štev. 14.
V Mariboru 15. julija 1874.
Tečaj III.
Izhaja in 15. dne vsa-kega meseca.
Rokopisi ne vračajo se.
ZORA
Stoji na leto: redom po  5 forlntOT, Izjemoma po 3 foriate.
ČASOPIS
ZABAVI I PODUKU.
Pregled. Eazne poezije. — Helena. — Strašna noč. — Koljučaja Eoza. — Jugoslav-janske pisateljice. — Dante AUigMeri. — Salzburg—Juvavo. — Pisma Zori-slavu. — Književni in umetnostni ogled. — Naznanila.
Razne poezije.
Dve Puškinovi.
-S-
Voz življenja.
Naložen težko voz je v5asi, Po cesti lahno le drdra; Je hud voznik: čas sivolasi; Nikdar ne stopi on z voza.
Pripravljeni, si streti glavo, Na voz se v jutro vsedemo. Ni mar za kojo nam lajšavo, „Hajd' hajdil" radi vpijemo.
O poldne že nas drznost mine ; Smo stresli se, strašnejši že So klanci zdaj nam in brežine. „Po lahko, mož!" naš klic zdaj je.
Voz le naprej hiti drdraje, Zvečer smo vajeni mu že. Dremlje dičimo do postaje, In čas poganja konjiče.
Prerojenje.
Umetnik - skaza s čopom hladno Premaže sliko mojstersko, In svoje risanje neskladno Načrta tja brezmiselno.
Pa sčasoma te barve tuje S podobe se odluščijo; Spet mojstra delo občuduje V krasoti prejšnji nam oko.
Tako iz duše utrujene Izgibljejo zdaj zmote mi; V njej spet podobe neskaljene Nekdanjih vzdigajo se dni.
14
210~
Tri pesni Lujize Pesjakov e.
Prazna želja.
Gori, le gori na strmo višavo, "Ven iz doline, kjer vse me tišči!
Nemam prostora za srčno težavo, Sopsti nij moč, me tesnoba mori. —
Doli zdaj gledam s planine visoke, V znožji mi širi prelepi se svet.
Morske pozdravljam tu ceste široke. Meje ne najde nobene pogled.
Vendar nij manjša še moja težava, Vendar še bolj mi razjeda srce —
Al ne obsega vse zemlje planjava Strte ljubezni brezkončno goijé?
Osoda.
Ona, katero je ljubil, nij marala za-nj; Druga je svojo ljubezen razsipala na-nj, Za-nj je nje srce gorelo. Njega mej vsemi hotelo. Nade se svoje najslajše se ločil, Z drugo se je za življenje poročil; Njena jo bila njegova zvestoba, — Ljubil pa vendar je ono do groba.
Znabiti.
če bi molila vselej,
Ko zvesto mislim na-nj, Bi sveta kmalu bila
Brez dobrih vseh dejanj.
Znabiti res ljubezen
Napravi mi še to. Saj 6na zaslužila
Človeku je nebo.
211
Pri glasoviru.
J. Lel>an.
O čemu ti, lepo dekle. Tak sa-uiski mej vrati stojevaš. Ter slušaš igranje moje? Mar, ljubka, se méne boje vaš?
Le bliže, le bliže samo, Oj deklica lepa, premila! Še pesen zaigram eno, Ki srce ti bo zveselila.
A kadar pri kraji bom ž njo, Darilce mi bodeš darila: Glej ! v lice me bodeš gorkó Oj deklica ti poljubila.
Helena.
Izvirna povest; spisal Jarij Vranic. IV.
Toda, ljuba! zdrava bodi. Delj muditi se ne smem, Vdati moram se osodi. Ki vkazuje mi, da grém.       A.
Akopram je bil Stanislav zelo utrujen, vendar spati ni mogel. Pri mizi sedeč pisal je skoraj celo noč, le proti jutrn naslonil je svojo težko glavo na posteljo. A nij dolgo vžival sladkega spanja. Na vse zgodaj potrkal je nekedó na vrata. Bil je vojak, kterega je poslal general Radvin klicat Stanislava, naj brž vstane in so napravi na odhod. Stanislav se naglo obleče in nij bila še pretekla ura, ko je že nesel vojak njegovo malo imetje na generalov dom, Stanislav pa je rekel, da pride pozneje.
„Zdravi, gospa!" dé Stanislav svoji gospodinji, katera je bila ravno prišla iz svoje sobe.
„Kamo pojdeš, Stanislav?" zavzame se žena.
„Vojak sem in sedaj-le odidem na Ogersko", odgovarja Stanislav in bridek smeh mu igra okrog usten.
Kakor bi treščilo v gospo, tako se je zavzela. Od samega strahu nij mogla dolgo govoilti, le jecljala je: „Kaj ti si vojak, Stanislav? To ne more biti! Kako to, povej?" —„Gospa, ne vznemirujte se, je že tako, saj sem sam to hotel. Tu le imate plačo za stanovanje. Lepo se vam zahvaljujem za mnogoletno postrežbo in skrb. Ako pridejo moja mati kmalu v Ljubljano in se tudi oglasijo pri vas, recite jim, da jih lepo pozdravljam, tudi sestrico in bratca, ter da se kmalu vidimo, bile so njegove zadnje besede in odšel je proti Križankim, kjer je stanoval general. Kakor zapanjena stala je stara gospa v Stani.slavovi sobi. Da je Stanislav vojak, le-to zdelo se jej je nemogoče.   Slednjič se jej vderó solze iz oči: „Takó
14*
212
sem ga iméla rada, kakor lastnega sina ; sedaj pa gre na vojsko ! Kako mora biti še njegovi materi hudo, ker je še meni tako, tarnala je žena.
General Radvin je bil že vstal, ko je prišel Stanislav k njemu. Prijazno ga je sprejel in povabil na zajutrek, da se okrepča za daljno pot. Razgovarjala sta se mej zajutrekom o tém in onem. General je posebno hvalil oni kraj na Ogerskem, kamor sta Imela iti; menda je vedel blagi mož, da je človeku, akoravno se tudi srčnega dela, vendar težko zapustiti domovino. Stanislav kazal se je veselega in general imel je najboljše upanje o svojem mladem znancu.
Po zajutreku odpravita se precej. Generalov kočijaž vpregel je dva iskra konja, da ju popelje od tod. Stoprv sedaj domislil se je Stanislav, da se morebiti ne bodo peljali mimo Lilekove hiše, kajti tamo mimo se nij prišlo navarnost na césto, zato pošepta kočijažu nekaj na uho, menda mu je že povedal, kod naj vodi konje. Kočijaž bil je precej zadovoljen, tem bolj, ko mu je stisnil Stanislav nekaj svitlega v roko.
Lep, krasen dan je bil. Nebo je bilo jasno, in solnce je zlatilo žarki ljubo zemljo. Iz hiše tik križarske cerkve pridrdra kočija in zavije v Gradišče; a kaj je to, konji ponehavajo teči, tako da gredo naposled prav počasi. Stanislav, katerega je ravno nekaj vprašal general, pozabil je na odgovor in zrl na okno Lilekove hiše. Nepremično zre tja, srce mu je pa tužno. Na okni sloni ljubimka Helena v léhni jutranji obleki. Solze jej močijo čarokrasno lice, srce pa jej hitreje bije, ko vgleda ljubimca na vozi. Kočija je že pod oknom, konji se vstavijo, kakor nalašč, na ljubo ljubimcema, da njima podaljšajo zadnje trenutke. Helena se malo vzpne skozi okno, se pokaže ljubimcu in lehko prileti rudeča roža iz okna Stanislavu v naročje. Stanislav se zahvali s pogledom ljubimki. Neusmiljeni bič vdaril je po konjih in v divjem diru ločili so ti ljubimca! Stanislav poljubi cvetko, žalostno se nasmeje in dé generalu : „Za klobuk bodem vtaknil cvetko, kajti veste gospod, tu je navada, da dade deklice mladenčem puš-Ijice, kedar gredo v vojake."
General se mu nasmeje in zamisli v one čase, ko je bil sam v takih okoliščinah.   Kaj ne, to so bili lepi dnevi?
Ljudij nij bilo na ulici in Helena menila je, da nihče nij videl tega ; a ravno takrat je šel mimo z Jutranjega sprehoda Bogomir M. in videl vse. Obstal je in gledal, kaj bo še, a ko je zdrdral voz naprej, nasmijal se je divje za vozom, pogledal potem na okno, kjer je slonela že zmeraj Helena, gledajoča za vozom, kateri se je brzo dalje umikal, dokler ni zginil za oglom. Kakor bi bila ugledala zlobnega duha, skoči od okna Helena, ko vgleda Bogomira.   Ta človek vzbudil jej je hude misli.
Konji teko vedno naprej, vedno dalje se pomice Stanislav od ljubimke, vendar njegov duh je pri nji. Solnce pa tako veličanstveno sije, kot bi ne
213
poznalo nobenega zla in bi nikomur ne kalila nikaka tuga svitlega lica. Vsa priroda je tako vesela in radostna, Stanislav je pa tužen, tako, da se nikoli ne tako, zarad ljubimke, katero je zapustil. Neljube slutnje vzbujajo se mu v prsih in mu ogorčujejo žalost.
Helena vedno plače za njim. Malo govori in je v svoji sobi zaprta. Nobena stvar je ne veseli več. Na vrt, kjer je bila prej tako rada, kedar jej je čas dopuščal, ne zahaja več in rože po gredicah, katere je prej tako skrbno gojila in zalivala, ne vesele jo več; vse je zapustila. Rudečica jej je izginila z lic in bleda je, kakor dolgoletna bolnica, Na večer sloni dolgo na oknu in gleda tja po vrtih, kot bi koga pričakovala, potem pa si zakrije bledo lice z rokama in solze se jej utrinjajo iz modrih očij.   Zna se jej, da silno trpi, a nikedar nij čuti od nje najmanjše tožbe.
Taka je bila prve dni po Stanislavovem odhodu Helena ; a ko je prejela od njega pismo z Ogerskega, bila je zopet bolj vesela in poznalo seje, da okreva. Nasmeje se zopet v časi, toda le redko. Vedno bere pismo Ijubim-čevo in plače samega veselja, ker jo tako ljubi, potem mu odpiše in komaj pričakuje odgovora. V spanji vedno sanja o njem. Kedar je po dnevi utrujena od dela, sede pod košato drevo h kameniti mizi, ter sanja o ljubimcu in si domišljuje, kako ga bo sprejela, kedar se vrne in kako lepo bode potem, kedar bo njegova žena. Tako sanja ljubeča deva toliko časa, da zadrem-Ije v hladu in dalje sanja o ljubem. Ivana, katera se je že bala, videča Heleno tako žalostno, da zboli, vesela je sedaj, ko vidi, da je Helena radostna in jej lice cvete, kakor poprej, ko je bil še Stanislav tu.
*
*       *
Ne daleč od kupca Lileka imel je Bogomir M. svojo hišo. Starišev nij imel več. Ko je bil polnoleten postal, ravno umrl mu je bil oča in mati že dokaj let poprej. Bogomirov oča je bil trgovec in dal je tudi svojega sina trgovstva učit, da prevzame po njegovi smrti domačo kupčijo. Dosti denarja je zapustil oča Bogomiru, da se mu nij bilo treba zelo s kupčijo vkvarjati, vendar je sin podedoval za očetom grabežljivost, kajti grabil je po edni strani, kolikor je mogel, ne zmene se, ali je njegovo početje pravično ali krivično, samo da je desegel svoj namen; po drugi strani pa je nepotrebno potrošal imetje, katero je krivično ljudem iztrgal. Tudi je imel neko posebno načelo ljudi na svojo osebo vezati. Kedar je bil namreč kedo v kaki stiski zaradi denarja in ako je hotel onega od sebe odvisnega storiti, ponudil mu je radovoljno posojilo, z dobrimi pogoji izprva, s časom je pa vedel vendar vselej svoj dobiček vjeti. Mnogo ljudij je on tako v nesrečo pripravil. Zraven drugih slabih lastnostij bil je on tudi zelo gizdav. Menil je, da je najlepši človek v celem mesti. Da je bil precej postaven in tudi še dosti čednega obličja, se mu nij moglo odrekati, a da bi bil najlepši mladeneč v celem mesti, to nij bilo res.   Iz njegovega samoljubja
214
rodila se mu je misel, da bo tudi najkrasnejšo ženo dobil, kedar se bo ženil. Katero je mislil po vsi sili za ženo imeti, vedel je že marsikedo, namreč lepo Lilekovo Heleno. Zarad tega se je seznanil že zgodaj z Li-lekom in vedno je imel kak opravek pri njem, da je le mogel videti Heleno, kajti menil je, da se bode gotovo na prvi pogled zaljubila vanj in ga prosila, naj jo vzame za soprogo. Tega je bil še bolj prepričan, ker mu je bila že marsikatera gospodična rekla, da njegovim lepim očem ne more zapr-stati nobeno dekle, tudi ko bi se zarotilo, da ga neče. Tako hvalisanje je Bogomir kaj rad poslušal in to ga je tudi v njegovem menenji potrdilo, da bo Heleno kaj z lehka za-se pridobil.
