List
50.
m v •
lecaj
lui.
i
in
I
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskami.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Ljubljani 13. decembra 1895.
9 áfeáfežfed&efcdfeđfcit^^	i?
Politiški oddeiek.

Dve nemški stranki.
Dve nemški stranki imamo v Avstriji, ki se domišljata, da sta poklicani preobraziti našo državo in menita,
lahko mogoče povedati, kako se je po krščanskosocijalnih
listih zabavljalo proti temu in to proglašalo za izdajstvo nemškega Dunaja. Videlo se je očitno, da je v teh Ijudeh
zamrl vsak čut za pravico, in da je vse njih naglašanje
pravičnosti le pešek v oči.
Značajnost te stranke pa najbolje to dokazuje, da so vzlic tacemu sovraštvu do Čehov vendar moledovali
da je njiju bodočnost. Tudi pri nas so nekateri, ki želé, okrog mladočeške stranke, da bi vplivala na dunajské da se Slovenci pridružijo jednej teh strank.	Čehe, naj volijo kršćanske socijaliste. Seveda slovanska
Prva teh strank so krščanski socijalisti. S to stranko pomoč je tudi dr. Luegerju ljuba, samo o pravičnosti smo mi tudi precej časa simpatizovali, ker ima zlasti v proti Slovanom neče ničesa slišati.
gospodarskem oziru več pametnih idej Tudi v narodnem
Ko
bil dr. Lueger voljen za župana, je bil zopet
oziru se je sprva kazala še nekoliko pravično, vsaj njeni njegov prvi korak, da je žalil nenemške narodnosti v listi so zagovarjali slovenske težnje na Primorskem na- Avstriji. Posebno je v svojem govoru naglašal, da bodo
sproti Italijanom. Zadnji čas je pa ta stranka se jela kazati Slovanom tako nasprotno, kakor še nemškoliberalna
odslej rodu.
na Dunaji mogli biti učitelji le možje nemškega Za dr. Luegerja torej ne velja usta/a, ki določa,
stranka nikdar ni bila. Postavlja se popolnoma na tisto da morajo biti službe vsem jednako pristopne. Tako
slo-
nemškonarodno stališče, po katerem so le Nemci pokli- odločno na strankarsko stališče se dosedaj ob taki
cani vladati Avstrijo.
vesni priliki ni postavil noben nemški liberalec, kakor
Že v vprašanju celjske gimnazije se je popolnoma po- se je dr. Lueger. Čudimo se torej ne, da je grof Badeni
stavila
m Slovencem nasprotno stališče. Ni dosti
da
jel dvomiti, da bi bil ta pravi mož za mesto, kjer je
je glasovala pri podrobni budgetni razpravi proti dotični treba jednake pravičnosti za vse. Dr. Lueger je pri tej točki, temveč njeni zastopniki porabili so ves svoj vpliv, priliki ostentativno naglašal, da je Dunaj nemško mesto
da bi se zaradi tega ves budget odklonil v tretjem branju, in da so Dunaj le Nemci branili proti tujim sovražnikom.
Grozno so napadali levičarje,
svojega nasproto
\
Vidi se, da dr. Lueger ne pozna dosti zgodovine.
vanja tej slovenski pravični zahtevi niso tirali do skraj- Drugače bi pač vedel, da so řešili Dunaj pred Turki Po
nosti. Tedaj je že očitno postalo, da krščanski socijalisti
ljaki
»
to je predniki tistih Poljakov, čez katere
sedaj
iz vsega srca sovražijo vse, kar je slovanskega.	krščanskosocijalni listi tako radi zabavljajo. Po prebival-
Na Dunaji biva kacih 200.000 Čehov in ti dunajski	stvu pa Dunaj tudi ni čisto nemšk, ker na Dunaju v pri-
Čehi
nimajo nobeno mestne ljudske šole. Vse njih proš-	meri biva več nenemških narodnostij, kakor n. pr. vLjub-
nje, da
vsaj
mesto nekoliko podpíralo zasebno šolo ljani Nemcev, katero tako radi Nemci proglašajo za dvoje
n
Društva Komenskega na Dunaji" ostale so dosedaj bob zično in kjer so se za Nemce morale osnovati posebne
v steno. Tej češki želji nasprotujejo najhuje krščanski socijalisti.
šole
Pomisliti je pa tudi
da
Dunaj
glavno mesto
mnogojezične države, in se
povspel s pomočjo vseh
Ob zadnjih volitvah se je bila razširila po Dunaji avstrijskih narodov, da že torej zaradi tega ne gre,
da

da so liberalci obljubili Čehom, da mesto do- bi dunajski župan se tako postavljal na nemško stališče.
govorica
voli znaten donesek za to šolo, ako zmaga liberalna
Grof Badeni se nekaj přibližuje Mladočehom in raz-stranka. To vse so se pa bili izmislili protisemitski širja se govorica, da hoče dovoliti Čehom češki notranji
krogi, da so potem imeli kak predmet za agitacijo.
Ni
uradni jezik. To zopet ne ugaja kršćanskim socijalistom,
496
ker bi potem ne mogel na Češkem uradnik postati, kdor češčine ne zna. Ta stranka misii, da morajo Nemcem povsod biti službe odprte, naj že imajo potrebne sposobnosti ali ne, v nemških krajih naj se pa Slovani od javnih služeb kar izključijo. S tem se Nemcem še ne delà nobena krivica, če se od njih zahteva znanje češčine, ako hočejo službovati na Češkem. Krščanskosocijalni listi pa že zaradi tega hujskajo češke Nemce, ki so zadnji čas nekoliko spravljivejši postali, tako, da se je jelo govoriti že o spravi mej Nemci in
Čehi. katero mora želeti vsak avstrijski patrijot. Seveda se more ta sprava doseči le na podlagi popolne narodne jednakopravnosti.
Pri takem postopanji krščanskih socijalistov je na ravno, da so Mladočehi morali ž njimi potrgati vsako vez. Podpirali so jih zlasti proti koalicijski vladi. Te dni je v državnem zboru dr. Lueger napal Mladočehe, da se jih jeden del preveč přibližuje vladi. Namen je bil oči-viden, hotel je mej njimi napraviti razkol, odcepiti skraj-nejše elemente od stranke. To mu je popolnoma izpod-letelo. Mladočeški poslanci so takoj imeli posveto vanje in baš jeden odločnejših članov mladočeške stranke dr. Kaizl je povedal dr. Luegerju, kar mu gre. Rekel je, da se Mladočehi od njega ne bodo dali voditi. Tako so krščanski socijalisti s svojo nestrpnostjo in svojo domišlja-vostjo še Mladočehe od sebe odbacnili.
