*jtrc" izhaja vsaki ;iek, datiran z dnevom j prihodnje nedelje. aročnina velja za Av-'jo: za celo leto ; kron, za pol leta krone, za četrt leta ni; na Ogrskem inozemstvu: Za Ido 9 kron, za [teta 4 krone 50 vin. Slino je plačati rej. Posamezne šte-ke se prodajajo po 20 v. ništvo in uprav-!vo se nahajata v ju, gledališko po-i štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo m odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za V, strani K 160 -- za v. strani K 80- za v. strani K 40 — za l/. strani K 20 — za V.. strani K 10 — za '/,» strani K 5 — za '/., strani K 2 — Pri večkrattiemoznanilti se cena primerno zniža. Stev. 9. V Ptuju, v nedeljo dne 3. marca 1918. XIX. letnik. Vojna in min sa Rusija se je podala in sprejela nemške pirovne pred-oge. — Veliki nemški uspehi na vzhodu, j Lepe zmage na morju. — Laški napadi zavrnjeni. Čete armadue skupine L i n s i n g e n j nahajajo v nadaljnem »odiranju in so R o Najvažnejši dogodek zadnjega tedna je pač dejstvo, da so se V e 1 e r u s i, prisiljeni vd hrabrega nemškega orožja, popolnoma 'ds 1 i in prosili za mir na podlagi Hib. pogojev, katere so v Brest-Litowsku ;vile osrednje sile. Vodja ruske delegacije ekv je zdaj pač uvidel, da mu nadaljno pitanje ne pomaga več in da bodo nemške te ednostavno z ojstrino meča napravile ~ec tega grozovitega, od naših sovražnikov vzročenega prelivanja krvi. Še par dni in čete bi dospele v Petersburg. Ker so Rusi zdaj vdali in prosili za mir, pričnejo kratka nova pogajanja v Brest-Litovskem, ' služijo pravzaprav le podpisanju mirovne dbe. Znamenito je bilo delo, izvrženo od škili čet na vzhodu v par kratkih dneh. hitro prokoračenje širnega ozemlja 900 iometrov se pač niti v tej svetovni vojni ni izvršilo. Plen nemške armade zlasti na lezniškem in vojnem materijalu je seveda romen. Prav lepe uspehe so dosegli tudi zopet iimorno delavni podmorski čolni. Iz vojne . morju je omeniti tudi še posebej krasne JiaSke čine, ki jih je izvršila tekom 15 meni nemška pomožna križarka ,,Wolf." Na ostalih bojiščih se ni pripetilo mnogo ovega. Italijani so poskusili z manjšimi trnki, ali v boju izkušeni junaški naši vojaki jih hitro in s krvavimi glavami nazaj Hali. Zanimive so skrbi, katere imajo in ob-vljajo naši sovražniki. Razbijajo si glave, e bodejo osrednje sile zdaj zastavile glav-0 svojo moč. Angleži imajo veliki strah za-adi pričakovane nemške ofenzive v Fl an dri ji, 'lijani pa tudi pričakujejo drugo naklado tin, ki so jih pri krasni naši zadnji ofen-!yi dobili. Vsa prerokovanja seveda v tem nimajo nobenega pomena. Gotovo je le o: osrednje sile hočejo mir in so že ope-no svojo mirovno željo in voljo izjavile. »sprotniki tega doslej niso hoteli vpošteva-marveč so to smatrali za izraz naše slasti. Zato so osrednje sile prisiljene, nada-Bvati vojno do trajnega zmagovitega miru. ta mir nam more letos priti! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 21. februarja. Uradno se es razglaša: Na visoki planoti od Asiaga in vzhod-od B r e n t e artiljerijski boji. i —-------1* o i n o zavzele, 36 I w- Šef generalštaba. | Nemci vjeli nad 9000 Rusov, zaplenili 1353 ka-nonov in mnogo druzega vojnega materijala. Nemško u r a d n (v p o r o č i 1 o od čet »it k a. K.-B. Berlin, 21* februarja: (W.-B., Iz \ velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Armada pre- ' stolonaslednika R u p p r e c h t a in n e m š k e- j g a prestolonaslednika. Mnogokrat boji arti-ljcrije in minskih metalcev. — Armada vojvode A1 b r e c h t a. Na lotrinški fronti je bilo artiljerijsko delovanje v mnogih oddelkih med j Selle in Plaine povišano. Močni francoski oddelki napadli so zvečer naše pošto- ; janke pri Monzelu, Rechicourtu in H a n a n c o u r t u. Na posameznih krajih je ! sovražnik vdrl.. Naša infanterija vrgla ga je v protisunku zopet vun in napravila večje število vjetih. Južno-zapadno od Marki r-cha pripeljale so naše naskcične čete od neke poizvedbe vjete. Vzhodno bojišče. Armada E i o h-horn. Od otoka Moon so naše čete zamrznjeni del morja prekoračile v E s ti an d dospele ter Leal zasedle. — V prodiranju ob morskem zalivu Rige se je doseglo Pernigel in Lemsal. Pri Lemsalu prišlo je do kratkega boja, v katerem se je 500 RUSOV vjelo ter 20 topov zaplenilo. Prekoračili smo W e n d e n. Naše čete stojijo pred "Wolmarjem. Med D fin a bur-gom in Pinskom prodiramo proti vzhodu. i Armada Linsingen. Prodiranje gre naprej. Na ceh fronti se je važne železniške j in cestne postojanke zasedlo. Izčistilo se je Row no od sovražnika. Plen se niti približno ne da preceniti. Doslej se je naznanilo : ! na vj e tih 1 .general, več divizijskih poveljnikov, 426 oficirjev in 8700 mož; na plenu pa: 1353 kanonov, 120 strojnih pušk, 3000 do 4000 VOZOV, železniški vlaki z okroglo 1000 vagoni, ki so mnogokrat z živili naloženi, le- j tala in drugo napregledno vojno orodje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 22. februarja. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Vzhodno bojišče. Čete armade Linsingen so dosegle N o w o g r a d-Wolynsk. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 22. februarja (W.-.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V posameznih oddelkih delovanje artiljerije in minskih metalcev. Manjši poizvedovalni boji. Ob železnici Ypern-Roulors se je neko angleško stražo presenetilo in vjelo. V zadnjih treh dneh se je v zračnem boju in od zemlje 24 sovražnih letal in 4 balone sestrelilo. Vzhodno bojišče. Armada E i c lili o r n. V Kstlandu smo zavzeli K a p s a 1. Prvi estlandski regiment se je uvrstil pod nemško poveljstvo. V L i v 1 a n d u sunile so naše kolone prfeko k o n u e b ur g, W o 1 m a r in S pa n da u. Pod navdušenjem prebivalstva došle so naše čete vRegczyco. Od tam so sunile do Ljuxyna. Zasedli smo Minsk. — Armada Linsingen. Pri podpiranju Ukrajincev v njih osvobodilnem boju se je doseglo napredke. Pri N o w o-g r a d - W o 1 y n s k u smo dobili zvezo z ukrajinskimi oddelki. Drugi oddelki marširajo proti D u b n u. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 23. februarja. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Nemške čete so zasedle Dubno. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. , K.-B. Berlin, 23. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Naše čete prodirajo proti vzhodu. V Livlandu smo W o 1 k zasedli. V Ukrajini so južno od Lučka prodirajoče čete Dubno dosegle. V ostalem napredujejo naše operacije. Število vjetih se je povišalo na 2 generala, 12 oberstov, 432 oficirjev in 8770 mož. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 24. februarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno od B r e n t e izjalovil se je presenetljivi napad Italijanov. Pri armadi Linsingen jemljejo v podpore Ukrajine zapričete operacije nameravani potek. šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 24. januarja. (VV.