PODLISTEK. Trpin. (Reanična dogodba iz Ł<vljeqjs). I. OkiČki Mirko \<s bil prav čedea in vrl faat, veselje svojih starišev. ?.e v aežaih letih ga je jemala ttiati rada soboj k božji službi, oGe ma je pa razkazoral vrt, ajivo, travaike. hosto, posebao pa ga Je rad udl, kak.o se obdelajejo gorice. Na ta aačia vcepil se je mlademu otroku v srcc aožai verski 6at ia aeizrežena ljubezea do rodae zemlje, katere Cate je gojil ia fiuval kot skrbaa vrtaarica svoje rožice, ia katerih ibu ne bi bil izdrl tadi aajhujSi vihar življeaja. Veliko aedolžnega veselja je preživel naS Mirkc v družbi svojega brata ia sester, katere je zvesto spremlj'al pri ajihovii« poslih, bodisi aa paši, bodisi pri poljskib opravkih. PriŠel pa je čas Šolskih let; moral je dejati torej torbico čcz ramo, v katero mu je bila aadevala skrbaa mati potice, ia katero je aied potom gredofi z oietom v Šolo pridao Ščipal. PriŠedši v šolo, izroči ga oče u6itelju ia se poslovi. Prvifi v ojogovem življeaja poTotil se ga jc aeki aeprijetai fiut in s solzami v oSeh je gledal za odhajajočim očetom, aezaiipao pa zrl po straai na to novo družbo. Sicer se je pa prav kjnalu privadil aovim tovarišem, zvesto posluSal žive nanke svojega aftitelja ter postal kmalu eden prvih izmed goSolcov; ljudsko šolo jo izvršil izvrstno ter bil od vseh priporoifien za aadaljevaaje Sol, kar mu je ?tn<K prav ugajalo. Skoro ves 5aa je bil tudi strežnik svojema k.atehetu pri _sv. maši ter priaesel marsikateri aovčiC svoji materi domov, da ga sliraai. Enkrat pa jo je bil pri svojem učiteljii vseeao pošteao skupil; pašel je namreč v prostem času njogovo kravo na paSaiku, kjer je stala CreSaja, polna lepili, rudečih plodov, ia sliae so se mu začele cediti. No premišljuje dolgo ia — smak — splcza na drovo ter tlači skrbao kot orehe debele črešnje v asta in žepe, kravica pa jo popiaa mcd tem v bližajo koruzo. Ia joj! bliža se učitelj in od daleč že vpije: ,,Mirko! za Boga! Kje pa si? Kaj boš sedaj v korazi pasel?" Malo da ai sfrčal iz črešajc aa tla, s tresot-iai glasom odgovarja: ,,Tnkoj scm, pa krave aisem jaz tje aagaal." ,,Hitro se mi spravi dol in zavrai kravo, sioer bova pa v Šoli obrafiuaala," sc krcga afiitelj. BolJ se krega ia bliža učitelj, višje pleza aa§ Mirko. Koačno učitelj sam kravo odžeae, Mirko pa zleze iz drovesa ter se s strahom poda v Solo, kjer se jih je par prav gorklh aalozel, Veadar jo dobil izvrstno sprifievalo ter se pripravljal za odhod v niosto, da se še bolj izobrazi. II. Pregovor pravi: Komur Bog kaj posebnega prisodi, tega skaSa. Mirko, ali kakor so ga pozaeje vedno aazivali, Okički študeat, se je hrabro vedel, ia dokonfial vso aižje razredo z odliko. Pa začela se je tuga njegovega življonjd. V viSjih razrodih amreta mii zaporedoma oče in mati in stal jo med tujimi ljadmi brez pomoči, brez strehe, broz tolažbe. V tej grozai tugi se obrac s polao zaupnostjo do Najvigjcga, z gorečo prošajo za odpoaioč. In gloj! Kmalu se mu poaadi par bogatih mešeaaov, aaj prevzamc ajih otroko v pouk. Z veseljem se je lotil dela, zakajal aaprej v Šolo, Ceravao je moral mesto zajaterka izvrševati nalogo in sc za dan pripravljati, opoldan krompir ali pa fižol vživati, za veoerjo pa poučevati otroke, Slo .'Q le. Ko pridejo vojaški nabori, uvrstijo ga med vojaTcfi ia mu s tem prerežejo daljno pot. Ves potrt, osamljon, vendar z zaapaajem v Boga, se vrže v vojaško sakajo ter si pribori z dobrim vedeajem aaklonjoaost svojih povoljaikov. Bližal se raa je koaec vojaške slažbe, ia zopet