi drv se delavec ogreje tudi štirikrat. To gretje pa je nevarno in ti/di za lastnika precej drago, zlasti če ni sam sekač in prevoznik in če ni spodbudne cene. Zaradi nizkih cen drv v zasebnem gozdu tudi plana gojitve, čiščenja in redčenj ne dosegamo, čeprav delo v lastnem gozdu plačamo 28 ur/ha po ceni 430 din/ura ob napadlih drveh. Možnosti pridobitve drv pri čiščenju pašnikov GKZ in v lastnih zaraščenih travnikih niti ne omenjam. Pa bomo kmalu tudi oglarili. Debela leska je za to idealna, zlasti če vemo, da iz 2 prm okroglice (650 kg) dobimo 165 kg oglja, kar je po kaloričnem učinku enako količini 100 1 nafte. Pred leti je izgledalo, da bomo imeli tudi drva na karte. KK SZDL Boh. Bistrica je poslala iz zbora občanov celo peticijo, v kateri so občani zahtevali, naj se lastnikom gozdov drv ne prodaja. To pa bi bilo še danes nezakonito. Potem bi kmet ne smel v trgovini kupovati mleka, mesa, krompirja itd. Razmišljati se mora vnaprej, kako bo v prihodnje. Krajevne skupnosti bi morale poslati sezname gospodinjstev. Ob realni ceni, ki bo problem najbolj rešila, se bo pri gozdnih posestnikih dvignilo zanimanje za sečnjo listavcev. Gojitvena dela v lastnem gozdu in marsikdo se bo ob drveh še velikokrat ogrel zastonj in brez ognja. Lovro Strgar Odgovorni urednik: Jože Podlogar. Tehnični urednik: Milena Černe. Člani: Ivan Veber, Alojz Mertelj, Nikolaj Lapuh, Tadej Vidic, Albert Vidic, Boris Ahac. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 600 izvodov.