Lilekova Helena je bila proti njemu izprva sicer prijazna, vendar ne bolj, nego z vsakim drugim. Ko pa je črez nekoliko časa spregledala Bo-gomirove namere in je on le vedno bolj silen postajal, zavrnila ga je z lepa in nij dosti več govorila z njim. To se je Bogomiru silno zamrzelo, kajti menel je, da je že dosegel svoj namen ; a Helenina zavrnitev treščila je vse njegovo upanje v nič! Vendar nij pokazal svoje jeze. Vedno seje še prijazno obnašal, če tudi ga je zelo grizlo in ker mu še Lilek nij hotel dati v tej zadevi določnega odgovora, sklenil je tudi proti njemu iti po oni poti, po kateri je že toliko ljudij dobil v svojo oblast. Denar, kateri mu je že tolikrat pripomogel, namere vresničiti, mora mi tudi tu pripomoči, mislil si je Bogomir. Ako le starega v svoje roke dobim, potem bom lahko tudi njegovo hčer. Zvedel je bil že tudi, da ljubi Helena nekega Stanislava L. Dolgo ga ni poznal, kakov je, zadnjič ga je pa videl in vstrašil se je bil takega tekmeca; a ko je slišal, da pojde na Ogersko, poskakovalo mu je srce samega veselja, kajti mislil si je, sedaj mi vsaj ta ne bo delal zaprek.
Najvažnejše vprašanje za Bogomira bilo je pa to, kako je mogoče, premožnega Lileka spraviti v potrebo. Vgibal in premišljeval je, kako bi spravil Lileka v zadrego, kajti to nij bilo lehko ; vendar hudoben človek zmisli si vse in vsak pripomoček mu je dober, da le doseže, kar želi.
Lilek je bil žitni trgovec. Dovažal je žito po Savi in ga potem prodajal na vse strani. Bogomir, hoteč izpeljati, kar je naklepal, podkupil je dva Lilekovih brodnikov, ktera sta imela opraviti pri dovažanji žita, da sta prevrtala polne ladije in se je pogreznilo vse žito. Hudo je zadelo to Lileka in ker se je to večkrat zapored zgodilo, zgubil je v kratkem skoraj vse premoženje. Kedar bogatega človeka, ki je prej vsega v obilosti imel, zadene nesreča, ne more tega tako lehko strpeti. Če je le mogoče, pomaga si, da doseže zopet prejšnje bogatstvo. Tako je bilo tudi z Lilekom. Mož je bil zelo vesel, ko mu je Bogomir ponudil pomoči. Velika milost zdela se mu je, da hoče Bogomir njegovo hčer v zakon, in v svesti si je bil, da bode Helena, katera ga je vselej in v vseh rečeh poslušala, tudi
215
sedaj ubogala, posebno, ker jej bode zelo dobro pri Bogomiru. Od tega časa je bil Bogomir skoraj vedno pri Lileku, kosil je pri njem vsako nedeljo in kamor je Lilek s svojo hčerijo bodil, gotovo nij manjkalo Bogomira zraven in ljudje so sploh sodili, da nobeden drug ne bo Helenin mož, nego on. Tudi Heleni jelo se je nekaj dozdevati. Vgibala je, kaj pomenja to in strahom pričakovala, kaj pride iz vsega. Mnogokrati skušala je kaj od očeta v tej zadevi izvedeti; on jej pa nikedarnij dal pravega odgovora.
Lilek je tržil še vedno naprej, toda nobena reč nij šla več po sreči, povsodi ga je zadevala nezgoda in pričakovati je bilo, da ne bo mogel ne samo dolga plačati, ampak bo še na konec prišel. To tudi nij bilo njemu skrito ; zarad tega je napenjal vse svoje moči, da si zopet opomore. Toda zastonj! Vsako leto je več izdajal, nego prejemal. Bogomir je vse dobro vedel. Na videz je sicer miloval Lileka, v resnici je bil njegove nesreče iz srca vesel, kajti v kratkem bo Lilek popolno od njega odvisen in potem dobi lehko Heleno za ženo, njo, ki ga je enkrat ponosno zavrnila, ko jej je ponudil svojo roko. Potem pa jej lehko pokaže, da je on gospod in ona ga mora poslušati.
Preteklo je eno leto in pol. Helena je postala bolj tiha in na lici se jej je znalo, da ne vživa prejšnjega veselja. Le takrat, kedar je prejela pismo od Stanislava, bila je zopet nekoliko bolj vesela; kmalu pa se jej je vrinil na misel Bogomir, pooblačila se jej je zopet duša, ker, akoravno še nij vedela ničesa gotovega, zakaj je vedno pri njenem očeti, vendar je slutila, kaj ima to pomeniti. Bogomir je govoril o Heleni kakor o svojej nevesti, toda edna stvar mu nij dala pokoja noč in dan, namreč, ker je vedel, da si Stanislav in Helena dopisujeta. Tudi temu hotel je v okom priti. Nagovoril je Heleninega očeta, naj ustavi dopisovanje ljubimcev, ker jo bode njemu zaročil. Lilek je bil primoran to obljubiti, a Bogomiru še nij bila sama obljuba zadosti. „Kaj bode hasnilo, si bosta pa skrivaje dopisovala. Najbolje je, da naročiva pismonosu, da prinese vsak list, napisan, na Heleno, vam in potem mu ne bode mogla odpisovati. Ravno sedaj le je najbolj pripraven čas, ker se bode Stanislav premaknil s polkom."— „Kako veš ti to?" vpraša Liiek Bogomira.
Mesto odgovora izvleče iz žepa Bogomir list in ga poda Lileku rekoč : „Jaz sem kar samovlastno to-le pismo pretrgal, ker mi je ravno v roke prišlo; saj sem se nadejal, da boste vi zadovoljni."
Lileku se je to vendar malo preveč zdelo, da se tuj človek upa vtikati v njegove družbinske zadeve. Kar pobledel je samo jeze, ko mu je podal Bogomir Stanislavovo pismo ; a Bogomir ga je imel že toliko v kleščah, da si nij upal Bogomiru vsako vtikanje v njegove pravice prepovedati. Ko se je zavedel od prvega srda, prikimal mu je in s tém dovolil, še na-
216
prej tako delati. Bogomir se je kazal, kot da bi kaj nerad to delo prevzel, v resnici pa mu nij bilo ljubšega dela, kot je bilo to.
Stanislav je bil pisal v zadnjem listu Heleni, da se bode sedaj premaknil v drug kraj in da mu naj toliko časa ne odgovori, dokler jej ne piše iz novega stališča. Bogomir je to pismo tako zapečatil, kakor je bilo prej in ga poslal po listonoši Heleni, potem pa je vsa druga pisma od Stanislava vlovil.
Dolgo je Helena pričakovala naznanila od Stanislava, pa nij ga bilo. Kakor da bi bil umrl, nij bilo čuti nič več o njem. Kot dete po materi, tako plače po ljubimcu in obupno vije roke; boji se, da se mu nij pripetilo kaj hudega. „Znabiti je bolan in ti zato ne more pisati", tolaži jo Ivana, pa Helena se ne da upokojiti. Obupnost se je vselila devi v srce. Akoravno jej ne piše ljubimec, prepričana je njegove ljubezni tako, da je ne pregovori celi svet in ko bi jej bil v resnici nezvest, ona ne bi hotela verjeti, da bi jo on mogel zapustiti. V spanji večkrat vsklikne: „Saj te ljubim, dragi!" se nasmeje in zarudi v lice; sanja se menda revici, da jo on poljublja. Zbudi se, pa precej se jej pomrači celo, videči, da so bile le sanje! Vendar je potem nekoliko mirnejša črez dan. Tako živi bolestno življenje. Vedno pošilja svojo strežajko Ivano gledat, če je prišlo kako pismo za-njo ; toda, ta se vrača prazna. Helena jo pričakuje že pred vratmi videča, da ne nese ničesa, gre tužna v sobo. Ako še tako prijazno solnce sije in zapeljivo vabi človeka, sobo zapustiti, ter se iti veselit lepega dne, ona je vendar tužna in doma. Časi gre na vrt, pa še mari jej nijso zapuščene gredice; saj je tudi njeno srce prazno in zapuščeno! Na večer, kedar jo sapica objemlje, zre zvedavo v sinje nebo, v zvezde, kot bi upala, da jej one povedo kaj o ljubimcu, ali jo pa vsaj nekoliko potolaže; saj one gledajo celo noč z višave na zemljo, one vidijo gotovo tudi njenega ljubimca in vedo, kaj dela. Čudno je res, da ima vsak nesrečen ali na duhu bolan človek toliko zaupanje do krasnih zvezd. Rad se ozira va-nje, menda zato, ker dobro zna, da le od zgoraj mu je upati pomoči, ali pa zato, ker tako skrivnostno sijejo ; do vsega skrivnostnega pa takega človeka vleče neka čudna moč. (Dalje prih.)
Strašna noč.
Amerikanskapovest. Janko Leban.
Bilo je leta 1846, ko sem, ustrezajoč tirjatvam svojega stanu potoval kot davkar po južnem delu Illinois-a. Priznati pa moram, da je oni del Amerike tak, da si ga blagovoljni čitatelj pustejšega in žalostnejšega misliti ne moreš!   Rekalo se je sicer, da je imela civilizacija zadnji čas
217
veliko blagodejnega upliva na to zapuščeno okolico; vendar naj si bode temu kakor koli hoče, istina je harem, da ob času, ko sem jaz tamkaj bil in sem tam ono strašno dogodbo doživel, katero hočem tu potrpežljivemu bralcu podati: civilizacije v teh okolicah še sledu nij bilo. Po vsej pravici sem torej lehko dvomil, ali bi civilizacija mogla še kedaj osrečiti ta kraj s svojo vseskozi blažilno in blagodejno močjo. In ko sem iz te dežele z zdravo kožo ušel, uvidel sem, da ta dežela nij drugega, kakor prebivališče morilcev, konjskih tatov in drugega izmetka človeštva, kateri se je iz vseh krajev sem pritepel in tukaj vkupno živi. Po največem delu te dežele so se bavili oni hudobneži, ki so ubezali postavni kazni in so se tukej le zato naselili, da bi tudi v prihodnje svobodno hudodelstvovali in to brez vsakega stialia pred služabniki pravice. En del teh ubežencev si je tamkajšnje vladne zemlje skoro popolnem prisvojil; zidal je na nji hiše in jel gojiti poljedelstvo, misleč, da nikakor ni dolžan vladi davkov plačevati. Večina teh ljudij je pa živela skoro edino od plenjenja in postala posebno glasovita zaradi konjskega tatinstva. —
Moja služba mi je delala dolžnost, da sem moral vsako leto one okolice obhajati in iztirjevati pri tamkajšnjih prebivalcih davke. To pa nij bilo samo težko, nego tudi zelo nevarno delo, ker smo bili davkarji onim prebivalcem trn v péti. Živeli so ti zločinci v navedenej okolici toliko časa samosvoji i bez strahu, tako, da so na vse zadnje najmanjšo tirjatvo od strani vlade imeli za krivično. Jaz sicer nijsem hotel postavno z njimi ravnati, čeravno so bililesvojat razbojniška; kajti zdelo se mi je preokrutno, da bi one ljudi kar brez obzira podil iz dežele. Na taki način sem si meju njimi celo nekaj simpatij pridobil, akopram sem bil časi posiljen ravnati proti njih pravnemu pojemu. Vendar mi je do tega, da brez daljega razlaganja kar prejdem k mojej strašni dogodbi v tem kraji.