Sploh je pa stranka zgubila zdravo razsodnost, od kar je vlada odrekla potrjenje dr. Luegerju. Posebno dr. Lueger kar besen bije na vse strani, a s tem le dokazuje, da je Badeni ga le predobro poznal, ko ga cesarju ni předložil v potrjenje.
Druga stranka se imenuje katoliška ljudska stranka in se je sestavila največ iz nezadovoljnih elementov, ki so ostavili grof Hohenwartov klub. Iz Hohenwarto-vega kluba jih je najbolj to gnalo, ker v tem klubu niso mogli tako očitno kazati svoje nemške barve. V svojem programu naglaša nemštvo, prav kakor to delajo nemški nacijonalci. Po marsičem se da soditi, da se prej ali slej zbližajo krščanski socijalisti, katoliška ljudska stranka in pa nemški nacijonalci, ker mej njimi se kaže veliko sorodstvo idej. Glavno njih vodilo je nasprotstvo do Slo vano v. S takimi strankami seveda slovenski poslanci ne morejo hoditi na Dunaju.
Gospod Luka Svetec se je nekdaj izrekel, da narodno idejo suce sedanjo evropsko politiko. Te besede so mu nekaterniki jako zaměřili, a sedaj se pa kaže, da je mož v resnici imel jako bister pogled. Zato sta najboljši dokaz katoliški stranki, o katerih smo govorili. Nemška narodnost v Avstriji ni v nevarnosti in zatorej bi bili mislili, da bode pač vsaj mej Nemci mogoča stranka, ki se ne bode opirala pred vsem na narodno načelo. De-janja so pa pokazala, da to ne gre. Obe stranki sta za-vzeli jako rezko nemško narodno barvo, in se je tako pokazala moč narodnosti. To je dějstvo, s katerim bode tudi nam Slovencem računati. Nikdar ne smemo mi za trenotje pustiti svojega narodnega stališča.
Badeni je va izjava.
Ob velikem in splošnem zanimanju je v torek pri budgetni razpravi vstal ministerski predsednik grof Badeni. Rekel je, da sicer nima povoda poséci v debato, da pa to stori, ker hoče s tem pokazati, da priznava pomen parlamenta. Če more zbornica zdaj že se baviti s proračunom, gre zasluga za to proračunskemu odseku.
Od kar je umri grof Taaffe, imam prvič priliko govoriti v zbornici o meritorni stvari. Kdor je bil tako srečen kakor jaz in nekateri mojih tovarišev, da je služil pod Taaffejom, in govori zdaj z mesta, na katerem je on skoro petnajst let stal, ta ima dolžnost spomniti se za-slug, katere si je pridobil pokojnik, jeden najboljših mož Avstrije, in izjaviti, da ga ni, ki bi se mogel primerjati grofu Taaffeju glede brezmejne udanosti cesarju in državi. Govornik apelira na uradnike, naj se vedno ravnajo po tem vzvišenem vzgledu.
Vlada nikomur ne odreka pravice potegovati se za gospodarske interese tostranske državne polovice in njih odločno varovanje bode nje prva naloga pri obnovljenju pogodbe z Ogersko. Principijelno nasprotnega in sovraž-nega stališča pa glede te eminentne državne potrebe ne more zavzeti. Skrajna krila pri nas in na Ogerskem so
jedina v nameri, omajati zakonito državno zvezo, in temu se mora vlada odločno upreti.
Kar se dostaje pogajanj mej vlado in Mladočehi je treba pripomniti, da se more govoriti o pogajanjih le, če
V
je zato dana podlaga, takih pogajanj pa ni bilo. Ce obču-jejo elani vlade s poslanci tistih strank, ki jej niso naravnost sovražne, storili so le svojo dolžnost in ravnali v zmislu vladne programatične izjave. Vlada želi ustva-riti na Češkem prijazne razmere in pričakuje, da jej bodo zastopniki češkega naroda šli na roko.
Sicer pa so Mladočehi povedali, da boio glasovali zoper proračun, kar je dokaz, da tista domnevana poga-janja še niso posebno daleč prišla. Če pa hočejo Mladočehi nadaljevati principijelno opozicijo, morajo vendar priznati, da njih opozicija ni posledica činov sedanje vlade. Vlada bo odkrito in legalno delala za približanje narodov, zlasti na Češkem. Češki poslanci so izrekli tudi gospodarske želje ; naj bodo prepričani, da jih bode vlada z največjo dobrohotnostjo in objektivnostjo uvaževala. Takoj še seveda ne morem obljubiti, da jih izpolnim, sicer bi gospode še spravil v zadrego, da bi morali glasovati za
proračun.
Govorilo se je tudi o razmerju mladočeške stranke k češkemu namestniku. Namestnik, ki ima velike zasluge za deželo, je vedno sodeloval soglasno z vlado in bo tudi v bodoče tako deloval. Vlada sama je odgovorna za politiko na Češkem.
Vlada je tudi pripravljena ustreči gotovim željam
0
južne Tirolske, v kolikor so utemeljene različnih razmerah mej severom in jugom, da bode dotičnim poslancem omo-gočen vstop v deželni zbor. To pa se more zgoditi le tako, da ostane jedinost dežele nedotaknjena.
Kar se tiče zahtev jugoslovanskih narodov mogel
487
bi ponavljati le to, kar sem že drugod označil kot principijelno stališče, namreč napram Malorusom v Gališki. Vlada ima dolžnost ustrezati narodnim in kulturnim potřebám narodov, ali nobene koncesije ne bo dala, da bi drugi bili izzivani.
Iz tega je razvidno, da zahteva vlada mnogo od svoje administracije. Ta vprašanja spadajo sicer v zbornico, a potrebno je, da je vlada od svojih organov dobro poučena. Zato bo vlada skušala delati na to, da bodo uradniki in oblastva rada in z veseljem dělala, da bodo dobrohotni in inicijativni, na drugi strani pa se vzdrže-vali strankarskega gibanja. Vlada mora v prvi vrsti skrbeti za uradnike, uradniki morajo v prvi vrsti zasto-pati interese vlade. Tudi v interesu narodov je, da se ne kazi razmerje mej vlado in uradniki in se podrejeni uradniki ne hujskajo zoper njih predpostavljence.