-B.) Iz velikega glavnega stana se- poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika Rupprechtain nemške-g a prestolonaslednika. Angleži in Francozi razvili so na mnogih krajin fronte živahno poizvedovalno delovanje. Močnejši francoski oddelki, ki so črez Aillette v Chevregny vdreti poskusili, bili so v protisunku pred južnim robom vasi nazaj vrženi. Na. desnem bregu M a ase pripeljale so napadalne čete vjete iz francoskih jarkov. — Armada vojvode Alfo r e c h t a. V Vogezah uspešni poizvedovalni boji. Zapadno od Miihlhausena napadli so francoski batajloni po ljutemu večurnemu ognjenemu učinku na obeh straneh I) o 11 e r a. Njih napadi razbili so se pri N i e d e r-A s p a c h u v protisunku, pri E r brucke inNiede r-B urnhauptu v ognju bavarskih čet. Vzhodno bojišče. Armada E i c lili o r n. V Estlandu sunile so naše čete, od prebivalstva povsod veselo pozdravljene, vkljub zasneženim potom v hitrih pohodih naprej, so vrgle na posameznih mestih se vstavljajočega sovražnika in se približujejo R e v a 1 u. Pri zavzetju od W o l k a dne 22. februarja se je s krepko atako neke huzar-ske švadrone mesto pred požigom od strani sovražnika rešilo. Vjelo se je 1000 mož, osvobodilo 600 nemških ter avstro-ogrskih vojnih vjetnikov. Manjši oddelki sunili so včeraj od Ost row a in so razbili tam sovažni odpor. Naše saške čete vjele so v Balpino-vem 1000 mož. Od Minska sem se je Bori s s o w zasedlo. — Tudi pri armadi Lin-singen so zavzele v podporo Ukrajine v njenem osvobodilnem boju zapričete operacije nameravani potek. V W is k o row u so dospele nemške čete. Neki na kolodvor v Sepietowki došli vlak z veleruskimi četami bil je vstavljen, posadka pa razorožena. Italijansko bojišče. Vzhodno od ■ B r e n t e pričeli so Italijani zvečer z napadom na Golu VC a p rile. Bili su, v ognju zavrnjeni. Prvi generalkvartinnojstei L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 25. februarja. Uradno se danes razglaša: Ob Piavi je bilo artiljerijsko delovanje živahno. Pri armadni skupini U i n s i n g e n so nemške prednje čete v Shitomiru zvezo z ukrajinskimi četami dobile. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 25. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Mnogokrat boj artiljerije in minskih metalcev. Na raznih krajih fronte poizvedovalni boji, ki so nam vzhodno od Armentiereaa prinesli vjete in strojne puške. Vzhodno bojišče. Armada E i c h-h o r n. Naše čete so zasedle P e r n a u. En estlandski batajlon se je podredil nemškemu poveljstvu. Svojim divizijam naprej so včeraj dopoldne naše naskočne kompanije in ena švadrona huzarjev D o r p a t dosegle. Na poti tja se je vjelo 3000 mož in zaplenilo mnogo stotin vozov. Ta naš hitri oddelek prekoračil je torej v 5'A dneva 210 kilometrov. — Armada Linsingen. V Row-' nuje padel ves štab ruske „posebne" armade v našo roko. Njen vrhovni poveljnik je zbežal. Prednje čete dospele so v S h i t o-mi r in so izvršile tam zvezo z ukrajinskimi četami. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 26. februarja. Uradno se danes razglaša : — 2 — Zapadno od B r e n t e izjalovil se je en sunek Italijanov. Šef generalštaba. Novi nemški uspehi na vzhodu. Nemško'uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 26. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Armada Eich-h o r n. Štiri dni po prekoračenju Moon-s u n d a so včeraj dopoldne na R e v a 1 vpo-rabljene čete — na čelu jim kolesarji, ka-valjerija in ojstri strelci strojnih pušk — pod vodstvom generailajtnanta v. Becken-dorffa po boju trdnjavo Reval zavzele. — VLivlandu je mnogo mest pri našem vhodu zastave razobesilo. Mnogoštevilni od Rusov zaprti domačini bili so osvobadeni. Južno od Pleskowa zadeli so naši regimenti na močni odpor. V ljutem boju premagali so sovražnika. Mesto je zavzeto. — Armada Linsingen. Sovražne sile vrgle so se našim v Ukrajini ob Pripjetu pro-dirajočim oddelkom pri Kolenkowici nasproti. V hrabrem napadu bil je sovražnik vržen. V naskoku smo zavzeli mesto in kolodvor. V par dnevih so čete armade L i n-s i n g e n k nogam, po železnici in na avtomobilih v velikem napora in pomanjkanju več kot 300 kilometrov prekoračile. Skupno z ukrajinskimi četami so velike dele dežele od roparskih tolp osvobodile. Ukrajinska vlada je v od sovražnika očiščenih pokrajinah zopet red in mir uresničila. Na v j etih se je na vzhodni fronti zopet pripeljalo : 3 divizij-ske štabe, 180 oficirjev in 3976 mož. Število vjetih in plena v Revalu in Pleskavi se še ne more pregledati. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. j Vojna na morju. ■-..........................................................i Uspehi v Srednjem morju. W.-B. Berlin, 21. februarja. V zapad-nem Srednjem morju dosegli so naši podmorski čolni nove uspehe proti italijanskemu transportnemu prometu. 23.000 brutto-regi-ster-ton sovražnega prostora na trgovinskih ladjah bilo je od njih potopljeno. Šef admiralnega štaba mornarice. Plen podmorskih čolnov, v mesecu januarju. K.-B. Dunaj, 21. februarja. V mesecu januarju se je vsled vojnih odredb osrednjih sil skupno 633.000 brutto-register-ton za naše sovražnike rabljivega prostora na trgovinskih ladjah uničilo. S tem znaša uspeh prvega leta neomejene vojne podmorskih čolnov 9,590.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi. W.-B. Berlin, 22. februarja. Xeui nemu delovanju naših podmorskih &J padlo je na angleškem zapadnem obJ kot žrtev zopet pred kratkim 5 parnikol 2 jademici. Šel admiralnega Štaba mornarii 18.000 ton potopljenih. W.B. B e r 1 i n, 23. februarja. Novi podmorskih čolnov na severnem boji 18.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mora, Hrabra nemška križarka „Woif." K.-B. Berlin, 23. februarja. Pome : v križarka „Wolf-' se je po 15 mesečnih i ^yj n njah v Atlantskem, Indijskem in Tihem o ^aj^ih ami hvala odličnemu vodstvu svojega pol j;; g nika fregatnega kapitana N u g e r in k -ntto-i nega dela svojo posadko srečno in z velik codovn uspehi v domovino vrnila. »ključe Ladja je vojni promet naših sovražni! ^ vrec; z uničenjem vojnoga. prostora in tovora re na katerega čelu je vozil, se--Ijen. Šef admiralnega Štaba mornarice. Uspehi nemškega parnika „Wolf." K.-B. Berlin, 26. februarja. (Uradno.) V. pomožna križarka ,,Wolf-' je v izvr-i nje izročenih nalog najmanje 35 solznih ali za sovražnika vozečih trgovinskih Pov( jj s skupno vsebino najmanje 210.000 1 .* ittoregister-ton, uničila ali tako težko po-velik obuvala, da je zopetna raba za daljši Čas kJjučena. (ire se večinoma za velike, mno-vredne angleške parnike, katerih ednako-ftdno nadomestilo v doglednem času ni rno-! Kie. Več teh parnik o v so bili zasedeni an-n eSki transportni parniki začete. Njih potop miioj jme| prjujerne izgube na človeškem življe-. '-J u za posledico. Nadalje je pomožna križar-japonsko linijsko križarko „Horuna" od .000 ton in neko angleSko ah japonsko kri- Mil, ili m fjeti ini I bil in ler las ?ča 1 VJ ; vs :ia to( čin : usp dnj«j krog iloža je lad por ava :taL i iZI J1 rko, katere ime se ni moglo dognati, težko ikodovala. Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 26. februarja. V zatvor-oficii m okolišu okrog Anglije so naši podmorski s usj bi 6 parnikov in 2 ribiški ladji potopili. Šef admiralnega štaba mornarice. ov noln Pogajanja za mir. Vsled energične nemške ofenzive proti '" i vladi se je položaj zdaj docela emenil. Ruska vlada je izpoznala, da se rje sile ne pustijo za nos voditi in da iejo na vsak način stalni ter pošteni mir seči. Zato so Rusi sprejeli — kakor smo že iji številki poročali — v Brest-Litov- eni stavljene pogoje osrednjih sil brezpo- jno in z nekaterimi izpopolnilnimi dostav- V sledečem podamo uradna poročila : Pismena ruska mirovna ponudba. K.-B. Berlin, 11. februarja. Kakor se so ruski ljudski komisarji ustregli fitevi, da naj svojo mirovno ponudbo pisno vložijo. Dotično pismo je medtem že iške črte pasiralo. S tem je podan tudi kaz o neistinosti glede par dni sem krože-vesti o padcu vlade Trockega in Lenina! Rusija se poda! K.-B. Berlin, 25. februarja. Tekom vojega današnjega govora v nemškem dr-avnem zboru naznanil je državni tajnik of Her t ling sledeče: — 3 — ' »Včeraj je došlo poročilo, da je peters-burška vlada naše mirovne pogoje sprejela in da je odposlala zastopnike za nadaljne razprave v Brest-Litovsk. Vsled tega so tudi nemški odposlanci včeraj tja odpotovali. Mogoče je, da se bode o posameznostih še prepiralo, ali glavna stvar je dosežena. Mirovna volja se je od ruske strani izrecno izjavila. Naši pogoji so sprejeti. Sklep miru se mora v najkrajšem času izvršiti. Vojni pogoji za Rusijo. W.-B. Berlin, 26. februarja. V državnem zboru je naznanil državni podtajnik mirovne pogoje napram Rusiji. Glasom teh ne bodejo pokrajine zapadno od preje naznanjene črte, ki se preloži v pokrajino D u n a: b u r g a do vzhodne meje K u r 1 a n d a, ruski vladi več podvržene. Nemčija in Avstro-Ogrska določajo bodočo usodo pokrajin v sporazumu s prebivalstvom. Livland in Est land se zasedejo od nemške policijske sile, dokler deželne uredbe ne zajamčijo varnost. Rusija sklene takoj mir z Ukrajino, izprazneUkrajino in Ti'inlandsko od čet ter rdečih gard, zajamči vrnitev vzhodno-anatolskih provinc na Turčijo, prizna odpravo turških kapitulacij in izvrši takoj •demobilizira-nje. Nadaljne določbe zadevajo ruske vojne ladje in vojne ladje entente, trgovinsko, pa-roplovbo v Črnem morju in na Vzhodnem morju, zopetno uveljavljenje nemško-ruske trgovinske pogodbe, jamstvo največje dobave do konca 1. 1925 in opustitev agitacije proti zveznim vladam tudi v zasedenih pokrajinah. Ti pogoji se morajo tekom 48 ur sprejeti. Ruski pooblaščenci se morajo brez odmora v Brest-Litovsk podati in morajo tekom 3 dni mir podpisati, ki se mora tekom nadaljnih dveh tednov ratificirati. Ruska delegacija je odpotovala v Brest-Litovsk, bila je pa severno od Pskowa vsled razstrelbe mostu zadržana. Nove razprave v Brest Litovsku. K.-B. Dunaj, 26. februarja. Na mirovna pogajanja v Brest-Litovsk odposlane delegacije Nemčije in Avstro-Ogrske so včeraj zvečer tu-sem dospele. Delegacije Bolgarije in Turčije se pričakuje tekom današnjega dneva. Ruska delegacija je bila vsled pretr-ganja železniške črt na ruskih tleh pri No-woselsku zadržana in bode bržkone proti večeru dospela. Govor nemškega kanclerja o vojni in miru. K.-B. Berlin, 25. t. m. Danes je v nemškem državnem zboru govoril prvi kancler dr. grof pl. Hertling, ki je med drugim izvajal: Državni zbor upravičeno zahteva, da se mu pojasni zunanji politični položaj in stališče, ki ga zavzema vodstvo države. Izpolnjujem le svojo dolžnost, ko to storim, dasi dvomim, če koristijo in rode uspeh razgovori ministrov in držav, ki se vojskujejo, pred jav- Ty —.-^r. ■< I Iz Ukrajine, j i..................-................' Z ozirom na mir, ki so ga osrednje sile sklenile z novo uresničeno ljudsko republiko Ukrajino, prinašamo sliko iz te dežele. Slika predstavlja eno v Ukrajini pogostoma pojavljajočih se lesenih cerkev. siže 1256' *:'<-.-■. \H mvFrisien mit tier Ukraine: Typische ukrvmischeliolzkirchs. If' nostjo. Liberalni član angleške poslanske zbornice M. Walter Runcimann je nedavno rekel, da bi se miru hitrejše približali, ko bi se poklicani in odgovorni zastopniki, mesto da govore, zbrali v ožjem krogu, da se med seboj razgovore. Soglašam ž njim, ker bi se po tej poti odstranila vsa nesporazumljenja in bi morali naši nasprotniki sprejeti naše besede tako, kakor jih mislimo in bi morali tudi sami pokazati pravo barvo. Besede, ki sem jih dvakrat tu govoril, se, kakor sodim, v sovražnem inozemstvu niso tolmačile nepristransko in brez presodkov. Razgovor v ožjem krogu bi dosegel sporazum v mnogih podrobnih vprašanjih, za katere gre, kadar se dela na spravo in ki jih more le pogodba uresničiti. Posebno mislim s tem na naše stališče nasproti Belgiji. Na tem mestu se je že večkrat povedalo, da ne mislimo obdržati Belgije ali jo pridružiti kot državo nemški državi, a, kar je tudi v noti z dne 1. avgusta m. 1. izvajano, zavarovati se moramo pred nevarnostjo, da bi se v deželi, s katero hočemo mirno in prijateljsko živeti, lahko zbirali in spletk aril i naši sovražniki. V ožjem krogu naj bi se pogajali o sredstvu, s katerim bi se ta namen dosegel. Ce bi se kaj takega predlagalo od nasprotne strani po vladi v Le Havre, bi ne odklanjali neobvezno. Zdi se mi, da bo, kar je sprožil omenjeni angleški parlamentarec, če ni dobilo dosegljive oblike, prisiljen sem zato, da se razgovarjam preko Kanala in oceana tako,, kakor se je to dozdaj godilo. Rad pripoznam, da morebiti poslanica predsednika Wilsona z dne 11. t. m. predstavlja kratek korak, da se drug drugemu približamo. Ne nameravam se pečati s predolgimi uvodnimi izvajanji in se prienem precej pečati s štirimi temeljnimi načeli, ki se morajo, kakor sodi Wilson, upoštevati, kadar se razpravlja. Prvo načelo naglasa: Vsaki del končne pogodbe se mora bistveno naslanjati na pravico v gotovem slučaju in zgraditi na taki pogodbi, o kateri je verjetno, da privede do trajnega miru. Kdo naj temu ugovarja ? Stavek, ki ga je zamislil veliki cerkveni oče sv. Avgnštin pred tisoč in petsto leti: „Justitia fundamentum regnorum", velja še danes. Gotovo : trajen mir more biti le tisti, ki ga v vseh delih prevevajo načela pravičnosti. Drugi stavek zahteva, naj se narodi in dežele ne premikajo iz ene državne oblasti v drugo. Tudi temu stavku lahko mi brezpogojno pritrdimo, da, čuditi se moramo, ker je smatral predsednik Združenih držav za potrebno, da ga je zopet zabičava!. Stavek se prereka z že zdavnaj izginulimi razmerami in nazori, proti kabinetni politiki in proti kabinetni vojski, proti mešanju državnih ozemelj in knežje zasebne lasti, ker. spada vse v davno preteklost. Neuljuden bi ne bil rad. a če se spomnimo prejšnjih Wilsonovih izjav, bi človek lahko sodil, da vlada v Nemčiji protislovje med avtokratično vlado in pa brezpravno ljudsko množico. Predsednik Združenih držav — kar vsaj dokazuje nemška izdaja njegove knjige „0 državi" — pozna nemško državnopravno književnost; ve torej, da so pri nas knezi in vlade najvišji člani v državi organizirane celote ljudstva; najvišji člani, ki jim končna odločba in sicer tako, da oni, ako tudi pripadajo celoti kot najvišji člani, se odločijo le za dobrobit celoti. Potrebno je, da se to Wilsonovim vojakom izrecno pove. Radostno pozdravljamo tudi konec stavka, ki razglaša, da se je igra za ravnotežje sil za vse večne čase diskredi-tirala. Znano je, da je iznašla Anglija načelo o vzdrževanju ravnovesja sil, ki ga je posebno takrat uveljavljala, kadar je postala kaka država na evropski celini premogoča, kar je bil le drugačen izraz za nadvlado Anglije- Tretji stavek, ki zahteva, naj se reši vsako vprašanje o ozemlju, katerega je izprožila sedanja vojska, v korist in dobrobit prizadetega prebivalstva in ne le kot del kake po godbe ali kompromisa tekmujočih si držav le izpolnjuje, kar se je prej povedalo, v g o tovi smeri, oziroma je posledica prejšnjega . 