Bilo je 19. novembra 1846, ko so me različne okolnosti posilile, da sem potoval po skoro najbolje zanemarjenem delu opisane dežele. Okolica mi je bila čisto neznana in pot me je vodil skoz temen in neprijazen gozd. Edini vodnik mi je bil ozek pot, kateri se mi je češČe pozgubljal, in sem ga vsakokrat le z veliko muko zopet našel. Jahal sem zelo dragocenega konja; kajti mož, od katerega sem ga bil kupil, me je zagotovil, da je žival jedva 6 let stara. Ali se je ta njegov izrek naslanjal na resnico, ne vem. Toliko pa moram reči, da je bil to eden najlepših konj, kakoršnih sem kedaj videl. Bila je to kaj pametna žival, in akopram sem jo še le nekaj tednov imel, priljubila se mi je vendar tako, da bi je ne bil dal za noben denar. Kljubu temu mi je bila tovarišija tega konja na tem poti zelo neljuba. Veliko ljubše bi mi bilo, ko bi konja doma v hlevu imel ; kajti okolica, po katerej sem potoval, znana mi je bila dovolj, da je poplavljena s konjskimi tatovi in enake vrste ljudmi. — Ko sem od
218
doma odnnil, jahal sem — promislivši to — drugega, ne tako dragocenega konja. Slučajno pa sem se sešel na poti z nekim konjskim kupcem, kateremu sem svojega konja se sedanjim zamenjal. Se ve, da nijsem takrat še slutil, da me bode baš to pripravilo skoro ob življenje!
Nebo je bilo pokrito z gostimi oblači in zdelo se je, da zdaj pa zdaj se bo ploha nlila z neba. Jaz sem bil zaradi tega v nemalih skrbeh; kajti zelo sem si želel, da bi našel kako hišo, predno bi začelo dežiti. Celi božji dan, od zore do mraka sem jahal, a nijsem bil tako srečen, da bi našel kje kako bajtico. Se človeka nijsem srečal nobenega, in le proti poludnevu se mi je pozdevalo, da sem videl v daljavi človeka, kateri pa je pete odnesel, kakor hitro me je bil zagledal. To se je pa, kakor pravim, pripetilo uže o poludne ; toda sedaj je bilo uže v noči, kajti ena ura je bila uže potekla, odkar je solnce bila zatonilo. Nij čuda torej, da sva jaz in moj konj potrebovala počitka. — Sreča mi je bila tako mila, da dospem do nekega kraja, kjer je bil gozd posekan. Tukaj stopim s konja, in ga pustim, da se malo oddahne. Potem zasedem zopet svojega belca, in jo maham po gozdu naprej. —
Nij dolgo trpelo, da pridem zopet do nekega gozdnega posekanja, in se mojim očem odpre več potov, vodečih na razne strani. Zato sem bil posiljen stopiti s konja in iskati pravega pota, da bi srečno prišel do svojega namena. Med tem, ko sem se s tem bavil, slišim naenkrat prav v obližji krepek glas, uprašajoč me :
„Kaj pa iščete vi tujec tukaj ?"
Vsak lehko previdi, da me je ta nepričakovani glas zelo oplašil; kajti jaz sem malo prej zamišljen zrl v tla premišljevaje, po katerem poti bi jo krenil. Plaho povzdignem oči. — Pred mano je stal neprijazen človek se širokimi piccami. Mož je moral biti kakih 40 let star. Na ramenih je nosil puško, okoli pasa je imel nataknenih več samokresov. Videl sem, kako je na vsako moje gibanje prežal, in me od nog do glave motril. — Ker mu še nisem bil odgovoril na dano vprašanje, rečem:
„Pravi pot sem zgrešil; bili bi morda Vi tako dobri, da bi mi ga pokazali?"
„Prav rad", zavrne me mož kratko, „pa kam ste namenjeni?" „V L —. Rad bi pa krenil po najkrajšem potu, ki pelje tja.   Kteri pot mi svetujete?" „Levi."
„Ta pot se mi pa zdi tak, kakor bi po njem nikedar živa duša ne hodila."
„Nij tako ; pot bode lepša, ko pridete še nekoliko dalje ; pa ali hočete uže danes odriniti v L — ?
Ko mu prašanje pritrdim, me mož smehljaje pogleda,  in reče :
219
„No, gospod tujec, 6e pa mislite, svetoval bi vam, da skoro odrinete ; ker L — je od tod dobrih 4 milj!"
„Štiri milje?" prašam ga ves začudjen; „motite se, to ne more biti!"
„Nikakor se ne motim, in po vrhu tega bo nocoj noč temna, kakor bezdno. Sprejemite torej drage volje moj dani nasvet, in ne mudite se predolgo ! — Sicer pa boste na tem potu našli tudi prenočišče v mali bajti, ako bi bili preveč utrujeni, in bi vas ne bilo volja do L — jahati."
Pa kedaj dospem do bajte ? Vi ste prva človeška duša, katero sem na denašnjem potovanji srečal; bojim se torej, da se ne bom sošel nocoj z nobenim več!"
„Poslušajte gospod! Ako jezdite kake tri četrti ure po nakazanem poti, dospete do bajte, prebivalce njene poznam jaz dobro. Oni vas bodo radi prenočili."--
„Pa vi, gospod tujec imate krasnega konja tu", pretrga mož sam sebi besedo.
„Tedaj pa še vedno tri četrt ure pota?" rečem ne mene se za besede svojega tovariša.
„Za koliko bi prodali tega konja, ko dospete v L — ?•' pobara me mož in pogladi svitlo grivo mojega konja.
„Za vse zlato ga ne prodam", mu kratko odgovorim, in tudi ne nameravam prodati ga.
„Je li dobra, pametna žival, ka-li?" praša me moj tovariš; toda predno sem mu mogel odgovoriti na dano prašanje, kar mož bolečine poskoči ter zakriči. — Moj tovariš je namreč roko preblizo gobca bil pomolil, i konj ga je kaj neusmiljeno v prste vgriznil. —
Pametna žival me je na to tako milo pogledala, kakor bi hotela reči, da naj se varujem tega človeka. V meni se je res nekak sum vzbudil, da je mož, ki stoji pred mano, kak zločinec. Zato hitro zasedem svojega konja, pozdravim kratko svojega tovariša in odjezdim po nakazanem poti.
Ko sem uže nekaj časa po tem poti jahal, ozrem se nazaj in zagledam prejšnjega moža slonečega na svojej puški ter pazljivo gledajočega za meno. Kmalu potem se pa mož izgubi v gozd, in nič nijsem ga mogel več videti.
Pot, po kterem sem bil krenil, držal je nekaj časa še precej ravno skoz gozd. Brž potem pa je postajal zmerom oži in oži; na vsezadnje se mi je izgubil popolnoma med drevje. Zaradi tega sem bil češče prisiljen stopiti g konja in peljaje ga za vajeti iskati zopet pravega pota. Očito mi je zdaj bilo, da me je mož, katerega sem za svet bil poprašal bezsrčno ukanil; pa, da to brez uzroka nij storil, sem lehko uganil. Bilo je pa žalibog prepozno, da bi se vrnil, ter si izvolil drug pot, kajti stemnilo se je bilo popolnem, a vrhu tega je še dež, katerega sem se toliko bal, jel kapati,
220
s kraja prav po malem, potem pa zmerom bolj m bolj. — Sedaj nij bilo drugače; sklenil sem prepustiti svojo osodo nagonu pametne živali.
Mej tem se je naredila tako temna noč, da se ne spominjam, da bi bil kedaj temnejše doživel ; kajti v pravem pomenu besede nijsem mogel nobene reči pred svojimi očmi razločiti. Dež je lil z neba, kakor iz škorca, in do kože sem bil moker. Moj konjič je u kljubu temu, da je bil zelo utrujen, vendar pridno tekal naprej. Sicer sem se zelo nadejal, da bom v temoli ugledal kako lučico, katera bi me barem s tem tolažila, da skoro dospem do napovedane hišice. — Jahal sem uže celo uro po tej samoti, in uže se me je polotila misel, da se mi je oni mož v gozdu le zlagal, da se tu nahaja kako bajtica, ko vgledam v svoje največe veselje brleti v daljavi neko lučico. Moj konjiček jo je moral gotovo tudi ugledati; kajti začel je hitreje stopati i pri tem povzdigne glavo ter glasno zarezgeče. Kmalu potem sem dospel kraj gozda, in nekaj minut pozneje sem bil pred bajtico, koja je stala za široko cesto. Brž po mojem prihodu pribiti nekdo iz bajte na vezna vrata ; piivabilo ga je bilo razgetanje mojega konjička na prag. Potem prime konja za vajeti, in prosi me, naj stopim raz šarca, hotel ga je peljati v hlev. Toda jaz nikakor nijsem hotel privoliti v to rekoč, da sem navajen skrbeti sam za svojega konja. Počakal sem ga torej, da je šel v bajto po svetilnico, s katero mi je potem posvetil do hleva, ki je stal za bajtico. Tukej obrišem svojega mokrega konja, priskrbim mu potrebne krme, in stopim potem za možem v bajto zahvalivši se stokrat Bogu, da sem pod streho. —
V hišo prišed vsedem se poleg ognjišča, na kojem je ogenj plapolal smatrajoč od ognja razsvitljene reči okoli sebe. Toda reči moram, da nijsem nič kaj tacega spazil, kar bi mi srce bilo strahom moglo napolniti, ali vsaj mi vzbudilo kak sum, da prebivajo tukaj hudobni ljudje. Izba, v kterej sem sedel, je bila precej prostorna in poleg moža, kateri me je ravnokar vanjo pripeljal, bila je v bajti tudi neka postarana, bleda ženica, katera je po mojih mislih morala biti žena njegova. Mož, ki me je bil pod streho vzel, je bil kaj korenjašk človek in mož lepe postave. Čeravno se je kadkad posiljeno nasmejal, brala se je vender le na njegovem obrazi neka zvijačnost in malovrednost. Njegove z grmičkastimi obrvi osenčene majhne črne oči gledale so me s tako prijaznostjo, da nijsem mogel nič kaj dobrega od njega se nadejati. Po mojih mislih je moral biti ta mož kakih 50 let star in celo me je žalilo, da nijsem mogel darovati svojega zaupanja temu čudnemu človeku. Žena, ki mi je jela sedaj večerjo pripravljati, po kratkem pozdravu nij z menoj še črhnila ne, in zdelo se mi je, da je bil med njo in njenim možem malo pred mojim prihodom v hišo domač prepir. —
Med tem, ko mi je žena večerjo pripravljala, zastavljal mi je mož navadna
221
prašanja : Od kod ? kam ? i. t. d. Ko ga pobaram za pot v L— , odgovori mi ravno tako, kakor oni tujec v gozdu. Povedal mi je nadalje tudi, da je pot, kterim sem krenil, bas najboljši in krajši ter opomni, da je malokedaj videl tako lepega konja, kakor ga jaz imam.
Na vsezadnje mi gospodinja večerjo na mizo postavi, katero sem s kaj velikim tekom povžil. Zdelo se mi je, da se žena po nobenem načinu noče z meno pogovarjati; kajti na vsa moja vprašanja mi je le kratko odgovarjala, in videti je bilo , kakor bi ne bila ravno govorljiva. Dočim sem večerjal, sedel je moj gospodar poleg ognjišča globoko v misli vtopljen. Mene nikakor nij bilo volja, motiti ga in dramiti iz tega premišljevanja, temveč vzamem brž po večerji svetilnico in se podam v hlev, da bi še enkrat pogledal k konju. —
Noč je postajala le še vedno temnejša; deževalo je ravno tako močno, kakor popreje. Ko sem se prepričal, da je moj konj z vsem dobro priskrbljen, povrnem se v kočo s prošnjo, da mi blagovolijo pokazati namenjeno mi nocojšnje ležišče. Mož se meju tem iz zamisljenosti probudi. Sli-šavši mojo prošnjo, vzame mi svetilnico iz roke, stopi na lestvico, stoječo v ozadji in mi veli, da naj mu sledim. Na to odpre neko kljupo, i tako prideva po lestvicah v neko čumnato, kjer bi imel jaz prenočiti. Ta spalnica je bila majhna, bez oken in vrat. Po nobenem kraji se nij moglo va-njo priti, kakor ravno po omenjeni kljupi. Dasi je bila čumnata kaj majhna, bil sem je vender srčno vesel, in če sem potem še pomislil, kako hudo vreme je zunaj, potem sem še zahvalil Boga in se srečnim priSr teval, da sem tako prenočišče še dobil. —
Od dolgega jahanja bil sem seveda do smrti utrujen, ter sem si želel edino počitka, dragega počitka. Zatorej pospravim hitro svoje nabite samokrese, položim je pod zglavje, in se vržem potem v postelj, da bi sladko zaspal. To se mi tudi kmalu posreči, in zadnje reči, katere sem slišal, bile so menda glasovi moža in njegove žene, katera sta se jela (kakor se mi je uže dremljočemu pozdevalo) zopet prepirati v doljnji čumnati. —
Spal sem menda uže nekaj ur, ko se naenkrat ves plah prebudim. — Nekaj čudnesuega se je moralo z meno goditi, akopram še pospan nijsem mogel še vedeti kaj in kako? Vzdignem glavo in čujem. Takoj sem čutil, da se postelja moja rahlo trese. — Pomolim izpod odeje svojo roko in — dregnem ob drugo nežno, mehko roko, katera je morala biti po mojih mislih kaka ženska roka ! — Med tem, ko sem omenjeno roko držal, opazim, da je molela ta iz neke odprtine sobinih tal. Ravno ta čas zasli-šim rahle besede : „V veliki nevarnosti ste ; ne zaspite več, če vam je življenje drago!" —
V tem trenotji spustim roko, katera se rahlo iz moje roke zmuzne.