Finančni minister je že naznanil, da se bo vlada bavila z uredbo uradniških vdov in sirot in z uredbo uradniških plač. Vlada je že sklenila predložiti zbornici
taka zakona.
Glede verskega vprašanja je vlada že pojasnila svoje principe in je od njih ne bo niti burna opozicija, niti zlobno podtikanje odvrnilo.
Načrt volilni reformi je že nekaj'časa izgotovljen, tiskan in mcgel bi ga koj predložiti, ker imam za to že najvišje dovoljenje, a ker vem, da bi se zbornica tedaj z volilno reformo ne mogla baviti, izjavljam, da ga predložim v prvi seji meseca februvarja.
Vlada ne zahteva drugega, nego nepristransko priznanje, da je ustavna, dasi neparlamentarna in da želi s pomočjo poslancev doseči, kar je za državo najbolje.
Politični pregled.
Štajerski konservativci in Hohenwartov klub. —
V Gradci se je osnoval poseben odbor največ iz mlajših duhovnikov, ki delajo na to, da bi štajerske nemške konserva-tivne poslance prisilili, da izstopijo iz Hohenwartov ega kluba in se pridružijo katoliški ljudski stranki. Konservativni poslanci voljeni so največ s pomočjo duhovščine, za to se je pa ta odbor obrnil pred vsem do župnikov, da bi pritiskali na poslance. Štajerski konservativni poslanci so se o tem posve-tovali, a sta posebno dva kmetska poslanca z vso odloČnostjo ugovarjala iztopiti iz Hohenwartovega kluba. Posebno Kalten-egger neče nič slišati o tem Karlon se pa v prav odločiti ne more. V Hohenwartovem klubu mu prav ne ugaja, ker ni prijatelj Slovencev, boji se pa, da bi pri katoliški ljudski stranki ne imel prave veljave. Ker se pa gospodje boje za svoje mandate in jim posebno prete nemški nacijonalci, je vsekako pričakovati, da izstopijo iz kluba, v katerem so Slovenci.
Proti vplivanju na volitve. — Poslanec Bareuther je v državnem zboru stavil predlog, da bi se izdal zakon, po katerem bi se huje kaznovalo vplivanje na volitve. Po sedanjih zakonih se tako vplivanje večkrat niti kaznovati ne more. Tako je ta poslanec predlagal, da se bo kaznoval z zaporom do jednega leta, kdo bi koga s kakim pretenjem odvračal od volitve. Ravno tako se bode kaznoval tišti, ki bode hotel koga zapeljati, đavoli po njegovi volji s tem, da bi mu obetal kako korist. Kaznoval se bode tudi tišti, ki vedoma voli, dasi nima volilne pravice, ali kacega zapelje k volitvi. Tudi bode kazno van, kdor bi íazširjal laž, da se je kak kandidat volitvi
odpovedal. Pravosodni minister se je o tem predlogu še precej ugodno izrekel. Levičarjem pa predlog ni posebno ugajal. Izročil se je kazenskemu odseku v pretres in poročanje in je le želeti, da kmalu zakon postane, ker ž njim se bodo preprečile marsikatere zlorabe pri agitacijah.
Deželnim glavarjem dalmatinskim bode baje imenovan dr. Klaic. To ima gotovo namen Klaicevo skupino pri-vabiti v Hohenwaitov klub, da s tem vlada utrdi večino. Namest-ništvo dalmatinsko je predlagalo dr. Bulata za deželnega glavar ja, a Badeni zanj.
Češko državno pravo. — Ministerski predsednik grof Badeni je naročil jednemu uradniku, naj dobro prouči vse akte v tajném arhivu ministerstva, ki se tičejo češkega državnega prava. Kakor se kaže, se grof Badeni resno priza-deva, da bi napravil spravo s Čehi. Zeleti je, da se mu to posreči. Zaradi tega so pa jako nevoljni Nemci, in se posebno graška „Tagespost" repenči, da se Čehom ne sme ničesa dovoliti v škodo Nemcem. Žal je, da se grof Badáni še vedno ozira na levičarje. Bas zaradi levice neče vlada podržaviti Češke gimnazije v Opavi.
Nemčija. — Minister notranjih del Koller, ki je upri-zoril zadnje preganjanje socijalistov proti volji kanclerja kneza Hohenlohea, in ker je nasprotoval vojnemu ministru glede pre-membe vojaškega kazenskopravnega reda, je odstopil. Kollerjev nastop proti socijalistom, da je teh volilna društva razpustil zato, ker so si v zvezi, ni bil po godu nobeni stranki, ker se mora vsaka teh bati, da bi se nj i ravno kaj tacega lahko pri-petilo, kajti tudi društva raznih druzih strank, ne samo socijalistov, so si v zvezi. Po društvenem zakonu to v Nemčiji sicer ni dovoljeno, vendar se pa ta zakon tudi lahko mileje tolmači in ne tako, kakor ga je tolmačil Koller, da je to-li strogo nastopil proti socijalistom. — Nemčija ima čez 2 mi-ljardi dolga. Teh 2000 milijonov dolga si je pa Nemčija naredila še le po letu 1876. ne glede na to, da je dobila za dobíjeno vojsko rproti Francozom 1. 1870. od teh pet milijard odškodnine. Posledica teh velikih dolgov je vedno novo oboro-ževanje od 1. 1870. naprej, ker se Nemčija boji Francije, da bi ji ta zopet ne vzela Alzacije in Lotaringije. Posledica tega, da si je Nemčija pridobila Alzacijo in Lotaringijo je torej ta, da je Nemčija v vedno večjih dolgovih.