57 Končno četrti stavek, ki zahteva, naj se vse jasno začrtane zahteve najdalekosežnejše zadovolje, tako, da ne ovekovečijo nova ali stara nasprotstva, ki bi najbrže zopet kmalu motila evropski in ž njim mir celega sveta. Tudi temu atavku lahko načelno pritrdim in izjavljam, kakor Wilson, da se lahko razgo-varja o splošnem miru, ki bi temeljil na takih načelih. Le en pridržek obstoji : teh načel ne sme predlagati le predsednik Združenih držav, pripoznati jih morajo dejansko tudi vse države in narodi. Zveza narodov bi bil smoter, ki ga najprisrčnejše želimo, a ta smoter so še ni dosegel, tudi ne obstoja razsodišče, ki bi ga bili vsi narodi ustanovili, da čuvajo mir v imenu pravičnosti. Ako ob priliki pravi Wilson, da govori nemški državni kancler sodnemu dvoru celega sveta, moram, kakršne so reči danes, v imenu nemške države in zaveznikov sodni dvor, ker je pristranski, odkloniti, da bi radostno pozdravljal, če bi obstojalo nepristransko razsodišče, kakor bi tudi rad sodeloval, da bi se prišlo do takega idealnega stanja. Obžalujem, ker ni o podobnem mnenju pri vodilnih velesilah sporazuma niti sledu. Vojni smotri Anglije, ki jih je zopet razvil Lloyd George, so še vedno skozi in skozi imperalistični, vsiliti hočejo svetu taki mir, kakršen bi Angliji ugajal. Če govori Anglija o pravici samoodločbe narodov, ne misli na to, da bi to načelo izvedla tudi na Irskem, v Egiptu ali v Indiji. Mi smo iz po-četka sem zasledovali sledeče vojne smotre: branili smo domovino, vzdržati smo hoteli nedotakljivost našega ozemlja in varovati svobodo našega gospodarskega razvoja na vse strani. Vojskujemo se v znamenju obrambe, dasi moramo napadati. Posebno naglašam to zdaj, da se naša politika na vzhodu ne bo napačno tolmačila. Nasproti Rusiji smo imeli proste roko, ko je rusko odposlanstvo 10. t. m. prekinilo mirovna pogajanja. Naše čete so začele 7 dni pozneje samo zato prodirati, da zagotove sadove miru, ki smo ga sklenili z Ukrajino ; nikakor niso odločevali osvojevalni nameni. Podpirali so nas klici po pomoči Ukrajine, naj jo ščitimo proti boljševikom, ki so motili red mlade države. Slo je za to, da ustvarimo mir in red v korist prebivalstva, ki ljubi mir. Ne mislimo, da se morebiti ustalimo v Estlandu ali Livlandu, želimo marveč le, da živimo v dobrih, prijateljskih razmerah z državami, ki bodo tam po vojski nastale. Ni potrebno, da bi danes o Kurlandski in Li-tavski kaj povedal. Gre za to, da ustvarimo prebivalstvu teh dežela organe samoodločbe in samouprave in da ukrepimo tiste, ki se ustvarjajo. Mirno pričakujemo, kakor se bodo stvari še razvijale. Vojaški nastop na vzhodu je pa zelo dosegel uspeh, ki zelo presega prvotni namen, Katerega sem pravkar označil. Gospodom je že znano obvestilo gospoda državnega tajnika zunanjih reči, da je Trockij brzojavil, kateri brzojavki je tudi sledilo pismeno potrdilo, da je pripravljen prekinjena mirovna pogajanja nadaljevati. Odgovorili smo tako, da smo poslali naše mirovne pogoje v obliki ultimata. Včeraj, to veselo vest, gospodje, Vam moram naznaniti, se je poročalo, daje peters-burška vlada sprejela naše mirovne pogoje in da je poslala zastopnike na nadaljna pogajanja v Brest-Litovsk; nemški odposlanci so sinoči odpotovali tja. Mogoče je, da se bodo o podrobnostih še prepirali, a glavna reč se je dosegla; z ruske strani se je izrecno izrazila volja, da se doseže mir. Nikdar v zgodovini se morebiti še ni tako sijajno potrdila aristotelska beseda, da smo se morali odločiti za vojsko, ker smo želeli mir. Naše vojno vodstvo je potegnilo meč, da zavaruje sadove našega miru z Ukrajino : mir z Rusijo bo srečen uspeh. Veselja nam ne bodo kratile neumne in hujskajoče brzojavke, ki se vedno širijo po svetu. Včeraj so se pričela v Bukareštu mirovna pogajanja z Rumunijo ; navzoč je bil gospod i4i.«onni i-a^-nilr v.a 7miflnip rpAi. ker ip. notrebna — 4 _ njegova navzočnost, ko gre za prva načelna vprašanja; zdaj pa bo moral kmalu oditi v Brest-Litovsk. Glede na pogajanja z Rumunijo se mora pomisliti, da nismo le mi sami prizadeti in da smo dolžni nastopati za upravičene koristi naših zvestih zaveznikov: Avstrije, Bolgarije in Turčije in da vzravnamo želje, ki bi si morebiti nasprotovale. Mogoče se pojavijo težave, a z dobro voljo na vseh straneh se bodo te težave premagale. Tudi nasproti Rumuniji nas mora voditi načelo: države, s katerimi sklepamo mir, zanašajoč se na naš meč, moramo in hočemo pridobiti da ostanejo v bodoče naše prijatljica. Ce izpregovorim v tej zvezi še besedo o Poljski, za katero se zadnje čase sporazum in tudi gospod Wilson posebno zanima, je znano, da jo je združena moč Nemčije in Avstrije rešila odvisnosti, ki jo je težila v carski Rusiji z namenom, da se oživi samostojna država, ki naj neovirano napreduje v svoji narodni kulturi, a ki naj tudi postane steber miru v Evropi. Oržavno-pravuega vprašanja v ožjem zmislu: kakšna bodi ustava nove države, seveda ni bilo mogoče precej odločiti; o njem se še zdaj temeljito vse tri prizadete dežele posvetujejo. Razen mnogih težav, ki se morejo, premagati — gre za težave posebno gospodarskega značaja — se je pojavila vsled poloma stare Rusije še nova: kakšne meje naj se določijo Poljski s sosednimi ruskimi ozemlji. Ko se je razglasila z Ukrajino sklenjena pogodba, so se Poljaki prvi hip zelo vznemirili: Upam: dobri volji se bo posrečilo, da se vzravnajo zahteve, če se bodo pravično upoštevale etnografske razmere. Izjava, da se tozadevno vse do skrajnosti poskusi, je poljske kroge že zelo pomirila, kar z zadoščenjem pribijemo. S te strani se bo glede na ureditev vprašanja meje zahtevalo le to, kar je z vojaških vidikov neobhodno potrebno. Iz izvajanj sledi, da se očividno bližamo miru na celi vzhodni bojni črti od vzhodnega do črnega morja; svet, ki je prenasičen vojske, posebno v nevtralnih deželah, z mrzlično napetostjo vprašuje, če se se ni odprl tudi dohod k splošnemu miru. Kakor vse kaže, voditelji sporazuma v Angliji, Franciji in Italiji odklanjajo, da bi poslušali glas pameti in človeštva; v na-sprotstvu z osrednjimi velesilami je zasledoval sporazum ves čas osvojevalne smotre. VojsKuje se, da bi dobila Francija Alzacijo Loreno. Ničesar ne pristavljam, kar se je