222
Zdaj sem se bil popolnoma predramil in komaj sežem po svoje samokrese, ko slišim v čnmnati pod meno možke korake. Zdaj se mi je zdelo, kakor da se pod meno vezna vrata zapirajo in brž potem slišim tudi neke može meniti se. —
Rahlo in po časi vstanem iz postelje, pripognem se do prej omenjene odprtine, od kodar sem mogel natanko vse slišati^ kar se je pod meno govorilo. —
„Lehko mi verjamete, Jur ;" slišim glas mojega gospodarja, da je to najlepši konj na svetu in z malim trudom si ga prilastimo. Dober udarec po lastnikovej buči, pa je čedna živalica naša in ostane naša."
„Vem, da je lepa žival," zavrne debel možk glas, „pa čemu bi človeka ubijali? Mislim, da našo vest uže zadosti enake okrutnosti težijo!"
„Vi pa uže zopet tako pridigate, kakor kaka stara čenča;" odgovori drugi zagnavši glasen krohot, „kaj vam je vendar tako hitro srce omeh-čilo? Nekedaj nijste gotovo toliko marali za svojo vest; spominjate se li še one noči, ka-li?" —
„Pustite to, sej veste, da bi dal vse bogatije tega sveta in življenje svoje, ako bi mogel, da storjeno bi nikedar storjeno ne bilo; — ali zdaj?
— čemu po toči zvoniti !?"
„Ha, ha, ha! Primaruha, dobro jo režete! Vendar nij treba, da mi pri tem poslu kaj pomagate; škrijca se bom jaz sam iznebil, in potem ho-čeva vendar deliti." „Pa čemu rajše konja ne vzamete, in pustite potem drugo jutro tujca, da ga bo iskal po hlevu, kolikor ga bo volja!?" —
„No, kaj pa še, tedaj bi vi hoteli, da bi nas ta škrijec policiji izročil?
— In sploh ne morem razumeti, zakaj se toliko potezate za tega pritepenca ! Mar pa ne veste, kar je? No, če pa ne veste, naj vam povem, da je le eden tistih šembranih davkarjev, kateri nas hočejo zapoditi iz hiše in dežele! Po tem takem storimo le še dobro dela, ako ga s poti spravimo."
„Jeli pa to resnica?" pobara drugi z jeznim glasom. „Je morda ta trap tudi eden tistih škrijcev, ki nam denarjev jemljó, da je vtaknejo potem v svoj žep? — — Potem pa naj me bes, če le besedico še izgubim, da prizanesem njegovemu življenju!" — Ni besedica vsega tega pogovora nij mi bila ušla, in takoj sem spoznal v kakej nevarnosti sem. Moža, ki je tako z mojim prenočiteljem besedoval, spoznal sem koj po glasu, da je baš tisti tujec, kateri me je bil sé svojim svetom zvodil v to tolovajsko drhal.
— Nijsem smel več časa gubiti, da si rešim življenje; kajti slišal sem razločno, da so ti hudobneži že stopili na lestvico, kije vodila v mojo spalnico. -— Vzemši v vsako roko nabit samokres pričakoval sem njihovega prihoda. — Slišal sem dobro škripanje lestvenih klinov, i brž potem sta kljupo previdno in bez vsakojakega šuma vzdignila. — — Luč slabo raz-vetli mojo čumnato in brž na to ugledam nad odprtino — glavo in prsi
223
svojega zavratncga gospodarja! — Zdaj je bil čas, da si po močeh po-, magam. — Urno pomerim v srce tega hudobneža in — sprožim. —--
Strašen krik in pa šum, ki ga je uzročilo padše telo mojega ustrel-. jenega gospodarja, bilo je vse, kar sem slišal. Kljupa se je zopet zaprla, in globoka tema je bila v novic okoli mene. —
Pet minot je bilo menda že preteklo, ali najmanjšega nemira nij bilo slišati od zdolaj navzgor. Ustopim se tik svoje postelje ne vedoč, kaj bi počel. Na enkrat slišim v doljnji sobi rahlo govoriti i kmalu potem se mi je zdelo, kakor da bi neke osobe bajto zapuščale in vrata za seboj zapirale. — Misel, da mi lehko konjička ukradejo, dala mi je zopet pogum in srčnost k dejanju. Odprem kljupo, stopim po lestvicah v doljnjo sobo in hitim (za mrtveca, ležečega pred lestvicami se še ne zmene) na ravnost v hlev. — Svojega konja sem v hlevu srečno našel. — Tamkaj ostanem potem do zore, toda ne da bi bil slišal, da je kdo v bajtico stopil. — Ko je dan pokal, obsedlam svojega belca ter se pripravim na odhod. Preje sem se podal pa še v bajto pogledat, kako je zdaj tam. Bilo je vendar kakor preje. — Na tleh je ležal v lastnej krvi plavajoč mož, katerega sem jaz prejšnjo noč ustrelil. Opazil sem pa tudi, da je postelja moje gospodinje bila ravno pod mojo posteljo in da me je dobrovoljna žena s pomočjo neke odprtine v stropu včerašnjo noč opominjevala, da" naj ne spim. — — Žene pa nijsem potem nikedar več videl, kar me je pa neznansko žalilo, ker se jej nijsem mogel zahvaliti za mojo rešitev. —
Malo ur potem sem prijahal v L —, in ko sem se še tistega dne z nekim policijskim uradnikom vrnil v bajto, bil je umorjenec vender le še edini nje prebivalec. —
Koljučaja Roza.*)
z ruskega poslovenil Jos. Vovkov. Živel je car sé svojo soprugo carico, ki je bila v resnici plemenitega srca in čarovne lepote. Živela sta drugače prav srečno; edino to njima je srečo kalilo, ker nijsta imela otrok. Zaradi tega sta čestokrat silno žalovala. Neki dan sedi carica na breščeku bistrega studenca, ter zre zamaknjena — v čisto vodico i zdihuje. Kar prileze rak iz vode in pravi: „Carica, ne žaluj ! Imela boš kmalo hčerko!" Začudjena, nepričakovanega slučaja, hotela seje carica raku srčno zahvaliti, a predno se je tega domislila, zlezel je rak urno nazaj v vodo. Kmalu pa se je njegovo obetanje izpolnilo : carica je v resnici porodila krasno hčerko. Vesel tega prigodka za-ukazal je car svetkovati veličastno dan, katerega je povabil tudi čarovnice svojega carstva.   Po nesreči imel je car le dvanajst zlatih pladnjev
*)  Vadnica.
224
(okrožnikov). Čarovnic pa je bilo trinajst. V teh okolnostih nij mogel kar vseh trinajst povabiti na svetkovanje. Ko so se povabljene čarovnice od pogostovanja odpravljale in se od cava poslavljale, želele so novorojeni carevni dati še vsaka en dar. Prva pravi : bodi dobrodelna, druga : bodi krasna; z eno besedo obdarile so jo z obilnimi darili, za dušne in telesne potrebe. Pa kmalu se oglasi tudi trinajsta čarovnica. Nejevoljna pravi: Nijste me hoteli povabiti na veličasten prazdnik, zato pa se bo ca-revna, ko bo petnajst let stara, zbodla na vretenu i tekoj umrla. Na to čarovnica izgine. K sreči pa je bilo le enajst čarovnic, ki so bile vže ca-revno nadarile. Prišla je naposled še dvanajsta, ter pravi ožalostelim roditeljem : „Potolažite se prijatelji moji : hči vaša ne bo umrla, temuč zamaknila se bo v trdo spanje, ki bo trajalo sto let, potem se bo prebudila in bo srečna." Potolaženi car je mislil svojo mileno hčerko rešiti: strogo ukaže, da se morajo v njegovem carstvu vsa vretena pokončati. Carevna je dorasla petnajsto leto, in je bila za čudo lepa. Pa kaj se zgodi ? Neki dan gre car z carico in drugim dvorom od doma. Carevna ostane sama doma. Na misel ji pride, da bi si nekoliko ogledala domači grad. Hodi iz sobe v sobo, ter slednjič pride do malih vratic, odpre ja, — pred seboj pa vidi prav ozke dolge stopnice, ki so vodile v visoki stolp. Do-spevši na vrh stopnic, stopi v malo izbico, v kateri je stara žena na vreteno prela. Carevna se je ne ustraši, temveč se jej bliža i skrbno gleda, kako prede. Pa želela je tudi sama delo poskusiti, toda — komaj prične presti, uže se zbode z vretenom v roko; v tem trenutku pa zadremlje v trdo spanje. Tudi car in carica, ki sta sé svojim dvorom ravno v tem času prišla domu, zamaknena sta bila v trdo spanje. Enako so tudi trdo zadremali: carska straža, konji v hlevu, golobi na strehi, psi na dvorišču, muhe na steni, tudi ogenj na ognjišču je stal nevgasnjen. Kuhar je stoje spal pred ognjiščem držeč kuhovuico v roki; enako tudi kuharica, držeča v rokah na pol oskubljeno perutnino. Ves dvor je zadremal v globoko spanje. Kakor mrtva tišina postalo je vse tiho i mirno. Popelo se je potem prav gosto trnjevo grmovje po ozidju čarovnega dvora. Zagrnen je bil ves carski grad z okolico v temni gozd.
Preteklo je mnogo let; nobenemu nij bilo mogoče priti do čarovnega grada; temni i gosti trnjev gozd branil je popolnoma dohod. Narod je sploh vedel pripovedati : da je v globoki gozdni dolini grad, in notri začarana carska hči, po imenu; Koljučaja Eoza, ki je krasna ko makov cvet; pa bodeče trnje zabranjuje priti do nje in videti jo. Bili so čestokrat hrabri mladenči, ki so se napotili v temni gozd, a niso se vrnili : pogubili so se v bodečem trnju vsi, ki so menili priti do očaranega grada.
Minulo je sto let. Neki dan prijezdi mimo spečega gozda carev sin. Slučajno prične mu sivi starček, ki je sedel na počivališču, o tem gradu pri-
DenaŠDJa „Zora" ima prilogo.
225
povedovati, kakor je slišal od svojega deda: da je v tem gozdu carski grad, notri pa začarana krasna carevna po imenu Koljučaja Roza, da nij do grada še nobeden prišel zaradi gostega trnjevega gozda. Carevič se tega ne ustraši, temveč sklene rešiti krasno carevno Koljučo Rozo. Popustil je svojega konja, ter odmab se napotil v goščavo temnega i bodečega gozda. A gozd se mu ne zdi niti teman niti grozen. Na grmovih vejicah prepevali so veselo ptički, šumljali bistri virčeki : zrak je bil napolnjen najpri-jetnejše cvetlične vonjave. Carevič krene k trnjevi ograji, katera pa se mu je sama sproti umikala. Namesto goste trnjeve ograde vidi le grmovje belih cvetlic. Carevič se približi gradu in stopi na dvor. Na dvoru so stali osedlani konji, okoli ležali psi, pri dverih je stala carska straža, naslanjajoča se na konje, ki so menda ravno v hlev hoteli. Videl je vse to, da je zamakneno v globoko spanje. Golobi na strehi imajoči skrite glavice pod krilotimi so tudi pospavali. Carevič krene dalje v carski dvor: muhe na stenah so spale, ogenj na ognjišču je plamté spal, a ne zgubil najmanjšega svojega žara. Kuhar je stoje spal pred ognjiščem ter držal kuhovnico v roki. Precej zraven njega je sedela kuharica, drže v rokah na pol oskubljeno perutnino. V grajskih sobanah vidi : eni so spali stoje, tovarišči sede, drugi so gledali skozi okno ali na steno. Slednjič zagleda speče: cara in carico. Carevič zapazi v teh prostorih le neko prečudno tiho dihanje spečih. Konečno pride po ozkih stopnicah v visoki stolp. Tu je sedela očarana carska hči: Koljučaja Roza, ki je bila prekrasne lepote i milobe. Bila je začarana v trdo spanje. Njena krasota je careviča tako presegla, da jo nehote poljubi na žarne ustni, — pa v tem hipu se ona prebudi in spregleda. Ravno tako se tudi v očaranem gradu na enkrat vse prebudi in veseli. Konji zarazgeČejo, psi na dvorišču poskočijo, golobje na strehi zagolčijo in muhe po stenah zabrenčijo, ogenj na ognjišču zopet zaino vzplamti, kuhar veselo obrne kuhovnico in kuharica dalje puli perutnino. Carevič pride s krasno carevno z visokega stolpa. Car in carica ju z velikim veseljem sprejmeta. Sče tisti dan je bila imenitna svadba. Carevna: Koljučaja Roza (po slov. bodeča roža) je živela sé svojim soprugom, prelepim carevičem šče dolgo let in prav srečna.