Bolgarija in Makedonija. — V Bolgariji vlada v izvestnih krogih veliko navdušenje za Makedonijo. Posebno velikošolci se navdušujejo za njo. Minole dni je bil v Sredcu velik tabor, katerega namen je bil pozvati vlado, da se odločno potegne za makedonske Bolgare. Shod je bil mnogobrojno obiskan. Dijaki-govorniki so napadali turško vlado in zahte-vali od bolgarske vlade, da najodločaeje od turške vlade zahteva izvedbo istih reform v Makedoniji, kakor jih je obljubila za Armenijo. Opozicijonalni poslanci so tudi močno zabavljali proti bolgarski vladi, kar je dalo povod pretepom, in žandarmerija je s silo udeležnike tabora razpršila
Francija. — Dogodil se je zopet anarhistiški napad v državni zbornici. Dne 6. t m. je nekdo dvakrat ustřelil z galerije v zborovalno sobano. Zadel ni nobenega. Da so bili poslanci preplašeni, je umevno. Zločinca so přijeli. Imenuje se Lenoir in je trgovski pomoćnik v Parizu. Trdi se, da se Lenoir ni nikdar pečal s politiko, z druge strani se zopet poroča da je anarhist V zbornic ntihotapel se je zvijačnoo. — Poslanec Walter je v zbornici predlagal, da naj se odkloni ves proračun bogočastja. Zbornica naj se s tem izreče za ločitev cerkve od države. Walter je s svojim predlogom pogorel.
Turčija. — Minoli teden je brzojavno poročilo vedlo povedati iz Carigrada, da so poslaniki velevlastij z ozirom na to, ker turška vlada nikakor ni hotela dovoliti, da bi vsaka velesila še po edno stacijsko ladjo nastanila v Bosporu izročili turski vladi ultimatum, to ie ali dovoli ali pa te s silo primerno Temu pritisku se je sultan udal in podpisal ukaz, s katerim se dovoljuje velesilam, nastaniti v Bosporu

488
po dve stacijski ladiji.
Mej tem ko vladajo po Turčiji ništva. Poslednji, imajoči
vse
formalno
še vedno veliki nemiri in se dogajajo poboji in požigi, si velevlasti drugi proti drugi kažejo neko zaupnost. Rusija se
poverjene
boji, da bi Anglija naenkrat ne prihitela z vojnimi ladij ami pred Carigrad. Vsled tega je pripravljena Rusija za vsak
slučaj.
V Sebastopolji ima Rusija pripravljenih sedem vojnih
ladij in devet torpedovk,
vedno čakajo povelja na odhod»
Kratko
Rusija pripravljena na
vojsko.
Na turškem
dvoru je tudi vse narobe. Prišlo se je na sled zaroti zoper
sultana in prepreČilo na tega nameravan atentat, pašo, kateremu je sultan hotel poveriti veliko vezirstvo,
Sajd
a je
ni hotel vsprejeti, je pobegnil
angleškemu poslaniku
in
pottm na angleško vojno ladij o. Sultan bi si rad tega s pod nog spravil ker ga sumi, da je on glava reformske stranke
in ljudstvo hujska sta največja.
vstaji.
Nered in zmešnjava v Turčiji
prepiše in pristne podpise, podajo trgovinskemu sodišču prošnjo za vpisanje pravil, imen, podpisov tudi namestnikov členov načelništva v registre.
Iz tega je razvidno, koliko sitnostij, časa in stroškov provzročuje vpisanje v registre. Ako so bili po pretečenji treh let stari členi izbrani v novo za ista opravila, ker so se iskazali pošteni, sposobni in nesebični, nastalo je vprašanje, ali je potreba v novo prijaviti se sodišču za vpisanje istih oseb, in ali je potreba na novo poveriti njih podpise. Nekatera so-disča so reševala to vprašanje pritrdilno in so zahte-vala ponavljenega vsega tu razloženega na podstavi

16.,
v katerem ni previđen
slučaj
ponovljenega
Mi
Mž
Obrtnija.

Važna naredba
za
obrtne
zadruge.
(Konec.)
in
gospodarske
odbora istih oseb na obrok, ki ga določujejo pravila.
Druga sodišca pa niso zahtevala tega, ker so ostala pravila in opravila oseb ista, in se njih podpisi
Ta
zahteva, da bi se členi načelništva takoj
po izvolitvah objavili sodišču, da se zapišejo njih imena in namestniki v registre, in da bi se pri tem
uže hranijo v registerskih knjigah. To vprašanje pa je konečno rešila zgorej navedena ministerská naredba, ki govori, da ni potreba v novo poveriti podpisov, temveč je dovolj prosto prijavljenje, in s tem so posojilnice in konsumna društva oproščena od mnogih osebnih sitnostij in stroškov. „Hayka" ilu-
oglašenji priložile njih legitamacije,
dokumenti, struje to z naslednjim zgledom. Leta 1892. je bilo v
dokazujoči. da so oni dejansko izbrani od občnega
Avstriji 2339 registrovanih zađrug. Denimo, da 1200
zbora, torej je treba predložiti tudi tišti del zapisnika, zadrug je izbiralo v novo iste osebe na naslednji v katerem so imena in ođgovarjajoče doižnosti oseb, obrok, in da je vsaka zadruga potrošila za zapisanje kakor tudi število glasov, ki jih je dobil vsak izvo- v registre le 20 gld., so skupno razđale ne manj od
ljenec. čelništva,
Nadalje zahteva ta paragraf, da bi členi na-
. vodja, blagajnik in kontrolor, podpisali
24.000 gld., a taki odbori so proizhajalí poprečno
vsaka tri leta, in iz tega je možno zaključiti,
kak
se svojeročno v prisotnosti ali pa poslali svoje pod-
dobrotnik in pokrovitelj teh zadrug se je pokazal s
pise, poverjene od notarja. Ti podpisi se hranijo pri to svojo naredbo bivši pravosodni minister grof Schon
sodišču v registerskih knjigah.
born. Nadaljuje olajšanje je pa v naslednjem.
Ako
Vse to se mora ponavljati vsakrat pri izpre- stopi nov člen v načelništvo na mesto jednega,
1Z-
meni v sestavi členov načelništva ali pri določbi njih stopivšega iz načelništva pred obrokom iz kakoršnega
namestnikov.
koli vzroka, ali pa tudi namestnika,
pooblaščenega
Kako pa so posojilnice in konsumna društva po posebnem poroštvu, ni treba, da bi se oglašenje
doslej izpolnjevala zahteve paragrafa 16.?
Na osnovalnem občnem zboru so se pred vsem
sprejela pravila, katera so podpisali
vsi,
ki
so
se
udeležili zbora in tem prišteli se k členom zadruge.