že o tem vprašanju povedalo. V mednarodnem smislu vprašanja Alzacija-Lorena ni; če je, je to čisto nemško vprašanje. Sporazum se vojskuje, da bi Italija pridobila avstrijska ozemlja. Ako so iznašli v Italiji za to lepe besede o svetih aspiracijah, o svetem egoizmu, se z njimi zahteva po aneksijah ne odstrani. Vojskuje se, da se odcepijo Palestina, Sirska in Arabska od turške države. Posebno škili Anglija na turško ozemlje. Iznenada je odkrila srce za Arabce; upa, da pridobi s pomočjo Arabcev; z od angleške nadvlade odvisne države angleški državi novo zemljo. Angleški državniki so večkrat izjavili, da zasleduje Anglija v Afriki kolonijalne vojne svrhe; kljub skoz in skoz agresivni politiki, ki se hoče pridobiti tuja ozemlja, si le še upajo državniki sporazuma trditi, da moti mir vojaška, imperialistična, avtokratična Nemčija, ki se mora, ker to zahtevajo koristi svetovnega miru, v najtesnejše meje stisniti. Z lažmi in obrekovanji neprenehoma delajo, da bi tako lastne narode kakor tudi nevtralne države najhujskali proti osrednjim velesilam, posebno b strahom, da namerava Nemčija kršiti nevtralnost. Svet stoji zdaj pred največjimi, najusodnejšimi odločitvami. Sovražniki se ali odločijo, da sklenejo mir; Če se za to odločijo, se hočemo pogajati ž njimi; ali se pa odločijo, da bodo nadaljevali zločinsko blaznost osvojevalne vojske, če to sklenejo, se bodo naše krasne čete pod svojimi genijalnimi vojskovodji bojevale dalje. Tudi sovražnikom je dovolj znano, da smo in v kakšem obsegu smo tudi za ta slučaj pripravljeni, naš vrh, občudovania vredni narod bo vztrajal dalje; ljudi za vstop v amerikansko ., ari nad J smešno, kajti s takimi sredstvi se botf zbralo par zaljubljenih fantičkov, uikd ne armade, ki bi se zamogla bojevati izkušenim armadam osrednjih sil. Politični utrinki. Katoliško vero hočejo odpraviti.., tli Kdo ? Nekateri Jugoslovanski" kafl duhovniki sami. Kakor znano, skušajo S za svojo Jugoslovansko deklaracijo", I hočejo s pomočjo zunanjih sovražnikovH ničiti, tudi Hrvate pridobiti. Doslej m našli pristaše le pri Starčevičcvi strankfl tem ko ostale hrvatske stranke „jugOi^B stva" ne marajo. Glasilo Frankove sfl dobro katoliška „Hrvatska" je n. pr.fl kratkim ljubljanskega knezoškofa dra. J* prav ojstro za ušesa prijela. List je pifl neki dopis od kranjsko-hrvatske meje,^B terem se pravi: „Zanimiv je odgovor, H daje marsikateri slovenski in hrvatski diP nik na vprašanje, kako bode šlo (H liški cerkvi v velesrbski, bifl tinski jugoslovanski državi,?' vendar znano, kako nestrpni so pravoM srbski bratje v verskih rečeh. Na to vfl nje se dobi od slovenskih duliofl kov, ki so bili doslej zanesljivo katol« prepričanja, večinoma sledeči odgovor :■ nima s politiko ničesar opraviti. KonejjB bodemo tudi v tem oziru združili. MiB mo v nekaterih točkah ponehali, Srbil^B tudi nekaj ponehali in potem bode e n^| žava ter ena vera. Postali bodemo jM a t i", duhovniki brez celi bati* Tako prihajamo vsled inicijative svbofif* Čehov do najmodernejše jugoslovanske^ macije, katere vodja je brez ali z njej*1 vednostjo najodličnejši katoliški JugodM sedanjosti, ljubljanski škof dr. Anton fl ventura Jeglič, — nekaki j u g o s 1 o ?P ski Martin Luther." Tako piše katoliški list ..Hrvatska"« goslovanskem gibanju. Z drugimi besear3 povedano : Jugoslovanski hujskači nam mF štajersko,kronovino, avstrijsko domovino, Jnirške krono; pa tudi katoliško vero! Kdor j njimi, ta je sokriv ! Mir v klerikalnem brlogu ? Listi poročajo, da so se pričeli posamez- \ [zas;opniki v razdeljeni slovenski klerikalni • pogajati, da bi zopet odpravili na- | »tja in se združili. Seveda, na Krekovem : je že prva trava zrastla in kar je ) do v klerikalni stranki za Krekom, to je \ ; i tacega sporazuma zmožno. Spor v kle- i Jalni stranki pa je zanimiv, ker je trpeči : v tem sporu slovensko ljudstvo samo. nu slovenskemu ljudstvu so klerikalni volji najprve pravili, da je edina rešiteljica pr.a ..Slovenska ljudska stranka" in da je [ranjsd glavar dr. Šusteršič nekak polbog, katerim mora vse na trebuhu ležati. tak pa je o Susteršiču drugače sodil in je [idobil v lastni stranki večino zoper njega. I ŠuSteršič jo vsled tega ,,Slov. ljudsko nko" ednostavno razpustil in na njenem atu neko novo „Slovensko kmetsko stran-ujtanovil. In bombaideiuent seje pričel, [znanimi sredstvi, ki jih slovenska javnost I docela pozna. „Polbog" Šusteršič postal Lv nekaterih klerikalnih listih nakrat na-alot, ki ima umazane roke, navadni |oliticniv vohun in denuneijant in bogve kaj ■ vse. Šusteršič pa ima zobe za gristi ; zato [ustanovil svoj lastni list in je ednostavno iednakim orožjem svoje nekdanje klerikalne Jatce prijemal. Tako so streljali in streljali ; zasmrdelo je po širni slovenski domovini. ^edtem pa je dr. Janez Krek, edini značaj [taboru teh razdivjanih dervišev, umrl. In tarnaj je zrastla prva travica na njegovem jobu, ko so se pričeli razjarjeni klerikalni [bratci že približevati, ko so že pričeli delati taljubljcne oči, ko so že pričeli hrepeneti po [slogi" in ..združenju." To ni konec politič-ph zmot ali političnega nasprotovanja; to (ii ci bil boj političnih diferenc. Ali vodi- i>lji raznih struj klerikalne stranke se edno-lavno bojijo, ker ima vsak dovolj masla na lavi. Bojijo se za svoje osebice ! In zato, lino zato se hočejo zopet združiti. Slovenskemu ljudstvu pa se bode zopet pridigova-da je „uskok" dr. Šusteršič kristalno čisti ■načaj, da je dr. Korošec vzor-duhovuik, da vsi ti voditelji poštenjaki od pete do ;lave In verno katoliško slovensko ljudstvo Jiode zopet klečalo pred temi maliki, ki se v [svojem nočnem brlogu pač smejijo svojim Ipdiranim lahkomiselnim vernim ovčicam . . . bode pač slovensko ljudstvo od tega perikalnega švindla rešil ? Izdajstvo mariborskega profesorja Pivka. Priobčili smo v eni zadnjih številk vpra-lanje poslancev v državnem zboru, ki se tiče izdaje pri Can/.anu. Samoumevno je lilo slovensko-prvaškim voditeljem jako ne-rijetno, da je izvršil to izdajstvo sloven-; i oberlajtnant Ludvik Pivko, profesor neki srednji šoli v-Mariboru, na ka-tri se pač tudi sedaj širi protiavstrijsko huj-Ikarijo. Da bi Pivka umilo, izjavilo je prva-iko časopisje v svoji znani predrznosti edno-javno, da so navedbe poslancev lažnjive. To pa vkljub temu, da se je na pristojnih me-popolno resničnost teh navedb dognalo. Zaradi tega Pivkovega izdajstva, ki je stalo reliketnu številu hrabrih vojakov tudi slovanske narodnosti življenje, lojijo poleg tega Pivkova žena (neka Čehi-lja) in druge osebe v zaledju v sodnijski irciskavi. To jo gotovo tudi slovensko-prva-lim voditeljem znano. Nujno potrebno je, a št to zadevo javno razpravlja, da pridejo [erodajni činitelji konečno do izpoznanja, am mora stvar priti, aKo se rabi osebe Piv-[kove vrste za vzgojo mladine. Pivko kot izdajalec je večkratni morilec, ker ima stoterih avstrijskih vojakov na vesti. In ti Pivko je vzgoje val Jugoslovansko" mladino. Ali je čuda. da tako vzgojena mladina nima več, srca za Avstrijo in cesarja ? Tedenski pregled. i............................................