Jugoslavjanske pisateljice.*)
X. H.
Najstraiija narodna pevačica jugoslavjanska v šestnajstem veku je Gracijosa LovrinČevičeva iz otoka Hvara, gde so živeli i pes-
*) „Vienao" 1873. 8.; S. Llubid: Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske. II. 1869.; Šafrarik: Geschichte der sUdslavischen Literatur. III. 1865 (izdal Jos. Jireček) i dr.
Priloga „Zori" K 14. 1. 1874. 15
226
nici H. Lucio, P. Hektorevié, J. i H. Brtučevie, M. Pelegrinovié i dr. — Hektorevič (1486 — 1572 v poslanici na njo očito kaže, da je več dobro poznata ne samo v Hvarn, Spletu i Trogiru:
Da po svoj državi, ka ni mala,
Tvoja čast u slavi svuda je proovala. ieda je vec od mladosti započela slagati bogoljubne pesni, koje so mu se tako dopale, da
Jel 1' tko njoj takmeii, rili, u svakom uminju?
ter :
U kojih nauke duhovne nahode. Ki tiho brez buke pravim putem hode. Ka u svako misto tkogod bude čtiti, Tvoje sarce čisto po niih ce sciniti.
Neki neobičen, v jugoslavjanskoj književnosti vele zanimiv pojav je: Cveta (Flora) Zuzeriéeva, kéi bogate vlastelinske obitelji, rojena 1. 1555. v Dubrovniku. Otec joj Fran (Zuzeric) bil je trgovec rodom iz Bosne, a mati, Marija Radaljeviceva. Od svojih sester: Niko-lete, Lukrecije, Jelisave, Kateriue i Margarite bila je Cveta v porodu druga, no izmed vseh najostrijega uma, najbistrijega duha i največe lepote. Izobražena duhom i polna ljubavi prema rodnemu si gradu, no mlada šce i svetu neučna, morala je Cveta v svet. Otec joj preselivši se radi trgovine v Jakin (Ankono) povede onamo i svoje hčere; i Cveta udade se, po svoj prilici poleg tadanjega dubrovačkega običaja na zapoved svojega otca, 14. marta 1577. za uglednega florentinskega plemiča Bartula Pesciona, koji je izmenice živel v Florenci i v Dubrovniku. — V Florenci so onda znanosti i umetnosti bujno razvijale se, navlastito pod zaštitoj porodice Medi-cejske. Cveta občeča s najizobraženijimi moževi Italije upozna se s deli pesnikov italijanskih i na toliko obljubi njihov jezik, da do mala počne vesto spevati pesni ne samo hrvatski, nego i italijanski, pa izide tako na lep glas po svoj Italiji. Dvor Pescinov postal je sredotočjem dvori-teljev uma, med kojimi so nalazili se cesto i dubrovački spisatelji. —
Iz Floreuce potavala je Cveta viaekrat s možem svojim v Jakin, gde so bile njene četiri sestre za bogate moževe udate; a ni rodnega si grada nije zanemarila cesto polaziti. Gda goder bi došla v Dubrovnik, onda bi gotovo vsi učeni moževi spravili se ter razveselili duh i čut modre i lepe zemljakinje svoje duhom i umom svojim. Njeni dom bil je ročisce, gde so sastajali se kot nje najizvrstniji umovi onega vremena. Razpravljalo se tu vse o znanostih i krasnih naucih, o pesničtvu i o glasbi, o kipotvor-stvu, slikarstvu itd., v kojih je umetnostih Dubrovnik onda jako napredoval. — Osobito polnim cvetom onda cvetala je v toj „jugoslavljanskoj Ateni" poezija. Pevali so tu Nikola Nalješkovic — mož Cvetine sestre Lukrecije, Maroje Držič, Savko Bobalič, Mijo Bunió, Dinko Eanjina, Dinko
227   i
Zlatarié i druge zvezde hrvatskega pesničtva. Bil je to zlatni vek dubro-vačke slobode, sreče i bogatstva, vek, v kojem se slovinska pesma orila dolž sinjega morja, v kojem je velepesnik Gundiilié ugledal svet. A srce vsega pesničlcega i umenitčkega života slobodne i slavne občine bil je bogati dom Zuzericev, solnce, koje je slavne naše pesnike grijalo i na žarke pesme budilo, bila je — Cveta Zuzeričeva. — Devojka ova bila je slavna lepotoj i umom, cenjena po svojih krepostih i svojih slovinskih i italijanskih umotvorih, ter opevana i slavljena od pesnikov i spisateljev slovinskih, latinskih i italijanskih.
(Dalje prih.)
Dante AlligMeri.
Životopisna črtica; spisal Pr. Stii'tei'.
Miril uc najde revež, ak preišče ¦
Vse kraje, kar j ili strop pokriva néte.  -Preširen 38. son. 10—llvers.
Zgodovina nam kaže, ka je življenje slavnih mož navadno podobno valovom razjarjenega morja, kateri se v silni nevihti zaganjajo od jedne plati do druge skalovitega obrežja, koji se v moronosnej raykacenosti pene, da bi po vtolaženej jezi mogočnih elementov se mirno zlili v odločeno jim pristanišče, ter stvorili od krystalla svitlejo ravnino, kot zrcalo čistega miro-i človekoljubja. V taki podobi kaže se nam posebno življenje Danteja Allig-hieri-ja, koje bi zadostevalo, da bi mu italianska zgodovina odločila odlično mesto mej svojimi velmoži, če bi se od njega ne bilo ohranilo niti jedno slovo.
Veliki pesnik italianski narodil se je meseca maja 1265. leta v mesti tedanje dobe najslobodnejem, najolikanejem i najbogatejem cele Italije — v Florenei. Njegov otec bil je v pravosodji precej spoštovan učenjak, njegova mati dostojno izobražena i preblagega srca , kar je največa sreča za otroka, kteri je nadarjen od narave s tolikimi duševnimi zmožnostmi, kakor je bil Dante. Otec je skrbel, da se je sinko precej po šestem letu pričel marljivo podučevati, mati pa je komaj zibeli odšedšemu blažila srce ter mu vcepljala prve pojmove o bogu i domoljubju.
Priučivšemu „scholae elementa" pristopili so znameniti učenjaki i mojstri različnih ved i umetnosti. Brunetto Latini, odličen modroslo-vec i pesnik, podučeval ga je v humanističnih predmetih, i ker je pri njem zapazil posebno pesniško nadarjenost, priobčil mu je najprej theo-rijo grško - rimskega pesništva, potem pa mu odkril globoke, skrivnejše zaklade domače, premda razvijajoče se poezije. Giotto Arnolfo i Oderisi da Gubbio, oba slavna mojstra v slikarstvu , budila sta mu umeteljni okus, Cassela pa mu je kazal bistvenost i moč domače glasbe.  Mladi
15*
228
Dante napredoval je v vseh predmetih tako, kakor more napredovati le ovi, kterega je babica prvokrat kot genija povila. Klasičnih proizvodov, posebno latinskih se je v kratkem času temeljito naučil, ter si kot svoja ljubljenca izvolil Ovida i Vergilija, kojega Aeneido je znal na pamet kakor očenaš.
A tudi materino blago prizadevanje, s kim je na razvijanje njegovih duševnih moči uplivala, ni ostalo bezuspešno. Rahločutje, nežno-nedolžno mišlenije, ljubav do vsega, kar je v prirodi lepega, vse odlična lastnina blagega ženskega značaja, zlilo se je z abstraktnimi filozofičnimi idejami v podobo, ktero nam celo Dante-jevo življenje kaže, i koja se v njegovih spisih v najkrasneji kopiji poznemu potomstvu ohranila.
1. majnik 1274. leta bil je Danteju najsveteji, a zna biti tudi naj-imenitneji za celo njegovo pozneje življenje. Omenjenega dne prispevši s svojim očetom v hišo imenitne družine Portiuari-jev zagledal je tamo deklico, ktera mu je do hladne gomile kot ideal ženske lepote i ljubeznivosti v srci ostala. Bice! ljubeznjiv diminutivum okornega imena njegove ljubice — Beatrice, klical je v veselji, Bice! lajšalo mu je „življen-ja težko pezo." Ljubezen, ktero je Dante k svoji Bice godil, zamore si le ovi nekoliko domišljevati, koji pozna sangvinični italianski temperament, kojemu je Dante-jeva nravnost i preskrbna odgoja popolno poznata, koji se je o moči uzorne ženske lepote i ljubeznivosti na možko srce že sam vsaj deloma prepričati mogel. Leta 1266. narojeni, a prezgodaj umrli Beatrice — včakala si je komaj 26 let — postavil je njeni platonični ljubimec v fantastično — romantični „Vita nuova", deloma v prozi, deloma v versih pisanej, „monumentum aere perennius", kjer jo povzdiguje nad vse nadzemeljsko: „Questa non e femmina, anzi e uno delli bellisimi Angeli del Cielo!"
Da bi si bil svojo žalostno osodo le nekoliko zlajšal, pregovorili so ga prijatelji, da se je pozneje dal z Gemmo di Donati poročiti, koji zakon je bil sicer rodoviten, a nesrečen ; kajti srce je bilo le vedno pri nepozab-Ijivi Bice, — Gemma si ga ni mogla pridobiti, ter se je pustila pozneje od njega ločiti.
Dovršivši svoje mnogovrstne študije v najslavnejih učiliščih itali-anskih mest pričel se je Dante zgodaj zanimati za krvavečo svojo domovino, ktero so zlobni navali nemškega cesarizma i rimskega vladohlepljenja, koja sta z nesramnim orodjem zakotne hiuavščine, nenasitljive samogoltno-sti i barbarbarskega krvoločja bila svoj smrtni boj, do drobovja razmesa-rili ter jo na drobne kose strašnega strankarstva razkrojili. Kot izvanreden domoljub oklenil se je dušo i telom Guelfov, ter je s peresom, besedo i mečem hrabro branil neodvisnost italiansko. Bojeval se je leta 1289. proti Ghibellinom d'Arezzo i naslednje proti Pisanom.
229
S tako vsestransko delavnostjo za dom svojih očetov dosegel je leta 1300. dostojanstvo prvega priora republike florentiske.
Mej tem je oeedinost i strast Florenčanov vedno naraščala i celo Guelfi so se razdvojili v radikalno i zmerno stranko — Neri i Bianchi. Dobro previdevši, ka so nakane „N e r o v" njegovemu rojstnemu mestu ravno tako nevarne, kakor one skrajnih Ghibellinov, postal je voditelj B i a n C h o v ter se trudil z vsem svojim uplivom, razkačene svoje sorojake potolažiti i zabraniti mejusebno mesarjenje. Leta 1301. šel je kot izvoljeni poslanik na rimski dvor, da bi bil tamo svojo po Nerih jako počrnjeno stianko zagovarjal i papo prosil, naj ta pomore stranke pomiriti. Rimska kuiija se mu je nekaj časa dobrikala i ga popolnoma za-se hotela jn-idobiti. Pa ko se ni hotel njenim zahtevam povsema udati, da bi bil Karol du Valois, brat francoskega kralja Filipa Lepega i beznačajno orodje tedanjega papeža Bonifacija VIII., sel v Flo-rencijo, ktere so se Neri, obsodivši Danteja i njegove sovodje v pregnanstvo, skoraj že popolnoma bili polastili, da bi bil tamo mir napravil, prav za prav pa v papeževem imenu se je polastil: pripomogla je ona sama pravico nesramno teptaje, da je Dante v resnici moral rojstno mesto popustiti, odposlavša va-nje kljubu vsem protestom Dante-jevim Karola, ki je ovi sklep strastnih Nerov potvrdll; i da bi bila zloba vrhunec dospela, ponovil se je progon z novim oklicem, pristavljajočim, ka Danteja smejo živega sežgali, kjerkoli ga dobijo. Ta surovi čin strastnega pošilja spremenil je Dantejevo do zdaj se prelepo razcvitajoče življenje tako, da mu ni primerneje karakteristike od besed slavnega Preširna, koje smo pričujočemu spisu kot motto dali. Tužnim srcem se je Dante podal k svojim drugom v Arezzo ; a „Sjer hodi, pot mu s trnjem je posuta.'")