Od tega hipa
osnovi pravil,
vsa
na
dejanja zadruge proizvajajo izberejo se trije členi načelništva in število členov nadzorništva, kakoršno določujejo pravila. Nadalnje skrbi nove zadruge so v tem, da brez zamude zapišejo v registre trgovinskega sodišča
ta namen
morajo
pravila in člene načelništva. imeti v rokah točen přepis pravil, sprejetih in podpi-sanih na občnem zboru, in přepis zapisnika občnega
zbora. S temi dokumenti odpravijo členi načelništva notarju, kateri potrdi te listine. Notar pa more po-
za vpisanje v registre v novo pověřilo notarijalno,
ako ostavša dva stara člena načelništva. podpisi katerih se uže hranijo pri sodišču, prijavita poslednjemu o določenju jednega novega člena načelništva, in to nadomešča poprejšnje notarijalno potrjenje. K temu
preprostemu prijavljenju pri sodišču po ostavših dveh členih je treba jedino priložiti potrjeni podpis novo-izvoljenega člena, namestnika ali pooblaščenega; tega pa do novoizdane naredbe ni bilo, kajti prijavljenje o novo izbranem členu načelništva so poprej morali poveriti pri notarju ali pa pri okrajnem sodišču. Poslednje pa je jako redko in nerado prevzelo na sebe to delo, ker so sodišča tudi brez tega obložena z obilimi opravili. Le tedaj, ako sta iz členov načel-
veriti le v tem slučaji
ako so členi načelništva no- ništva izstopila dva člena,
tako,
da ostavši jedin
tarju osebno znani, ali pa privedejo dve priči osebno znani notarju in poznajoči osebno vsakega iz členov načelništva. Ako je opravljeno vse to, poveri notar prepis pravil in zapisnika in takisto podpise členov načel-
nima prava, podpisovati firmo, je treba točno posto-
pati po § 16. zakona o obrtnih in gospodarskih za-
drugah.
Naposled je olajšanje pri sodiščih v tem, da po-
48»
verjenje sodišču podajanih zapisnikov občnega zbora.
pa
tudi
načelništva. nadzorništva
ni
potrebno
na
Radostno přiznávám, da od tište dobe storilo se za naše ljudi tukaj dokaj jako pohvalnega in koristnega
osnovi 2. odstavka § 18., ako je točnost prepisa po-
dasi
povećem
od
mlajših
in
pozneje
došlih
mož usta-
trjena po obliki, predpisani po pravilih, t. j. po členih	Vzrastle so od tedaj štiri slovenske cerkve iz tal,
načelnišva, podpisi kateri se uže hranijo pri sodišču.	novila sta se dva vrla slovenska časnika, postavila se je
Po takem poverjenje zapisnika bode v bodočnosti	slovenska šola (samo ena !), in utemeljila se je katoliška
neizogibno potrebno jedino pri osnovanji zadruge,	Jednota.
pri
prvih
volitvah členov načelništva in konečno,
Pr
slovenske naselbine pa, koder bi najdel vse
tedaj, kedar v slučaji smrti ali iz kakega drugega slovensko: cerkev vzroka iztopilo toliko členov načelništva, da število posestnike,

šolo
može
slovenske obrtnike, gospodarje, imajo v tukajšnjih razmerah kaj
ostavših ni zadostno po pravilih zato, da bi imeli vpliva ; naselbine, kot jih imajo Irci, Nemci njih podpisi zakonito moč. Ako je pa zadostno šte- Poljaki: kje so?
i
Čehi
m
vilo členov načelništva za podpise, more se v bodoč-
nosti
tudi
ízpremena
pravil
predložiti sodišču
za
vpisanje v registre brez notarijalno poverjenega za- brezčutnih delodajalcev
pisnika občnega zbora in brez potrjenja odlašenja za videl je bil jasno vrli in častno znani gosp. Toman
Slovenec v Ameriki je večinoma še težak, navadni delavec, brez stalnega domovja,
suženj spre-Za
vedno
brez pravega imetja, brez vsakoršnega vpliva
Resnico moje trditve
vpisanje v register.
Razvidno je po vsem
tem,
da
so
to se je trudil ustanoviti slovensko naselbino v Mišiganu zadrugam Žalibog, da se mu ni bilo posrečilo!
odslej znatno skrčeni stroški, in opravila z oblastmi so postala laža in jednostavniša. Skupno s tem sta naravstveni (moralni) pomen in pa samostalnost načelništva znatno vzrastla, kajti podpisi členov načelništva odslej v navedenih slučajih nadomeščajo notarijalno poverjenje.
Najbcgatejša in od Boga sploh
najbolj
blagoslov
«r
če
Obrtnij ske raznoterosti.
Plavži na Krasu. Vlada se še do sedaj ni odločila,
ljena država v amerikanski uniji je brezdvomno Kalifor-nija. — Pa ravno v tej državi ponuja se začasno našim roja kom jako ugodna prilika, v dobrem in lepem kraju
naseliti se in pomoci si do stalnega gmotnega blagostanja.
družbi zvedenih in popolnoma zanesljivih mož, potoval sem přetekle mesece v tej zadevi po različnih
okrajih Kalifornije.
okraji Mendocino, proti severu od
mesta San Francisko, prepričan sem

da
dovolila kranjski industrijski družbi za napravo plavžev redno dobro mesto za nasetnike. Ozračje
bilo izven-malo bolj
na Krasu davčne olajšave. Temu se opirajo posestniki fužin planinsko, sploh pa prav milo. Kraj precej hribovit, pri-
na Stajerskem in Koroškem. Po poročilih z Dunaja se bodo
podjetja najbrž dovolila le v omejeni meri. Plavži bodo do-
bivali rudo z Grrškega.
Jeklo,
se bode v njih izdelovalo
se bode največ potem porabilo v fužinah na Savi.
jazen. Zemlja jako rodovitna in kar je v Kaliforniji najbolj važno: polna bistrih studencev. Prostrane planinske senožeti, mnogo hrastovega drevja, široki jelovi logovi.