■.............-: Štajerske vesti. Imenovanja. C. kr. štajerski namestnik je imenoval m. dr. namestniška koncipista Wolfganga B u r g h a u s e r v Celju in Egona Sclire v Edler v. Redhverth v Ptuju za okrajna komisarja nad zistematiziranim stanjem. Umrla je v Ptuju g. Marija Goršek, najstarejša članica družine Puncerjeve in stara mati soproge našega urednika Linharta. Bog daj blagi ženki, ki je v svojem življenju veliko delala in trpela, večni mir in pokoj ! Dezerter in vlomilec. Mestna policija v Mariboru je p. k. izvedela, da prinašata dva dezerterja v stanovanje vdove Rože Pukl na cesti v Pobrežje ukradena živila. Preiskava je podala dokaze za večje tatvine. Roža Pukl, ki je z ukradenimi živili cele po-jedinje delala, bila je od nadstražnika J e-r i n a aretirana. Po njeni aretaciji se je zasačilo v njenem stanovanju dezerterja Martina L i p o t n i k, ki se je proti stražnikom tako nasilno obnašal, da ga je moral Jerin s sabljo po glavi udariti. Lipotnika so težko ranjenega v vojaško bolnišnico prepeljali. Drugi dezerter Johan "VVegan se doslej še ni zamogel vjeti. Dezerterja sta kradla večinoma svinje, perutnino, zajce in poljske pridelke. Lipotnika je kot dezerterja že v decembru neki stražnik vstavil; takrat je skočil v Dravo, kjer mu je bilo pa premrzlo, tako da je prišel sam zopet na breg. Vsled njegovega prehlajenja so ga takrat oddali v vojaško bolnišnico, od koder pa je zamogel zopet pobegniti. Upati je, da se zasači kmalu tudi druzega, tata. Veliki vlom. V noči na IG. februarja vlomili so v C! o I j u tatovi v trgovino z urami g. Rafaela Salmič v „Narodnem domu" ter so pokradli nad sto ur in drugih dragocenosti v skupni vrednosti nad 14.000 kron. Sum se obrača proti nekdanjim uslužbencem urarja. Proti Jugoslovanskemu" hujskanju sprejel je občinski zastop v Marenbergu resolucijo, v kateri pravi: ^Jugoslovansko" stremljenje je očitna veleizdaja, čeprav verujejo njeni zastopniki na uresničenje ravno tako malo kakor mi sami. Brez razumevanja stojimo nasproti dejstvu, da državna oblast tako delo tiho trpi in s tem pospešuje. Vidimo s težko skrbjo, da ta:...........................\ Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi: se;rai zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, seimi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne m živinske sejme. Dne 4. marca : Vransko** ; Oplotnica**, okraj Konjice; Račje (konjski sejem), okraj Maribor; Wald**, okraj Mautern; Luče**, okraj Arvež; Pletrovče*, okraj Celje; Neu-markt* ; Zeleni travnik* ; Ormož ; Fursten-feld**; Sv. Stefan**, okraj Ljubno ; Tilmič, okraj Lipnica. Dne o. marca: Golobinjek**, okraj Kozje; Radgona* ; Ormož (svinjski sejem); Murau* ; Birkfeld**; Celje*. Dne 6. marca: Sv. Peter pod Sv. Gorami**, okraj Kozje; Kostrivnica**, okraj Rogatec; Unzmarkt**, okraj Judenburg; Luče (za drobno živino), okraj Arvež; Vitanje**, okraj Konjice; Imeno (svinjski sejem), okraj Kozje; Ptuj (za klavno živino). ______Vrednost kopriv v kmetijstvu. '•'i' fiftVporaba kopriv ni nova, toda nekdajno koprivno tkanino je izpodrinil ceneji bombaž. Da se je pa moralo umakniti koprivno vlakno bombažu, temu je bil vzrok, ker so se koprivna vlakna pripravljala na isti način kakor lanena, marveč, da so se koprive rosile (godile). Vsled posebnostij vlaken in različnosti rastlin se pa na ta način ni dobilo dosti vlaken in zato je bila izključena racijonalna poraba za večje obrate. Pred nekaterimi leti je iznašel dunajski vseučeliški profesor O. Richter cen in lahek način, kakor se pripravljajo vlakna iz koprivnih stebel in je tako omogočil, da se znatne množine koprivnih vlakenj porabljajo pri tkalskem obrastvu. Za nas kmetovalce so koprive tudi raditega dragocene, ker se preostanek pri dobavi vlaken obnese kot krmilo, ki ima mnogo redilnih snovij. Vsebina vlaken pri zelenih (svežih) koprivah znaša 3% do 4,/»°/o skupne teže, pri posgšenih pa 18% do 26% vlaken odgovarja 35% ličja, 35 odstotno ličje se zmanjša pri pravilno sušenih lšoprivah na 14%. Ta izguba pa prihaja od tod, ker se stebla niso zadostno posušila pri nabiranju in so zvezana kmalo znotraj splesnila. Takšna preperala stebla ne dajejo vlaken in ;:>• pomnožijo v obilni meri odpadke. Koprive na dobre pridelke le tedaj, ako s stebli stroko ravnamo. Pri nabiranju koprivnih stebel se sledeče j roča! Zbiraj vsa koprivna stebla, visoka in niza puli stebelj iz zemlje, ker s lem za:reš korenine, poreži jih tik zemlje. Zato lahko rabiš žepni noj ali koso. Eden do dva dneva po nabiranju se | osmučejo perja z roko in posušijo. Zbrana stebla pa ne smejo kupoma obležati, ker se sicel krojijo vlakna in postanejo nerabna. Suši se na p] ali v zračnih prostorih. Ker je obdelovanje in zbiranje kopriv na I skem novo, zamoremo glede dobička od kopriv | sti le podatke o uspehih, ki so se dosegli izveni dežele. Pridelek na I hektarju kopriv v okolici ffl broda je znašal po poročilu z dne 4. oktobra 19li se odračunijo vsi stroški za gnojenje, obdelovanj jenje in spravljanje, namanj 600 mark. Leta poročal dr. Schwartz o donosu kopriv na Neti Sledeče: .Na I oralu 1600 štirjaških sežnjevj po dvakratni žetvi naželo v enem letu prav 1057 meterskih stotov kopriv. Dasiravno ugovarjajo strokovnjaki, da je la i čun dosti zanesljiv za Štajersko, vendar se lahko nanj upiramo, ker ga smemo smatrati za kontro omenjenega donosa, po katerem znaša pridelek eni žetve na 1 oralu 427 K, ako se vzame kot ta cena za meterski stot kopriv s perjem vred samo Nase bralce pa vtegne tudi zanimati, ako ( da je v tem času kupna cena za koprive znato skočila. Zveza gospodarskih zadrug na Štajeii (Gradec Bismarckplatz 3) plačuje za 100 kilogn) suhih koprivnih stebel pridelka 1918 30 K. Iz povedanega sledi, da»nam daje skromna kod razmeroma precej mnogo haska in se torej izplalj to rastlino zlasti pridno gojimo v zemljiščih, kje uspevajo živila in krmila. Pa še nekaj moremo omenit: v prid koM\ Vsako leto razpošljemo za bombaž, lan in volnoB milijonov v inozemstvu, s čimer se slabi vsako^fi naša glavnica, 500 milijonov, s katerimi krepimo Ijiif premoženje tujih, celo sovražnih narodov. Ako sej nudi prilika, da lahko nekaj denarja obdržimo v potom je naša dolžnost, da to tudi storimo. Pripaj je še, da je postal naš denar v inozemstvu vsled i denarne veljave (valute) manj vreden, dočira drži pri nas v Avstriji denar svojo staro vrednost. kakšne zneske bi morali naložiti v inozemstvu pri računanje po kronski veljavi; svoto 500 milijono' morali pri današnjih razmerah potrositi, ako bi dobiti za njo anako množino surovin. Tudi vemij je vsled pomanjkanja bombaža, ki je postalo med posebno občutljivo, cena poskočila in že iz tega ratj moramo računiti z večjim odstokom denarja, ako navezani na inozemstvo. Vsi ti razlogi so tako velikaj važnosti za naše narodno gospodarstvo, da jih opoštevati vsak razumen človek, osobito pri ogri zahtevah, ki jih stavi država na deželo, da se kij mogoče hitro popravijo po vojni povzročene šk izgube. V takih