se ga loti nepopisaa obupaost, v katcri ma je že vseeno, živeti ali no živeti. Ko tava po glavnem mesta, sliši klicati zvoa t cerkov. Prebudi se iz svojih sanj ter stopi zaapao v bližnjo rorkev. V samotaem kota poklekae ter Vsemogočaemu z gorefo proSajo potoži svoje gorje, aaj ga vcadar ae zapusti in mu pokaže pot v bodočaost. Giajea ia mirea zapusti cerkev ter se poda v vo>aŁaico. Ko bi bil prezrl glas ;:voaa, postal bi bil grozaa Žrtva umora in ae bi bil doživel radosti, katera ga ]e čakala v vojaSaici. K njema stopi desetaik' z vec^jo deaarao aakazaico ia z listkom od prijatelja, kateri mu aaroča, aajj lakoj i>o odj)asta pncle \ trg N. za uradaika. ,,Hvaln Bogu!" jo vzdihnil, ^rešea sem." III. Nekoliko dai pozneje vidimo aaSega prijatelja ˇ civilni obleki korakati zadovoljao ia z vso poguranost,jo mladega aioža v svoj uraxl, v katerem je vestno in uspeSao posloval, si pridobil aaklonjeaost okolice ter si astaaovil lastai dom, v katerem je v blagostaaju z ženo ia z otroci srečno živel. Mladi otroci, bili so ajegov ponos, fcuval jih je do skrajnosti ter vzgojil prav, v kršCanskem in aarodaem dubu. Pa tadi ta sreča ni liotela ostati staaovitaa. Živel je v soseski bogat, pa strastea krivovernik, kateri mu je grozao zavidal srečo in začel liki* lisica lovlti obiteli OkiCkega v svoje mreže. Ker je bil tudi zagrizen aasprotaik aa^oda, med katerim je živel, ma je oče Oki6ki v verskih ia aarodaih aazorih marsikatero resao, pa odknto zasolil, kar je Jadeža — tako so ga imeaovali sosed]e — aapotilo aa tihem k maščevaaju. Neko pomlad bila je v trgu birma in vse jo hitelo, pripravili milostljivemu aadpastirju doslojea spreiem. Tudi oče Okički postavlja ob cesti stebre za slavolok. Mimo pa pride judež ia porogljivo aamigae: wPod tem slavolokom so vaš aadpastir ne bo vozil, ker ga bom dal jaz podreti." Nato Okicki zardi, stopi k stebru ia ogorčen za2uga: nPredrzai so žaliti celo laro^ aesramaež!" In sedai je bil ogeaj v strehh Boječ se, da bi si aakopal sovraStvo celega prebivalstva aa glavo, odkimal je tiho ia se zarotil z vsemi silami, se maščevati aad aaSim juaakora, Kakor pajk, ki prede maham mreže, začel je aaatavljati mreže aedolžai obitelji, katero jo z aajhujSimi zvijačami odtujil lastaema reditelju; ker je imel Okifiki Se dolg aa svoji posesti, vtihotapil se je kot upnik, spravil ljubeCo žeao ia aedolžnc otroke z vsemi grdimi sredstvi v svojo odvisaost, moža pa na kaat. Ko je ta obupao gledal porašeao srefto svoje obitelji, svojega imetja, polotila se ga Je nepopisaa razburjeaost, že je zgrabil za smrtoaosao orodje, spraviti pa se je hotel poprej z Bogoai ter poklekae k zadnji molitvi. Ko pogleda razpelo, strese se, aeka aoaavadaa aadzemeljska moC ga preSiae, pogabao orodje vrže od sebe ia giajea moli: »Oče vočai, aad oblalri! Odpasli mi, da sem bil omahljiv! Velikokrat si me reSil tag ia težav, bodi tudi sedaj zahvaljea za rešitev; spozaam, da je samoumor aajgrSi 6in človeŠtva, ker v njem izraža Clovek popolno nesposobnost, boriti se zoper krivice sveta." Mirao je Okički vstal in iskal novega življeaja. IV. Ia aašel Je OkiCki Mirko v starosti svoj mir. OkolišGiae so hotele, da se mu je vrnila storjeaa Škoda ia krivica popravila, obitelj se ga je zopet okleaila z odkritosrčao liubezaijo — živel je srefiao. Rešila ga je staaovitaost in zaupaaje v Boga. Tebi, dragi bralec, slaži pa aaj ta resaičaa dogodba v pouk, da je dobra odgoja otrok temelj celega življeaja, v katerem je pot do prave sreče s trajem posat,