Stare barve ali lak spraviš s hišne oprave, oken, Kraj je pripraven za poljedelstvo, za sadje- in vinorejo,
vrat in podobnih stvarij, ako jih
namažeš
s
kontranovim
milom. .Ko si stvari z milom namazal, poČakaj jeden dan, potem se barva ali lak da rad odpraviti z gorko vodo.
posebno pa za živino: govedno, prešiče in ovce.
Na tej
natronov lug se lahko rabi v ta namen.
Če
Tudi
pa vse to ne
zemlji je mnogo premoga, bakra, mramorja, lepega apne nika in sledovi živega srebra.
pomaga, se pa priporoča 2 delà amonijaka in 1 del terpen-tinovega olja. To se dobro zmeša in s tem namažejo do-
se dobiti skupaj.
banke
ki
UiiiV T l^U v/ljt*.	XV DÇ7 UU VJ Là LM lOt* J JU O ttUi JLl LÀ LU Cl ti U J V UU	UCIUUV;^ U * JV
tične stvari. Čez nekoliko časa pa barvo lahko odrgneš s Posodila bila
tuljami ali hodničnim predivom, ne da škodoval.
se kaj les po-
20.000 oral zamoglo 10 000 oral je sedaj v rokah bila primorana vzeti zemljo za hipoteko. banka prvemu lastniku na ta svet 68.000
Ame-
dolarjev z 10 odstotkov obrestmi. Lastnik bil


Kmetijstvo.
: i*
čan. stel maral,
Délai ni.
Obresti za več let ni plačal, nara
njegov dolg na 125 000 dolarjev. Ker plačati ni
vzela je svet banka.
Zemlja
vredna okolo
250.000 dolarjev. Banka, da si zavaruje svoj obstanek

Poziv Slovencem v Ameriki in stari do
je svet prodati prisiljena.
Za
70 do 80.000 dolarjev bi
se zemlja dobila. To je velika svota kaj ne? Da, velika
movini.
Mili rojaki, deset let bo že tega odkar
sem
bil
je; to přiznávám tudi jaz. imam še nadalje povedati.
Premisli pa naj se
5
kar
pisal článek „Zgodnji Danici" v Ljubljano, oziroma izse-
Na tej zemlji je začasno 1200 glav goveje živine
j
ljevanja Slovencev v Ameriko. Svetoval in prigovarjal blizo 400 prešičev, 60 konj in mezgov

hiša,
prostorni
sem takrat, naj bi se sposobni slovenski možje v Ame riki potrudili vsaj nekoliko in skupno za svoje rojake
hlevi

čez 300 ton sena, vse poljedelsko orodje, par voz
i
»
ki semkaj pridejo
Naj
jih po moči zjediniti skusili
i
kovaško in mizarsko orodje, nekaj drugih manjših poslopij, žitno seme za spomladansko sejo, 20.000 čevljev
, sadni vrt, ob kratkem
ter potrudili naj bi se, da se ustanové tukaj tudi slo- nažaganega lesa za plotove itd venske naselbine, da se ne razkrope našinci po širnej vse
Ameriki in pogube sv. veri in narodnosti.
česar je za takojšno obdelovanje treba. Na tej zemlji raste čez 200.000 čevljev lepega debelega jelovega lesa. Vse
490
to gre s svetom vkup za 70
80.000 dolarjev. Če
se
In zakaj
naj
vzdignilo samo 30 mož, ki bi zložili kakih 10—15.000 Zato ker jetu
se ravno v Kalifcrniji naselili? ozračje jako milo in prijetno, 2. zemlja
. ker se vam tudi ni treba boriti
dolarjev gotovine in bi jo banki takoj plaćali, prepustila posebno rodovitna in
jim banka vse in jim dala časa, plačevati ostali dolg še s polovico toliko zaprek ne, kot po iztočnih krajih.
z
odstotki obrestmi na obroke.
4. letih

ako
do-
lali pametno, pridno in vzajemno, bilo bi vse velikánsko je gorkega in trdnega stanovanja, mnogo kurjave
iztočnih državah je dolga, navadno oštra zima. Treba
tople
imetje njihovo
pa brez dolga
Seveda, kolikor več obleke za člověka, za goved pa mnogo klaje. V Kalifor-
Men-
moških bi se lotilo, toliko laglje in preje bi se vse spla- niji zime prav za prav nimajo ne. Gori v okraji
čalo.
Prav brez denarja se začeti ne more
»
10
15.000 docino pade v časih nekoliko snega; ki pa redko kedaj
dolarjev zavaruje nam zemljo. Ko bi se naselbina en- obleži dalje ko 3 dni. Navadno gre
dež
mesce
i
ki so
krat začela, imeli bi pridni in pametni možje, morda prav na suhem, gori tudi lepo priliko pridelati si svoj lastni dom in kmetijo. Devet tukajšnjih možakov
mesto snega. Mej tem časom toplomer malokrat bode
do
0
pod
ničlo.
iztočnih krajih pridelujejo sploh
le žito in debelačo. Sadja in vina najdeš
v JUgOJZ-
že začelo resno delovati. Ustanovili so delniško društvo točnih državah.
Kaliforniji raste
vse
>
prav vse
i
če
in podpisali so pri prvi seji čez 2000 dolarjev.
Poleg teh 10.000 oral ima jih drugi lastnik 2600.
Prodal bi po 3 dolarje oral. Tretji lastnik ima 800 oral.
imaš
vode dosti. Jabelka, hruške
j
češplje
i
slive, oljke
i
Ta bi dal zemljo, prej ko ne še ceneje ljudje imeli to zemljo v rokah, polastili
Ako
naši
črešnje, kostanj, različni orehje, smokve, breskve, marelice, olive, pomaranče, trtje in žito vsake vrste. Po bolj visokih krajih pa imaš pravo sočno planinsko pičo za
se lahko še živino in na kupe želoda za prešiče.
najmanj 5000 oral vládne zemlje
»
jih ne stala več
ko 1.25 dolarjev za oral (splačati moraš še
i
let na tej zemlji). Za živinorejo bila bi ta zemlja kakor navlašč. — Prostora je gori dovolj za najmanj 400 pridnih
gospodarjev.
Ukiah (jukája), poglavno mesto okraja Mendocino
ravno 113 milj od mesta San Francisco. Do tam gre železnica. Ta železnica nam je pripravljena vožnino do Ukiah od tod zastonj dati in tudi drugače zdatno pomagati, ako naselbino vstanovimo. Od Ukiah do središča opisane zemlje je 45 milj. Do tam ne gre še železnica pač pa dobra vožnja pot.