okolščinah se zanaša Zveza gospoda] zadrug na Štajerskem na pomoč domačega kmelj in pričakeje, da se bodejo naši podjetni kmetovalci gozdarji zavzeli za obilno pridelovanje kopriv. Loterijske številke. ±................................... ............... Gradec, 27. februarja 1918:27, 22, 85, 14, Dunaj, 23. februarja 1918: 41, 15, 44, 66,1 Trst, 20. februarja 1918: 74, 13, 23, 38,J Line, 16. februarja 1918: 34, 42, 17, 31, Znana f. ur Max Bohnel, Dunaj, IV., Margaretenstr.! nam naznanja, da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste j stari ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem Času razproj Na zahtevo dobi vsak čitntelj našega lista veliki il. cenik f proti vpošiljatvi K 1'—. vsake vrste od 20 eni debelo naprej, zlasti od jelke in snirelj po najvišjih cenah. Ponudbe na slov Elektro-Holzwerk Seichert i Gleisdorf, Steiermark. : nam rokovnj«! na Štj pri v izven Achtung! Mh dei slowenischen Presse wio auch in b&her Agitation der siidslawischen wird das Geriieht verbreitet, dali die ^deputation der Biirgemeister und Ge- liiidc zu Sr. Majestat dem Kaiser I bewilligt mid infolgedessen nicht statt- ivird. Wir wollen unseren erhabenen jrchen nicht in das politische Getriebe ju. Trotzdem aber miissen wir erkliiren, fjene.i Gerflcht vollkommen erfunden ist. [Deputation wurde von Sr. Majestat in ' i}nade bewilligt. Den Zeitpunkt werden den Vertretern rechtzeitig schriftlich un. * • * Pozor! [V slovenskem časopisju, kakor tudi v neni agitaciji jugoslovanske skupine se govorica, da se velika deputacija žu- m in občinskih predstojnikov k Njeg. Vel. irji ni dovolila in da se ne bode vršila. [nočemo prezvišenega vladarja v politično ianje vleči. Vkljub temu pa moramo izja- Idaje ta govorica popclnoma izmišljena. Iiutacija je bila od Njeg. Veličanstva v milosti dovoljena. Dan bodemo zastop-lom pravočasno pismeno sporočili. nesramni način proti našemu listu. Izvedeli smo, da je ta gospodek v hiši g. Murschetza stanujoči uradnik južno železnice Franc S }• ne k. Možakar je po svoji narodnosti Ceh; ali zato mu vendar ni treba, da bi odpiral svoja usta tako široko kakor češki lev. , Ako ta Svnek misli, da bode pri nas v Ptuju \ vdomačil češke razmere in širil duh Klofača ter Kramarja, potem se bode grozovito zrno-til. Naj rajo svojo dolžnost v polni meri j Me podpisane Marija Nagele pose9tnica, po izpolni. Pnhodnuč bodemo delovanie tega , ,m i ■ ■ ■»* a i m r, i , . , , , ,. ,• • i domače lamasch in Magdalena lrupper, za- oyneka malo natančneje kontrolirali in I , . . „ • • rr. ' ga bodemo malo ojstreje za ušesa prijeli, j »ebnioa, obe v Marya-Elendu stanujoči, ob-kajti tega ne bodemo trpeli, da bi pre- i žalujeve, da sve v svoji razburjenosti Pran-drzni sinove Libuše tudi pri nas svoje j čiško Cop, zasebnico istotam brez vzroka v tej vojni itak pojasnjeno delo izvrševali, j zločina požiga dolžile, potegneve to obdol-Vodstvo južne železnice pa naj tudi premisli, j žitev z izrazom obžalovanja nazaj in se ji da mora tako počenianio uradnikov razburiti , ,. . . . ,. , _.. ., kri tudi pri najmirnejših ljudeh. To se mora j zahvaljujeve, daje proto plačilu svote skupnih enkrat za vselej končati, da bi Čehi i pri i 100>K- v P"d 'ojne preskrbe c. in kr. vojne-nas komandirali. Naj ostanejo pri svojemu j ga ministrstva, podružnica za Zgornjo Ko-„loncu povidla" in naj tam premišljavajo ; grehe svoje politike! Iz Haloz dobivamo celo vrsto dopisov o j življenju kaplana Potrč, katerega smo mo- j rali itak že v zadnjih številkah na njogovo j čednosti opozarjati. Potrč pa je menda ne- J poboljšljiv in v svoji alkobolični, seksuelni j ter jugoslovanski razburjenosti menda že res | ne ve več, kaj da dela. Zadnjič je kričal po j krčmah, da se bode raz prižnice zahvalil i „Štajercu" zato, da je ta list njega in nje- j gove zaljubljene komedije javno omenil. Zadnji telegrami. { Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 27. tebruarja. Uradno se pes razglaša: Med Etscho in B rento časovno po- jSanc "artilerijsko delovanje. Veliko število ilcev obmetalo je daleč za naSo fronto le- neutrjene kraje C les, Mezzolom- ^rdo in Bozen z bombami. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. I K.-B. Berlin, 27. februarja (W.-B.) Iz """taega glavnega stana -te poroča : Zapadno bojišče. Ob Yseri se nekaj Belgijcev vjelo. Ob flandrijski mti, naobeh straneh Scarpe, v Cham-[agni in na južnem bregu M a ase se je jjjerijsko delovanje zvečer oživelo. Mnogo-jit je prišlo do ljutih zračnih bojev. Neki otni napad angleških letalcev proti našim mom med O i s e in A i s n e se je izj-alo-. Jli smo sestrelili včeraj 15 sovražnih letal 3 balone. Vzhodno bojišče. Armada E i c h-[o m. Severno od Dorpota smo v j e 1 i uska regimenta pri njih umikanja. — Ar-da L i n s i n g e n. V Ukrajini bil je en •ažni batajlon, ki seje pri Korolitv-vu našemu prodiranju zoperstavil, pod gubami razpršen. Južno od Shite mira podrle so našo čete do V o r d i č e w a, V . nencu smo vjeli šrab nekega ruskega eneralkomandai en divizijski štab in 200 12. Makedonska fronta. Angleški od- aBelki, ki so šli črez rek > P r i t k a v o proti skim postojankam, bili so v protisunku nazaj vrženi. Prvi generalkvarlirinojsler Ludendorfi. ' Razno. (Zadnji dopisi.) Neverjetna predrznost. Preteklo nedeljo jtl dopoldne so čitale kmetice pred izložbo našega iista „Štajerca." Nakrat se je pojavil neki Je precej mladi gospodek, ki je pričel javni cesti psovati kmetice in agitirati na Mi se doslej za tega Potrča nismo brigali, — ali njegova predrznost je že tako velika, da ji bode treba jez napraviti. Potrčevo ,,jugoslovanstvo" je menda samo zato tako navdušeno, ker bi lahko v jugoslovanski" državi kakor' srbski popi živel v polni spolski razuzdanosti! roško v Beljaku, odstopila od našega zasledovanja. Magdalena Trupper m. p. 89 Marija Nagolo m. p. lcitacija kooj V stabilni konjski bolnišnici v Šoštanju pri Celju se vrši dne 3. in 17. mar= ca t. I. vselej ob 9. uri predpol- dne licitacija konj, ki so potrebni od-počitka. 95 K licitaciji se dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo kot poljedelci z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti. Pozor, Avstrijci! Vsacega nabiralca podpisov za ..jugoslovansko deklaracijo" naj se takoj naznani najbliž-njemu orožniku ali pa policaju, oziroma naj se politični oblasti njegovo ime sporoči! jad&ki kopel} mestnega TSpaiišcTTTSfi. Čai h k«p««j»i s* MantUkc w ura Ao H on ••pol^M Cbtof^jw p pramitik : II1I1B11IIIII Raztrgane nogavice in zokni Krojačinja, 7, fl B B B fl B B i dobro izvežbana, se se zamore na- t pri polni oskrbi ta- ilni l praviti z novim prednjim delom zopet brez j koj sprejme. Naslov napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi • pove uprava ,Štajerca' pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatov po povzetju, nadomestek 25 pake-Postavno zavarovano. I. Marburcer Strumpf- tov K 7-60, vojna mechanik,WalpurgaOmann,Maribor,Burggassei5 ' posta 60 vin. več. Prevzetje za °efar Jf naPre] VP°" -r,. , . c, ., ;:' _. . slati. Josef Regner Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. | Dunaj) R Au8Jtel. Celje: Anna Staudmger, Celje, Bahnhofg. D. j hingsstrasse 41. 