Dobro vede, kako bi Florencija potrebovala moža, ki je v stanju tudi v najviharnejih trenotkih mirno misliti ter blago države i občine varovati, prizadeval si je na vso moč, da bi zopet prišel v svoje rojstno mesto. Da, ta pregorka želja i nestrpna mu skrb tirala ga je tako daleč, da je leta 1304. celo s silo poskusil, ter z drugimi prognanci Florencijo napadel, a bez uspeha. Ko je godine 1310. Henrik VII. luksemburški na Laško prišel, da se je kot poslednji nemški kralj dal v Milani kronati, napel je Dante, kterega je hinavščina guelfske stranke storila strastnega privrženca Ghibellinov, poslednjič vse svoje žile, da bi bil cesar se za-nj potegnil ter mu zopet dal politično življenje. Spisal je celo knjižnico „De monarchia", da bi bil se Henriku VII. prikupil, čin, koji njegovo drugače čisto življenje jako kali, če se krivica, uehvaležnost i nehvaležnost njegovih sorojakov ne jemlje dostojno v poštev. Pa Henrik VII.
')  Preširen 38. son., 5. vers.
230
je sam mej svojim delovanjem umrl, i Dante-ju je tako vse upanje splavalo po vodi.
Od sik dob smatral se je izgubljenega sina, bez znanacev, bez pri-jateljev, bez domovine.   Svet mu je postal pust, življenje nestrpljivo, ni ga više veselilo, poganjati se za srečo svojih sorojakov, kteri so ga tako okrutno izbacnili  iz svojega domačega kroga.    Le posamni   Mecenati, kakor Bartolomeo della Scala, njegov brat Cangrande i Guido Novelle da Polenta, so mu pomagali prenašati hudo bolest, ktero je občutilo njegovo srce, goreče za svojo v tako žalostnem stanji bivajoče domovino.   Živel je po različnih, domačih mestih, na pr. v Arezzi, Veroni, Padovi, a nikjer zadovoljen; veljale somu povsodi besede našega pesnika: „Kjer si poišče dom, nadlog jezero Nabere se okrog, in v eno mero S togotnimi vaimi na steno buta.'")
Iskal je zopet tolažbe v raznovrstnih študijah, ktere je pričel nadaljevati.   V svoji nemirnosti zašel je celo v Pariz, kjer se je posvetil tedaj najimenitneji vedi — thoologiji.   V kratkem je javno bral sv. pismo ter ga razlagal.   Delati je hotel stroge izpite za doktorat, a „Ne spravi vkup darov potrebnih Pluta.
Nemila osoda prignala ga je zopet v domačijo. Guido Novelle da Polenta sprejel ga je na svojem dvoru v Ravenni kot poslanika v Venecijo. A tega častnega posla ni dolgo opravljal; uže 14. septembra 1821. leta spolni se mu pregorka želja, da
,.smrt mu čela pot obriše."^)
Guido da Polenta položil mu je na mrtvaškem odru lavorov venec na glavo ter opravil njegov pogreb slavnostno; spominka pa, kterega mu je hotel v frančiškanski cerkvi postaviti, ni mogel dovršiti.
Razburjenost i strast slepile ste Dante-jove rojake, da ga živega niso znali čislati.   Se le po njegovej smrti
„zvedrila se je noč"*) i videli so nenadomestljivo izgubo.   Podvizali so se, da bi bili nehvalež-nost, koja mu je večidel življenja ogi'enila, vsaj nekaj popravili.
Mej častilci njegovo rojstno mesto, ktero mu je v življenji svoje zi-dovje zabranilo, ni hotelo zaostati. Leta 1373. je florentinski senat odločil, ka se je ustanovila stolica, na koji je iskreni Boccaccio prvi slavno „Divina Comedia" razlagal. „E i Bianchi, e i Neri, piše Perticari, e i figli e i nepoti dei lodati, e de' vituperati si assidevano a quella lettura.
Preširen 38. son.
Prešii-en 38. sen. ^) Preširen 38. son. *)   Preširen 38. son.
231    j
e forse avevano a fianco le armi tinte d'un sangue non ancora placato."^) K prvim trem spevom so se Boccaccio-vi komentari tudi potomstvu ohranili. Isto so delali po vseh večih mestih drugi Dante-jevi prijatelji, kakor v Bologni Benvenuto da Imola, v Pizi Francesco da Buti; tudi Pariz i Berlin sta v tem italianska mesta posnemala.
Leta 1396. je „la bella citta" hotela svojemu sinu staviti velikansk spominek ter je njegove ostanke iz Ravenne tirjala ; pa zahman. 1483. 1. je ravennski predsednik Bernardo Bembo, oče slovečega kardinala istega imena, ukazal postaviti Danteju kapelo, ktero je kardinal Corsi 1. 1692. obnoviti, Gonzaga pa spominek sploh tako dodelati dal, kakoršen je še dandanašnji. Florencija pa je svojo uže staro obljubo stoprv 1829. leta izvršila.
Grška dogodivščina nam pripoveduje, ka se je sedem mest potegovalo za prednost, mythicnemu Homeru biti rojstno mesto. Nekaj sličnega nam poročajo Dante-jevi životopisci. Ker se o njegovem rojstnem mestu ni moglo dvomiti, pričela so ona mesta, v kterih je Dante kot pregnanec živel, še danes nerešeno vprašanje razpravljati, kje je Dante pričel, kje izvršil svojo sl(>večo epopejo „Divina Comedia", ter si je vsako hotelo preveliko čast prisvajati. Ravno tako so bila ona posebno ponosna, po kterih se je Dante zadržaval kot učenec ali pa učitelj.
„Dante visse all' Italia e a Beatrice... e lavo ogni altra macchia col vivere e morire povero, solitario, proscritto, piuttosto che ritornare a Firenze a patti umilianti"^) piše o njem znani Francesco Carrara.
,,Dante — slavi ga Giovanni Villani — fu grande letterato, quasi in ogni scienza, tuttoché fosse laico: fu sommo poeta, e filosofo, e retorico perfetto tanto in dittare e versificare, come in arringare e parlare nobilissimo dicitore.^)
Njegova dela potrjujejo popolnoma navedeno hymno.
„Vita nuova" smo uže obkratkem karakterizirali ; dovršil jo je 1294.1. ter jo poklonil kot „pulzeletta" — devičica — svojemu slavnemu učitelju Br. Latini.
„Convito" obsega tri kancone s komentarom vred, v kojega je pisatelj vpletel vso svojo znanost, je torej specifično filozofično delo, pisano v prekrasnem, poetičnem slogu, dovršeno 1313. 1.
One lyricne poezije, ki se niso dale niti v „Vita nuova" niti v „Con-vito" uvrstiti, zbrale so se v „Rime", i nam kažejo Danteja ognjenega zaljubljenega mladenča ; mej njimi je najbrže še mnogo nekritičnega smeta.
')   Citat pri Carrara pag. 24.
Carrara, Antolog. Ital. vol. L Vienna 1857, pag. 24. ^)   Citat pri Carrara pag. 26.
232
Najvažneje i največe delo pa je „Divina Comedia." Ta občudovanja vredna epopeja razdeljuje se v tri komade, kojih vsak šteje po 33 spevov, le prvi jih ima 34, prvega kot uvodnega k celej epopeji. Pasamni spevi brojijo večidel okolo 140 verzov, koji so zloženi v prekrasne tercine, kterih se je tudi Preširen pri vvodu k „Krstu pri Savici" posluževal. Ta orjaški duševni pioizvod pripoveduje, kako je pesnik potoval z Vergilijem, kteri mu je „philosophiae symbolum", črez pekel, koji slika strahovito; kako sta svojo hojo nadaljevala po policastih vicah, iz kojih ga sname i pelja v paradiž krasna Beatrice, „theologiae symbolum;" potovanje se godi sv. leta 1300. Cela ta poezija nam kaže Dante-jevo možko srce, ktero je bilo prenapolnjeno idej svojega časa, i le posebnim ozirom na njo veljajo Danteju besede: „In Dante il potere era uguale al volere."')
Razve navedenih italianskih del pisal je še dvoje latinskih : „De monarchia", ktero nam je že znano, i „De vulgari eloquentia", v kojem na vso moč zagovarja nastajajočo i razvijajočo se italijanščino proti ondaj še oholej latinščini.
Slovstvo o Danteju je ogromno. Mi omenjamo tukaj le Colomba de Batines, izdavatelja znamenite „Bibliographia Dantesca", (Prato 1845—48, 2 zvezka) v kteri našteva nad 250 različnih izdaj Dante-jevih del, mej kojimi je tudi še vedno najbolja Lombardi-jeva, (prvokrat 1791. 1. Milano) po kterej smo se tudi mi največ ravnali; nad 100 prestav v različnih je-zicih; potem „Vocabulario Dantesco" i „Atlante Dantesco" — illustracije k „Div. Com.", risane po Flaxmann-u, urezane po Pistrucciju.
Dante je za italiansko literaturo tolike važnosti, da bi mu bilo pri drugih narodih težko pristojen analogon najti. Posebno zanimivo bi bilo, pojasniti njegov veliki pomen s filologičkega stališča, kar pa nam še zdaj iz različnih uzrokov ni mogoče storiti; le samo z velikim Petrarco vsklikamo :
„Dante e nostro duca del volgare eloquio."^)
Salzburg — Juvavo.
Spisal Fr. Jaroslav.
Naš prosti narod po gorenjem Kranjskem pred več leti ni znal mnogo nemških mest po imenu našteti. Nemški Gradec, Dunaj, Salzburg, to so bili trije tečaji, okrog katerih se je sukala njegova govorica. Ce rokodelski učenec izučivši se v Ljubljani ni mahnil jo proti Gradcu ali Dunaju,
Petrarca, citat pri Carraru pag. 26 Citat pri Carrara pag. 26.
233
menil je oca njegov in drugi možaki doma v vasi, da se je mladeneč spustil „gori na Salcburg."
To mesto .tedaj je v živem spominu pri naših dedih živelo, akoravno niso vedeli povedati, zakaj se jim tako rado na jezik vseda. Davno že bilo se je pozabilo, da tudi iz Salzburga dohajali so duhovniki kristijanit naše dede.
Salzburg je imeniten in važen nam Slovencem, torej ogledimo si ga !
Salzburg, od nekdanjih Slovenov Juvavo imenovan, od Rimcev pa v Juvavum prekrojen, je staro in sloveče mesto na Salici in glavno mesto sedanje Vojvodine salzburške. Slovi po svojej dražestnej od treh strani z visokimi gorami obiobljenej legi, pa po mnogih dičnih stavbah in zgodovinskih spomenikih. Manjka pa mestu, koje šteje 19.300 stanovalcev, one žihavnosti, ki odlikuje mnoga druga mesta.
Salzburg ima sedež knezo-nadškofa, ki je primas ali prvostolnik nemških škofov, dalje sedež deželne vlade, stolnega kapitola, okrajnega glavarja, velike colnije, poveljnika trdnjavskega i. t. d.
Naučni in odgojiščni zavodi salzburški so naslednji : viša bogoslov-ska šola, viša gimnazija, viša realka, kirurgično učilisče, nadškolijski delki zavod collegium Borromaeum; normalka, nunska dekliška šola, javna in zasebna, učiteljska pripravnica, grof Lodronov collegium Mari-anum in Rupertinum.
Vednost in umeteljnost pospešujejo: javna in naučna knjižnica s 36.000 zv. knjig ; knjižnica deželnega muzeja s 40.000 zv. ; znamenita knjižnica Šent-Peterska benediktinskega zavoda ; muzej Carolino-Augusteum ; bogate na-birke arheogičnih, numismatičnih, historičnih, artističnih in naturoznanskih stvarij ; botanični vrt; Mozarteum; umeteljniško društvo; muzikalijsko društvo stolne cerkve; deško pevsko društvo stolne cerkve in še drugih društvev.
Tudi ima Salzburg mnogo dobrodelnih zavodov, n. pr. tri bolnice; norišnico ; porodiščnieo ; odgojiščnico zanemarjenih dečkov, in mnoga druga podporna društva.