Ako
se ustanovila dobra
naselbina tam gori, gotovo prišla bi železnica v kratkem
času za naselniki. Kar se tega tiče, znam jaz prav dobro kaj trdim.

Le preudarite, Slovenci po Ameriki, svoj sedanji položaj! Več let že delate tukaj po rudnikih, žagah in tovarnah itd. Pa kaj imate; kaj ste si prihranili? Koliko
mesecev
Vas je, ki imate svoje lastne domove ? Po na leto delate, potem pa, ker delà ni, morate pohajko-vati. — Za časa pohajkovanja poteče Vam za hrano, stanovanje, obleko in druge potrebe navadno skoro vse,
kar so si bili prihranili
Tako gre naprej od leta do
leta. ženja
Vi pa še vedno nimate ne domovja, ne premo
»
ne družine; še vedno ste le hlapci in podložniki
Kalifornija je danes oziroma prebivalstva na zlo
ko si že istem stališču kot je bila n. pr. Minnesota pred 20. leti
Razlika je samo ta, da v Minnesoti bilo je tedaj na ti-
Kali-
soče in tisoče oral zemlje za revne naselnike. forniji pa pograbili so bogataši-židje na milje in milje najbolje zemlje. Tu je težko dobiti lepega in prostornega kraja za celo naselbino, ako ravno samo 125 milj daleč
50 milj lahko potuješ na
od San Francisca
po
30
okoli in naletel ne bos ne na enega naselnika. Ljudstvo v Ameriki to opazi vsak, lahko pomika se vedno dalje
malo let še in viděli boste.
proti zahodu. Počakajte kako se bo vsulo čez skalnaté gore v doline na obalih tihega morja. Vsaki oral zemlje v Kaliforniji vreden bo potem najmanj 40 — 50 dolarjev: Za naše slovenske re-veže bo pa potem prepozno, vse prepozno za v Kalifor-nijo. Ravno začasno dobi se še prilika, kot sem jo opisal.
Naj se razmere
nekoliko na bolje obrnejo in takih
prilik in ponudeb ne borno imeli in dobili v Kaliforniji
Možje slovenski! Na visokih kaliforniških
nikdar
več.
gorah stoji in smehlja se vam prijazno: Sreča, ter vabi
Vas
sebi. Bote li sledili njenem prijaznem pozivu ?
?
Ako želete še kaj več o tej stvari zvedeti na vse dobro Vam želečega rojaka:

pišite
Rev. J. Jerám
»
144 Silver Str. San Francisco
i
Cal
gospodarjev, ki Vam za Vaše trdo delo od dne do dne manj plačujejo. Pa dobro veste, da delo dobi se zmiraj bolj težko. — Ali ni res, da vam vse okolščine velé na deželo iti
i
postati
gospodarji, in ustanoviti si tukaj
Toda, morebiti
pod zastavo svobodě novo domovino, nameravate iti čez kaj časa nazaj na Kranjsko in ostati tam? — No, in če tudi greste, vsaj ostali tam ne bote. Kako slabo je v stari domovini sedaj, tega Vam ni treba praviti. Skušnja nas uči, da možje sicer nesejo svoje za-
îfiîfi fr fr fr frfr,fr&i&i	d&ítfífiíitófeífc M
•li*
Poučni in zabavni del.
M ......................................................................................................m,,: a
=
Varšavski spomini iz 1830
(Ruski spisal N. P. Makarov.)
III.
leta.
Učitelj-jezikoslovec in nov jezik.
Naposled se je začelo moje učenje.
meni jeli so
sluške nazaj domu, ostanejo pa navadno le toliko dolgo prihajati štirje učitelji.
tam, da jim poteče denar. Potem priromajo nazaj v
Ameriko. Starejši so da, imajo pa še vedno nič ne.
Prvi iz mej njih je bil učitelj francoščine Peters, šestdesetletni starec, nenavaden jezikoznanec. Govoril je
491
vse evropske jezike razen ruščine in poljščine. Poleg tega je jako dobro znal latinščino, staro in novo grščino, hebrejštino, arabščino, perziščino in sankrtščino. V svoji mladosti je služil pri francoskih pijonerjih, nosil dolgo brado in udeležil se vseh vojsk prve republike, konzulstva in cesarstva. Ko so se povrnili Burboni, je on ostavil vojno službo, preselil se v Nemčijo, potem pa v Varšavo, kjer je bavil se s poučevanjem raznih jezikov in s pre-vajanjem iz jednega jezika v druzega. Bil je katolik in se je sam zmatral za Francoza; a z gotovostjo se ni dalo reci, kateri narodnosti je připadal. Bil je visok, postaven, tršat, močen, po obrazu malo podoben orango-tangu, sicer je pa bil umen, dober, z govoren in vedno vesel starec. Jako je ljubil mene, a tudi jaz sem se jako privadil svojemu učitelju. Pa sem se tudi lahko, Peters me ni nikdar kaznoval, nikoli ne pretil, rekel mi ni nikdar grajalne, surove ali neprijazne besede. S prijaz-nostjo, s prošnjami in posebno dobrotljivostjo je znal svojega ućenca pripraviti, da ga je ubogal.
Stari jezikoslovec je imel v Varšavi ogromen krog znancev zlasti mej trgovci in obrtniki. Največ so obče-vali ž njim lekarnarji, slaščičarji in klobasniki, za katere je prevajal brošure o njih umetnosti iz francoščine in italijanščine v nemščino in narobe. Vsi so jako ljubili veselega starca in so mu vsega veliko podarjevali, vsak iz svojega blaga ; lekarničarji so mu dajali sladké skorje in rumenega sladorja, slaščičarji čokolade, slaščic in ko-lačev, klobasniki pa male gnati in pleča, krače, kloba-sice itd. In vse to je prinašal Peters k svojemu ljublje-nemu učencu, to je k meni, za to se pri meni ni skoro nikoli izpraznila zaloga raznih jedij in slaščic. Vsled tega bil sem jako priden učenec, kajti strašno sem se bal za-meriti svojemu učitelju. Dosti je bilo, da je starec skremžil svoje goste obrvi ali bil malo manj zgovoren, že sem se i util kazno vanega in sem se trudil popraviti pomanjkanje pazljivosti ali pridnosti.