72 Šoštanj: Josefine Simmerl, trgovina z j---------- . mešanim blagom Šoštanj. % B8talEdl8Fle!ll!»II!ie ■ ■■■■■■■ n ■ m n ■■ ■■ bih ■■ j win! aofort aufge- j nommen. Sohn eines Franz ScMnlieb Gewehrfabrikant und Besltzer, Ferlach, Karnten. 91 nei I" Kuhinjska deki KU za 15. marca se sprejme. Predstavi sel ah-vsak dan od 5. do 7. ure pri baronici Twickel, Maribor, Burg-Meierhof. 9$ 00 Pridna štediina ]ac"u.3aLSLriosL ki pomaga tudi pri delu na vrtu, so sprejme. Naslov pove uprava „Štajerca" vlmMmMmmm* Landwirtes oder Grundbesitzers \vird bevorzugt. — Wenn man ausgelernter Biic.hsenmacher ist, kann man beim Mi- litar k. k. Waffen-meister werden. — Anfragen sind zu richten an Franz Schonlieb, (iewehr- fabrikant Ferlach, Kurnten I. oo Dirckliii nskupni tir za moderne lovske puike. Reparature prenaredbe, strokornjaSko, /.lasti nove cevi t nedoseženo rgninoctjo strela in nora kopita najcenrje. IlustroTani cenik brez stroSkcv. if" Gospodinja ki ima veselje s kmetijstvom, išče v okolici Ptuja ali tudi na Hrvatskem službo. Vstop do 15. aprila ali 1. maja 1918. — Naslov pove uprava „Stajerca." n Malo posestvo s o orali zemlje in enim oralom gozda se proda. Vprašanja na K. Magnet, Veliko-vec (Valkermarkt) Koroško 02 — o --- Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalcst, ki st Vam na zahtevo 7astonj dopošlje. Prva fabri-ka ut Hanns Konrad, c. in k. dvorni lifarant Brfix 1502 (Češko). Niklasle ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Atmadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni rnantelj, anker-temont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Omenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Kraste lišaj, srbenje in druge kožne boiezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaie, nima duha, se more torej tudi Jez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. — Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri uaprej-pošiljatvi svote ali pov7etju na naslov: Apothekc M. Klein's Paralol-Werke in Budapest VII -20., Kozsa utcza 21. 52 Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev iz srebrnega jekla K 3o0, ^^^^ M i■—, 6—, zaniklana K H-—, 5-—, H manika..Pcrfckt" s6klinjami K16—, 20—, rezervne klinje 1 tucat K 6—. l-a stroji za lase striči K 11-—,12'—. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem lifc-rantu Hanns Konrad, eksportna in razpošlljaina hiša Briix št. 1741 (Češko). 51 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 - oni DlmstrermitUmig službe, učence t stanovanja in posestva T Ptujll izvršuje ne vrste posredovanja najhitreje. " fprašanja ii. pojasnila v mestni stražnici (rotorž). c «V ki se razume dobro na nove nasade, z veči-mi delavskimi močmi, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Naslov v upravi „Štajerca." 75 \ obliki polna prša se dose?e 7 po zanesljivosti* ufinka mnogokrat preizkušenim preparatom = HYPERIN = s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena I7najdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisate|jice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabili tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8-90. Po pošti 7a 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. ra7pošiljalni J. Rukla, Prag, Perlg. 31. 433 Garnitura za darilo obstoječa iz: 1 dobro idoČa anker-remontoar ura, srebro in:it.( 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prstnn, 1 igla ia kravato, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni. 2 manšetni gumbi, v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz : 1 ura za dame ali na naročnik, 1 Zidana žnora s Šuberjem, ! prstan, 1 broŠna igla, 2 uhala, dve ušesni Stavbi, i koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priložiti. Ostanek po povzetju. Max Bdhnel, Dunaj IV.Margarethenstr.27/51. Kupim zelenjavo, čebulo, češenj, kislo zelje, sadje, čreslo, vesno skorjo po vagonih in najvišjih cenah za aproi] niranje. Ponudbe na Karl Rayer, ag in komisija, Maribor, Tegetthofstrasse Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lasti usnjatih stvari, oprem, jermenov. Čevljev, pihalnih vreč, voznih plaht itd. Važno za voake. Kaprej-pi rabat. Cena kompletnega Šila pri naprej-plačilu I pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-[ P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mcsergasse 3, j 443 »Asanol ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju Zoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaradilega i7redno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane I krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se po-najmanj 6 zavojčkov. 500 kron r«^. Vam plačam, ako moj iž-trebnik korenin Ria-bal-sam Vaša kurja odesa, bradavice in t'do kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garanci.skim pismom K 215, 3 posodice K 550, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kasohau (Kassa)I. poitni predal 12/614 (Ogrsko). in sadni jeslh kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj Avtomatični lovilec za podgane] K 5-50, za miši K 4'—, v!ovi brez nadl do 40 kom. v eni noči, ne zapu sti se postavi sam. Past za ščurke „RapiJ soče ščurkov in Rusov v eni noči, po I Povsod najboljši uspehi. Mnogo 7ahvalnih pisem. Razpofl po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wlen| Neulinggasse Nr. 26,'P. hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrs.zeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 1&9 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. žensk, Gostilna 'MK se proda, ob okrajni cesti Poljčane-Makole ležeča, z lepo hišo, gosp. poslopjem, blizo 4 orale pri hiši ležeče rodovitne zemlje, to je vrta, njiv in travnika, sposobna je tudi za vsacega rokodelca ali penzijonista. Cena je samo K 23500.— Več se izve v opekarni Geuer v Poljčanah (Poltschach.) 74 Vozniki vsake vrsto, jute, odp» novega sukna, krojaški os ki, raztrgane nogavice, trgane obleke gospodov^ stare posteljske odeje, kq _ kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Cel Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cei trdi in mehki okrogli les ter] za deske in stavbe kupuje v yi množini po najboljših cenah. nudbe na naslov: Holzindi za dovoz lesa v Policam Bo- Ado1* Wieseimann, gatcu se proti dobri plači sprej- mejo.Naslov: Holzindustrie Adolf Wieseimann, Graz, Jako-minigasse 72 8, Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije šlep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Slofe za šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za ranljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4'—. 2 kosa K 750, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmiitzer-slrasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 se sprejmejo za podiranje lesaj Spodnjem Štajerskem proti d«) šihtni plači. Vprašanja na nasj Holzindustrie Adolf Wies maim, Graz, Jakominig. *4^H~ -- -