Ponaša se Salzburg mnogobrojnimi stavbami in zgodovinskimi spomeniki, tako da so mu dali priimek: „monumentalno mesto", in „nemški Rim." Hiš ima do 800, troje predmestij, dvajset vrat, sedemnajst javnih trgov, 24 cerkva in kapel, sedem samostanov, pa mnogo odličnih poslopij. Najznamenitejša poslopja so: v slogu rimske Šent-Peterske cerkve sezidana stolna cerkev, edna največih in najlepših v Avstriji ; dolga je 360', široka 150' in visoka 220'. Zidal je jo Santino Solari od 1614—1628. leta, in jo okrasil s prekrasno fasado iz belega marmeljna. Njeno notranjo lepoto zvekšuje presna slikarija, mnoge lepe slike in znamenit bapti-sterij ; spomina vredna je tudi blagajnica, petere orgije in dva zvonika. —
234
Šent-Pavelska cerkev, v katerej je grob sv. Ruperta, pa spominek Mih. Haydna, po celem svetu znanega skladatelja, ki je 1806. 1. umrl. Ta cerkev tadi ima knjižnico, ki hrani incunabele ali prvotiske, in mnogo rokopisov. Na desno stran cerkvi leži staro pokopališče in na sredi prekrasna kapela sv. Marjete; kapela sv. Katarine, v katerej je gTob sv. Vitalija. — Stara frančiškanska cerkev iz štirnajstega stoletja je imenitna zbog smelo speljanega oboka in znamenite stavbe. — Cerkev benediktinaric na nunskej gori iz petnajstega stoletja, s prekrasno malarijo na steklo, kjer je svoje dni stal castrum Julianum. — Cerkev sv. Boštijana z velikim pokopališčem, na katerem v malej kapeli počiva sloveči kemik in zdravnik Theophrastus Paracelsus, ki je umrl 1541. 1. Spomina vredni ste tudi še nekdanja vse-učiliščna cerkev, in prekrasna cerkev sv. Trojice.
Druge znamenite stavbe salzburške so tudi te: Knezo-nadškofijska stolica; krasna cesarska letna stolica Mirabell, postavljena od dveh nadškofov; svetovalnica mestna; gledališče; mestni vodnjak z znamenito hy-dravlično vravnavo ; knežji marstall ali konjušnja, sedaj jezdna kasarna z dvema jezdarnicama, ki je ena v skalo vsakani amphitheater s tremi galerijami. Blizu tu stoje Sigismundova vrata, — Pausilippo en miniature, ali v peščenik vsekana galerija 415' dolga, 22' široka in 40' visoka, ki je jo bil dal nadškof Sigismund prebiti skozi menišjo goro. V dveh letih bila je dovršena; na mestnej strani nad škofovim kipom stoji nadpis : Te saxa loquuntur. Ne smemo prezreti ogromnega vodometa na prestolnem trgu, ki je ena največih in najlepših enakih stavb ; v sredi velikega bassina kipe kvišku skale s štirimi vodnimi konji, in trije atlanti drže široko okroglo torilo, v katerem stoji Triton iz svojega roga vodo visoko brizgajoč.
Salzburg ima lepe javne trge, n. pr. : glavni trg ; stolni trg z lepim 12' visokim vlitim kipom Marijnim. Na glavnem trgu stoji spomenik Mozartov, kateri skladatelj se je bil 27. jan. 1756. 1. v Salzburgu narodil.
V Salzburgu in okolici izkopali so že mnogo spomenikov, o katerih bode še se pisalo in bode še prepira med učenjaki.
Obrtnost salzburška pričenja se gibati ; do sedaj ima tovarne za bombaževino in škrob ; tudi ima dobre usnjarije, lončarije, dva plaveža in drugo.   Trgovina salzburška pa je zvečine odpravna ali pošiljalna.
Jako romantičen kraj v Salzburgu je utrjeni grad Hohenzalzburg na skalnej strmini, sedaj za ječe predelan. Tu je preživel poslednje dneve svojega življenja XLVI. nadškof salzburški, o katerem nekaj črtic pozneje vpletemo. Na to strmino je bil dal grad postaviti v devetem stoletju nadškof Gebhard grof Helfensteinski, dovršil paga je nadškof grof Lodron 1625.
Okolica salzburška je romantična, posejana z gradovi in letnimi dvorci ter v bujno vegetacijo zavita.   Ni čuda, da se trdi, da Salzburg z okolico
235
je biser južne NemOije. Ko je sr. Virgilij malo pred smrtjo povrnil se s trudapolnega potovanja po svojej širnej škofiji, vdrle so se mu solze, ko je Salzburg zagledal, in ves ginjen od krasote božje narave zaklical je: Tu je moje počivališče vekomaj!"
Leta 476. bil je Salzburg razvaljen od Vidomara, Odoakerjevga vojskovodje; 582. 1. poklical je bavarski vojvoda Theodo IV. škofa Euperta, in mu podaril razvaline juvavske, iz katerih je zrastel sadanji Salzburg; 1276. 1. imenoval je Rudolf Habsburški nadškofa salzburškega državnim knezom; od 1587 — 1611. 1. izganjal je nadškof Ditrih protestante ; 1669.1. udri se je kos menišje gore in posul cerkev, samostan, trinajst hiš in do 300 ljudij; 1803. 1. bila je salzburška samostojna kneževina sekularizovana; 1805. 1. pripala je Avstrijskej, 1809. 1. Bavarskej in 1816. 1. znova Av-strijskej. V nemirnem 1848. 1. odtegnila se je v Salzburg presvitla Carolina Augusta, kjer je mirno živela pri dobrih Salzburžanih.
V Salzburgu zboruje deželni zbor salzburški, ki šteje 26 poslancev; ti so : knezo-nadškof salzburški, 5 poslancev velikega posestva, 10 poslancev iz trgov in mest, 2 poslanca salzburške kupčijske in obrtnijske zbornice in 8 poslancev kmečkih občin. V državni zbor Salzburško 5 poslancev pošilja.
Salzburg, kakor je že bilo omenjeno, je rojstno mesto slavnega skladatelja Mozarta. Kar je Shakespeare drami, isto je Mozart muziki. Po-znavatelj se čudi geniju njegovemu, navadno občinstvo pa viharno ploska velikemu čarodejniku, ki ga na krilih svojih zvokov vznaša v čarobne krajine radosti in miline. Mozart se je narodil v jako ugodnih razmerah. Oča njegov Leopold bil je ravnatelj nadškofijsko-salzburške kapele, in temeljito naobražen v muziki. Pod vodstvom tega strokovnjaka začel se je talent dečkov na vse zgodaj in jako srečno razvijati. Uže v petem letu, ko deček še ni znal pisati, pričelo se je učenje, in naučivši se pisanja, postal je v godbi koj smelejši. Nek dan pride oča z nekim tujcem iz cerkve domu. Mali Mozart sloneč pri klavirju pisal je nek koncert. Oča hoče videti, kaj piše, a dečko trdi, da ni še izgotovil dela in neče dati ga iz rok. Oča hoče ga imeti, in zato ga šiloma potegne iz rok. Težko se je bralo, ker je bil deček papir preveč s tinto pomazal. Oča počasi in pazljivo prebravši compozicijo dečkovo, osupne in solza veselja in strmenja se mu pocedi po lici.
Jedva šest let stari virtuoz začne potovati s svojo jako nadarjeno sestro, in najpreje se prikazuje pred izbornim knezom v Monakovem. Splošno priznanje, ki ga je deček od vseh strani prejemal, spodbodlo je očeta, da je 1762. leta z dečkom tudi v Beč šel, kjer sta bila dobro sprejeta.   Tu je mladi  virtuoz prvi pot pokazal nekov ponos,  kajti
236
če je opazil, da med poslušalci ni izvedencev, igral je zgolj igrače, ves pa je navdušil se, če so bili zvedenci navzoči. Časih tedaj morali so dečka ukaniti, če so hoteli, da bi jim izvrstno igral.
Imel je Mozart jako tenek sluh, in tudi sploh bil je občuten na toliko, da do desetega leta svoje starosti ni mogel trompete slišati.
Leta 1163. jedva sedem let star, šel je z vso rodovino v Pariz, kjer so ga Častno sprejeli. Cez 21 tednov pomeknil se je dalje na Angležko, 1769. 1. postal je ravnatelj muzike v Salzburgu, in šel pogledat krasno Italijansko, kjer je vnovič pokazal svoj nenavadni talent. Z očetom sta šla v Sistinsko kapelo poslušat sloveči miserere Gregorio Allegrija. Mozart je pazljivo poslušal in domu prisedsi koj zapisal, kar je bil vjel. Ko je na veliki petek v drugo poslušal miserere, dižal je v klobuku svoj rokopis in popravljal, kjer je popravka bilo treba. Pozneje je v nekej akademiji se produciral s svojim delom. Gromoviti plosk in občna pohvala je donela mu. Nek ud Sistinske kapele je kopijo z originalom primerjal in potrdil, da se popolnoma slaga. Slava Mozartova prodrla je na dvor papežev, moral je iti k njemu, kjer so ga tudi dostojno odlikovali.
Mozart 24 let star prejme cesarsko službo. Zavid ga je zelo preganjal, a potreti ni ga mogel. Italijani so ga najbolj odrivali. Poslednje štiri mesece svojega življenja zložil je ,,die Zauberflote". Malo pred smrtjo bil je imenovan kapelnikom Šent Štefanske cerkve in tudi bolje plačan. Poprej namreč moral je delati za gledališča in koncerte, da je sebe in svoje preskrbljeval. Ali nima prav naš Preširen, ki poje, da „pevcu sreča vedno laže" ?
Haydn je že 1785. 1. trdil, da Mozart je prvak dosedanjih skladateljev. Še predzadnji dan smrti zdeloval je Mozart sloveči requiem, o katerem se to-le pripoveduje. Nek dan dojde k Mozartu nek neznanec z brezimenim pismom, v katerem se naroča kompozicija requiema in se poprašuje za honorar. Mozart obljubi, da ga zloži in zahteva 200 zlatov, a zastran izvršitve nič ne obljubi, nego zahteva, da se prepusti njegovej volji. Skrivnostni neznanec odide, a čez dva dni vdrugič dojde z novim brezimenim pismom, v katerem se obeta še veci honorar in vse drugo na voljo pušča Mozartu. Kmalu potem naroči se Mozartu zložiti opero Titus za kronanje v Pragi, in nek dan, ko se hoče Mozart odpeljati, stopi pred voz neznanec in popraša zastran requiema. Skladatelj obljubi po vrnitvi nemudoma izdelati ga. Mož beseda je bil; delal je tako marljivo in s toliko navdušenostjo, da je vsled presilnega natezanja svojega duha podlegel in zapal otožnosti. Agnus Dei v omenjenem delu bila je Mozartova poslednja pesen, slovo od dražestne muze. Umrl je 5. dee. 1791.1.
Mozartovih del je do 400. Odlikoval se je v vseh strokah muzike. Njegove harmonije nam Časih govo. é na srce tako milo, kakor da so
237
ljubezni duhovi iz rajskih višav ; časih nam igrajo v ušesih kot tajnostni glasovi iz onega sveta, ter vzbujajo v našej duši hrepenenje po blaženej neskončnosti; včasih pa z magično silo polože nam srce v divno sladkost, ali ga zazibljejo v rajsko milino. Človek ves omotjen le gleda in posluša, strmi in se topi; svet z zlobnimi strastmi in širno bedo gine mu izpred oči, in vzbudivši se iz čarobnih sanj harmonije, čuti se človek kakor nedolžno dete, ki je sanjalo o zlatih nebesih, in radosten vsklik: prekrasno, nebeško, priki-ili mu se iz dna srca. — (Konec prih.)
Pisma Zorislavu.
J. Pajk. III.
Ne vem, prijatelj, je li Vaš gnjev ali pa Vaša pobitost veča. Vsa-kako se Vam godi po Vašem prvem pohodu Ljubljane kakor človeku, ki iz sladkih sanj pade v golo, trdo istinitost življenja.
„Ne samo", tako mi pišete, „da je moje oko zastonj iskalo ono ča-rovnost, kojo sem si predstavljal pri nazivu ,,stolice slovenske", nego i mojemu ušesu so slišani in vidjeni utisi zadajali neprestanih ran ; kajti nisem mogel niti čistega slovenskega pogovora s kom zaplesti, da mi nij moj pogovor-nik uhajal zdaj v nemščino, zdaj bog zna v koji drugi jezik. Jaz sem pričakoval čistega ko suho zlato govora, a našel sem ono mešanico, koja me šče zdaj, ko se je zmislim, v srce zabada".
