DELEGAT NE SME BITI LE ŠTEVILKA
Vse prevečkrat uspešnost nekega sestanka ocenjujemo le po številu udeležencev, ne vprašamo pa se, če smo z njim dosegli res tisto, kar je bil namen, to je, dati sestanku pravo vsebino. Zadovoijimo se s tem, da ugotovimo sklepčnost, menimo, da je dovolj, če večina delegatov vzdigne roko za predlagani odlok, sklep, dopolnilo ali kaj drugega.
Mnogo začetnih napak, s kule-rimi smo se srečevali v prvem obdobju delovanja delegatskega sistema, smo resda že odpravili, a nikakor ne vseh. Čeprav smo že nekajkrat tudi v rraši občini javno spregovorili, se zdi, da se tem na-pakam kar ne.moremo izogniti. Zato ni čudno, da se nekateri de-legati včasih počutijo zgolj šte-vilke na seji, ne pa kot nekdo, ki bi moral odločati o vseh po-memttnih zadevah tako v občini kot v republiki in federariji.
Če bi uspešnost dela XXVIII. konference delegacij za zbor združenoga dela naše občinske skupščine ocenjevali po navzoč-nosti njihovih delegatov na sejah, bi jih vsekakor morali pohvaliti. Delegati te konference navadno presedijo v skupščin-skih klopeh vseh sedemnajst ali še več točk dnevnega reda, ki jih pač obravnava ta zbor. Res je, da vtem mandatu še nismo nikoli imeii pripombe, dopoliiila ali svojega mnenja h gradivu. Toda
to pravzaprav ni tisto, kar bi zbu-jalo pozornost, saj je znano, da se večinoma v razpravi oglašajo delegati iz istih konferenc. Toda lepo sliko o delu te konference kvari nekaj čisto drugega.
Tatjana Gačnik, predsednica XXVIII. konference delegacij za zbor združenega dela naše občin-ske skupščine, sicer pa pred-metna učiteljica kemije in biolo-gije na OŠ Edvarda Kardelja v Polju, je takole predstavila nji-hovo konferenco: »Sestavljajo jo po en delegat iz vzgojnovar-stvenih organizacij Vevče, Zajčja dobrava in Zalog in dele-gati iz osnovnih šol Leopold Maček-Borut, Adolf Jakhel, Tone Trtnik-Tomaž in Edvard Kardelj.«
Njihova konferenca se sestaja med dvanajsto in drugo uro po-poldne. drugače nimajo časa. »Pride po en delegat iz vsake te-meljne delegacije, če pride... Nekateri šele tu odpirajo kuver-te, drugi so tiho, tretji ne razu-
Tatjana Gačnik, predsednica XXVIII. konference delcgacij za zbor združenega dela naše občinske skupščine
mejo gradiva...,« razlaga prcd-sednica konference Tatjana Gačnik.
Zastavlja se torej vprašanje, če se sploh sestajajo temeljne de-legacije. Toda na zadnji seji kon-ference so se zmenili, da bo vsak delegat preučil del gradiva, tako da ne bi razlagala vedno le'Tat-jana Gačnikova, ampak bi sode-lovali vsi. »Toda vedno se udele-žujemo sej zbora združenega dela, čeprav je to včasih tudi problem. Vendar je naš delegat tam le številka,« je povedala predsednica te konference misel, ki smo jo že omenili v uvodu.
Tatjana Gačnik, ki se je v tem mandatu prvič spoprijela z dele-
gatskimi nalogami, ni zadovoljna s takimi razmerami. »Povprašala sem, kako je to potekalo v prejš-njem mandatu, pa so mi odgovo-rili, da podobno,« pravi in še doda: »Zdi se mi preprosto škoda časa, ki ga potrošimo za take sestanke. Ne prineso nobe-nih rezultatov.«
Zakaj torej delegati te konfe-rence niso motivirani za to, da bi dali svoj prispevek k odločanju občinske skupščine? Najbrž je vzrokov več^enega izmed njih je omenila tudi Tatjana Gačnik. »Težko je biti delegat, ko pa je treba odločati o toliko različnih stvareh, na kalere se seveda ve-čina od nas ne spozna. Kako naj, na primer vemo, če je prav, da se neka cesta gradi prav tu in ne kje drugje.«
Potem je seveda tu še poman j-kanje časa, saj je že prebiranje gradiva dolgotrajno, kaj šele njegovo razumevanje, vzgojite-ljice in tovarišice v šolah pa si ni-kakor ne morejo privoščiti, da bi to opravljale med delovnim časom.
Tatjano Gačnik moti to, da delo njihove konference nima prave vsebine. Marsikateri od delegalov in tudi od strokovnih delavcev pa se zadovoiji le z vi-dezom, s sliko, ki se ponuja očem. Toda ali je prav ostajati le na površju?
DARJA JUVAN