Prijatelj ! Staknoli ste pravo pravcato rano, grdečo lepi život Slovenije, in jaz se popolnoma pridružujem Vašej nevoljnosti. Samo bi usojal se pristaviti Vašej potožbi šče to, da isto, kar pišete o Ljubljani, ne velja nič menje i drugod. Usedite v zeleznični voz, in slišali jo bodete ono gabno mešanico; stopite iz voza v krčmo, in zopet jo srečate za vsako mizo; pohodite prijatelja in jegovo rodbino, in culi jo bodete lomiti do boga mi-loga. Menim, da ga nij kota in kotiča, kamor ne bi bilo uže prigomazilo to leglo (zarod). Vi ne uidete tej uimi ; ona Vas zasleduje kot slaba vestjo kot živa senca.
A pri kojej vrsti ljudij jo nahajate najbolj, to gmaz ? Ponajviše tam, kjer se dvoje stanovskih nasprotij meša: pri polutržanskih in polumenščanskih Slovencih. Poslušaj kramarja, kako jo gode ! Mož je slekel jopič in odel se v škrijec; slovenščina prišla mu je iz srca na konec jrzika, in mož mlati — mešanico. Ta je bil svoje dni „kaprol"; tirala ga je osoda iz ene dežele v drugo ; možgani so mu po silovitih utisih blodnega življenja zmedeni; mož se je navzel tujščine, a jezik mu je ostal težek — on blodi
238
mešanico. Ta mladič je bil v visokih školah; učil se marsiiiaj, a v domačem jeziku slabo napredoval; glava polna tujih izrazov in pojmov mu prekipuje; mladič učenjak svojo učenost prodaje v — mešanici. Ta pa je menj učen, pa se bolje zna sladkati; gospodična mu je zmotila glavo; ugajati jej, to je jegov namen, pridobiti si njejno srce, to je cilj jegovega metuljskega življenja. Mladič se prilizuje v vseh jezikih; poslušaj ga resno — pa se ne smeji — in cul bodeš izleček prisne mešanice. Tam sede modri možje v zboru ; govorijo marsikaj o napredku in vzboljšku našega naroda; namera jim je blaga in čista, a možje se spró, in čuje se neizogibna — mešanica.
Prijatelj ! Razni so tej mešanici uzroki in razni pritoki, iz kojih se ta motna reka nabira. Tu manjka izraza — in kliče se nemščina na pomoč; tu se rodi med pogovorom dovtipna fraza v glavi šegavega govornika, in čuj ga! citat iz nemškega klasika; ta hoče svojo v tujini na-lezeno naobraženost prodati, in pomagati mu mora nemška ali laška beseda. Povsod, povsod, ker se ta mešanica glasi, gleda siromaštvo izza pri vi d ne naše obrazovanosti.
Da bi se pri tem mešanem govorjenju slabi njega nasledki prav pre-tehtavali! Nedvojbeuo trpi po njem v prvej vrsti čistota našega jezika. Pri zamenjavanju s tujiznami ne mogo se jegove praznine izpolnjevati; govor naš ostaja nerazvit. V drugej vrsti trpi naše zdiavo mišljenje, naša logika. Pri metuljskem letanju iz enega govora v drugi ne razvijamo in ne izrazujemo svojih mislij, kakor bi trebalo ; fraza nam nadomestuje je-dernost lastnega modrovanja, in mi ostajemo na površini stvarij, neudolbši se nikdar jim do dna. Dalje trpi naša prirodnost in nravstvenost : mi se delamo druge, nego smo; mi si nasajamo krinko na obraz, in se izdajemo za Neslovence. Mi se lepšamo in kitimo tujim perjem in hočemo veljati za bog zna kako naobražene, za svetovne ljudi, a ne čutimo, da se pred istim svetom, ki nas dobro poznava in našo slabost prevideva, — smešimo. In slednjič lišimo se sami onega, kar nam edino svojo veljavnost in osobnost daje: slovanske narodnosti. Mi ne smemo pozabiti, da naša veljava stoji in leži z našo narodnostjo, koje glavni znak je domači zvok; popustivši ta biser svoje opravičenosti izgubimo svojo sa-movlastnost in se dajemo tujcu v pest, koji nas, ne vide več narodne razlike v nas, smatra svojo lastnino, odrekši nam vsako samostalnost, koje bi šče tirjali. Jezik je ščit naše samostalnosti, in našega prida ; brez njega smo tuji robovi !
Zato, prijatelj, bodimo ponositi na svoj jezik; on nam bodi našim glasilom v domačiji; on se glasi v vseh naših družbah, v vseh naših domačih pogovorih, on in jedino on, kedar smo med seboj.- Ne dajmo si sponašati, da smo polutani, da smo dvojezičniki, torej varalice! Ne pori-
239
vajmo svojega domačega govora v zakotje, kakor i sebe ne dajemo tija porivati! Spoštujmo najsvetejši svoj zaklad s tem, da ga čuvamo, da ga pomnožujemo, da ga poveličujemo! —
Zato menim, prijatelj, da nij treba po Vašem nasvetu posebnega „družtva za čistoto domačega govora", ker takovo družtvo mora biti naš narod ves. Kdor je umom bister, ta naj čistim govorom sveti našemu narodu kot svetilnik, kot izgled, kot uzor! Mladina pak, ti stopaj i v tem vsemu narodu na čelu!
Književni in umetnostni ogled.
J. Pajk.
Slavni starinoslovec in pisatelj hrvatski, Ivan Kukuljevič Sakcinski v Zagrebu, izdal je nedavno vse svoje poezije na svetlo pod naslovom „Povjestne pjesme Ivana K. S. u Zagrebu tiskom Dragut. Albrechta" (céna knjigoprodavska je fl. 1.20, pri pisatelju samem pa po fl. 1, učečej mladeži pak po 80 kr. zvezek). Tako glede na vanjsko lice kakor na sadržino (zapopadek) je ta knjiga vsega priporočanja vredna. Vsaka pesen ima najme posebno sličico na početku, označujoče smisel pesni, ali pak lepo početno pismenko (initijale), ter je v tem oziru nekakova osobitost slavjanske književnosti. Kar pak knjigi pravo vrednost daje, to so pesni same. Kukuljevič je uže davno znan po nekojih pesnih, kakor n. pr. po znanej ,,Slavjani, ne dajmo sel", „Gdje je slavska domovina?", ,,SIavjam! Slavjani!" itd. V Kukuljevičevih pesmotvorih veje narodni duh 1. 1848, jegove pesni so izključivo rodoljubnega sadržaja. Poezije Kukuljeviceve kažo nam trojo dobo hrvatske povestnice — in baš to povestnico v živih pesenskih slikah prikazati, je tem pesnim namera — : prvo vznesenost probudjene narodnosti, potem silno strezvenost po neugodnih državnih slučajih, in tretjič zopet krepko na podlago povestnice uprto domoljubje, koje si v preteklosti léka išče za sedanjost in bodočnost naroda. Tako so tedaj prvotne Kukuljeviceve pesni ognjevite, mladostne, potlejšnje otožne, a naslednje zopet možke in krepke. V tretjej vrsti pesnij „Grobovi Hrvatski" (str. 97—147) nahajajo se oslavljeni vsi važni vekovi in do-godjaji hrvatske preteklosti do 1 1848. Po jeziku kakor po nazorih nahajamo najbliže sorodnost med Kukuljevicem in Preradovičem. Mi te vrle pesni jako priporočamo slovenskim čitateljem. — Dr. G. Krek je v Gradcu (pri Leuschner-Lubenskem) izdal veliko delo: ,,Einleitung in die slavische Literaturgeschichte" I. zvez., cena fl. 4. Kedar knjigo prečtemo, pregovorimo več o njej. — Prof. Ivan Maciin v Gradcu je napisal v ovoletni program prve gradčke gim-nazije razpravo: ,.Nicolo Machiavelli als Dichter, Historiker und Staatsmann." — Prenehanje ,,Véstnika" dalo je povod k razgovorom o njegovem nadomestilu. Eni odkazujeje izdanjo takovega lista našej ,,Matici", drugi so za to, da se eden učeni časopis za hrvatske in slovenske učitelje srednjih šol vkup osnuje, tretji svetujejo, naj naši pisatelji v ,,Rad jugoslovenske akademije" spise pošiljajo. Vsemu temu nasproti imamo kot zagotovljeno vest priobčiti, da meni g. D a v. Trstenjak ,,Vestnik" na leto zepet obuditi ter nas pooblaščuje k temu objavu. — Glede na veliko važnost, koje ima hrvatski jezik za naše književne in duševno razvijanje, zaključilo je uredništvo „Zore" tudi hrvatski pisanih člankov
240
lepoznanskega sadržaja prinašati. Pisatelji, koji so vzmožni takovih spisov, lepo so prošeni, nam jih pošiljati. Pri tem pak ne bode slovenski značaj ,,Zore" trpel, nego šče visi cilj dosegal nego do zdaj. Sej tudi hrvatski značaj „Eada" ne trpi, ki tudi slovenske spise priobčuje. Sploh pa je naše mnenje, da se morajo naši in hrvatski književniki vzajemno in složno podpirati, občinstvo naše in hrvatsko pak to vzajemnost na vso moč pospeševati, da se dva tako sorodna si naroda čem bolje upoznata po šegah, mislih in besedah. —
Znani Hans von B u 1 o w, imetni nemški glasbar, v svojih italijanskih pismih opisuje prikazanje Glinkine opere: „Žizen dlja carja", kojo so lažki glumci na milaneškem kazališču pevali in prikazali. Prvi prikaz nij se izvršil popolnoma po sreči : razposajeno občinstvo, osobito nezadovoljna svojat „muzikaličnih" paglavcev (,,gaminov") prečila je uspeh, ali ne bez upora veščih in treznejših po-slušateljev. Tem sijajnejše bilo je drugo prikazanje. Ne samo da so se nekoja spotikljiva mesta (osobito plesi II. pozora) izpustila, nego baš odsočnost prejšnjih kri-čačev in boljši razum občinstva, z opero uže bolje upoznanega, storil je, da je Glinka uprav toržestvoval. Bulow sodi, da, ako je koja inostrana opera na ita-lijanskej prizornici mogoča, to nij sposobnejše od Glinkine. Glinka je Bulowu drugi Cherubini. Značajnosti Glinkine glasbe so : pobožnost, domoljubje, izvirnost, ruska osobitost — kar pak nikakor inostranca neruskega ne moti, ker so one posebnosti občečlovečanske in — kar je največe važnosti — ker je glasba Glinkina skoz in skoz gladka in ušesom laskava. Pri tem je rusko petje — o čem smo se i mi osvedočili v ponemčenih naših kazališčih, kjer se rusko pevanje ne pre-poredko sliši — po Biilow-ovem sodu umetnemu zapadnoevropejskemu čutju bliž-neje, nego magjarsko, češko in polsko. Biilow opozoruje Nemce, naj ti za časa Glinko proučujejo, kajti imajo se iz njega premnogo naučiti. Umetnost in prirodnost podajate si malokje tako prijazno roke, kakor v jegovih glasbah. Na mestih presega Glinka nedvojbeno Meyerbeera, kar se plesnih komadov tiče, v pathosu in svečanosti pak sega vsaj Bethovenu do ramena. Glinkini glavni dve glasbi: „Žizen dlja carja" in „Eusljan in Ludmilla" (kojo opero Bulow šče više ceni nego prvo) izdane ste na nemškem tekstu pri Fiirstenuv Berlinu. — Mi smo Biilow-ovo kritiko tu naveli, da opozorimo našo ,,Glasbeno Matico" na tega (sicer njej dobro znanega) glasbarja, naj nam ona vsaj nekoliko komadov iz enega ali drugega Glinkinega dela v svojih izdajah prijavi. Nam je treba pred vsem vrela slavjanske glasbe poznavati.
Žalostnim srcem naznanjamo neizmerno izgubo za našo literaturo;
OROSLAV CAF
je 3. t. m. samovoljno smrt storil.
Opravnistvo Zore prosi one gg. naročnike, koji niso šče za 1. 1874 I. polL naročnine piatili, naj to čem mogoče brže storijo, ker se jim inače dopošiljanje lista ustavi.
Tudi prosimo, naj se nam vsled šolskih počitnic spremenjeni napisi o pravem času in z zadnjo pošto naznanijo.
Izdajatelj i odgovorni urednik : Martin Jelovšek. Tisk in založba ^Narodne tiskarne" v Mariboru.