Poleg francoščine me je Peters učil tudi zemljepis, zgodovino sem se sam bil naučil s čitanjem vsega, kar je bilo o zgodovini v knjižnici mojega strijca. Metoda učenja Petersa je bila že jako zastarela, a vendar je njegov učenec lepo napredoval v francoščini.
Drugi moj učitelj je bil star polkov pisar, ki me je učil matematike, to je jednostavno samo aritmetike.
Tretji učitelj me je učil akvarelnega risanja. To učenje je pa trajalo le tri mesece, in se potem ni več ponovilo. Meni je pa dolgo ostala sposobnost s svinčnikom risati potřete za čuda podobne.
Četrti učil me je igranja na goslih. To je bil pol-kovni in pijani godec, ki je godel na lovski rog in tudi žagal na gosli. Instrument je bil popolnoma primeren učitelju; bile so slabe gosli, katere je strijc moj kupil za nećaka na neki dražbi za tri rublje. Po desetih učnih urab, za katere so plačali po pol zlata, to je po 71/i kopek, jnisem prav nič napredoval, zgubil sem vse veselje do učenja na goslih in pouk se je prenehal.
Druzega me niso učili, niti ruščine ne. Moje znanje
materinščine se je omejevalo na to, kar sem se naučil v Rusiji, to je v šoli, kajti tedaj sem bil še premlad in ne dosti razvit, da bi bil razumil slovnico, če tudi sem se jo učil na pamet.
Nesrečna ženitev Valerjana Makariča je imela jako škodljiv vpliv na moj značaj, čuvstva, navade in življenje sploh. On sicer ni obupaval, ne tugoval, a bil je dalje vesel, neskrben in dober tovariš, a pal je v cinizem, vse pustil v nemar, opustil se, polenil, zanemaril se, postal požeruh in jel debeleti. Čez dve leti je že imel velikanski trebuh. Vsled svojih ciničnih nazorov Valerjan Makarič nikakor ni mislil razširiti okvirja tega slabega in po-manjkljivega izobraževanja, katero je dobival po njegovi milosti nečak njegov. Sredstva za moje izobraževanje so bila tako pičla in neprimerna moji želji po učenji, da nisem imel niti najpotrebnejših pripomočkov, n. pr. imel sem le jeden raztrgan francoskoruski slovar Tatiščeva, ruskofrancoskega slovarja pa nisem imel. To je bilo jako neprilično in me je silno oviralo pri učenji francoščine, pri prevodih iz ruščine na francoščino sem včasih že kar obupaval. Ubogi deček sem si prizadeval, da bi dobu neobhodno potrebni slovar, obtekel in preobrnil sem vse varšavské knjigarne, pa nisem našel, kar sem iskal.
Strijc se pa še s prstom ni ganil, da bi nalašč naročil slovar iz Rusije, kar bi bil lahko storil. V bedi in obup-nosti sem se odločil sestaviti ruskofrancoski slovar. Zvezati sem dal dva dovolj debela zvezka v osminki iz či-stega papirja, in lotil sem se predelavati francoskoruski slovar Tatiščeva na ruskofrancoski. Izpisoval sem samo besede brez frazelogije, da bi hitreje šlo. Celo leto sem pridno délai in tako sem v prostih urah přišel do konca prvega delà Tatiščeva slovarja. Videlo se je, da mi je bilo odmenjeno biti leksikograf. Tedaj sem dobil od svojega staršega strijca Valentina Makariča v dar Heimov ruskofrancoski slovar, kateri mi ga je prinesel iz Moskve častnik, vračajoč se z odpusta. Sreča moja je bila nepo-pisna. Več dnij nisem dal iz rok slovarja, o katerem sem tako dolgo sanjal.
Neprenagljiva želja po delovanji, novih znanjih, od-kritjih, iznajdbah, je obudila jedenkrát v meni čudno misel ; sklenil sem sestaviti novi, kolikor je moč lahko in lepo-glasni jezik. Ko mi je ta misel prišla v glavo, takoj sem se lotil nje izvrševanja. Sestavil sem novo abecedo, katere črke so bile dovolj lepe in pravilne. Potem sem začel izmišljevati si nove besede, sestavljati iz njih slovar, za slovarjem pa slovnico novega jezika. Izmislil sem posebne končnice za glagole, in če tudi sem vzel za vzorec francoščino, vendar sem vpeljal jedino pravilne glagole in razdelil jih ne na štiri, temveč na dve spregi, in ob-držal le dva pretekla časa, odgovarjajoča francoskim im-perfait in passe défini. V ostalih delih jezika in v stav-kosiovji obdržal sem tudi obliko francoščine, a samo iz-ogibal sem se zamotanim izjemam in uvel povsod jednostavnost in jasnost. Tedaj je v meni bilo že dovolj raz-vito čuvstvo melodije in harmonije, zato so besede novega jezika bile dovolj lepoglasne, izključeni bili so fran-
coski nosniki in zđruženje po štiri samoglasnike in sploh toliko vstrajneje more delovati v odkazanem si poklici, vse trđosti. Pol leta sem se trudil v izumljenju novega dospěli dar se objavi po naših časnikih
Vsak
jezika in vse to sem skrbno skrival strijcu in učitelju. Naposled sem sestavil slovnico in napisal v slovar nekaj tisoč novih besed, in převel iz francoske krestomacije
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. «Slovenske Matice» CV. odborová seja bo v če-
trtek
dne
19.
decembra
1895.
ob
uri popoludne v
društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu st. i
nekaj stranij proze in jedno pesmico tudi v stikih v svoj Vspored : 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Odobrenje zapisnika
jezik. Potem sem nekega jutra z veseljem razodel starcu in jezikoslovcu Petersu svojo iznajdbo. Dobri in umni
starec je z velikim zanimanjem
pregledal
slovnico
m
slovar in potem poslušal převod francoske proze in stike ter dobrodušno se nasmejal in rekel:
Vaše izumljenje kaže, da imate živo domišljijo
A	B f ,	%
dober ukus in posluh glede|lepoglasja, in da ste jako po trpežljivi in vztrajni.
?
o CIV. odborovi seji. 3.) Poročilo gospodarskega odseka o hišnih popravah 4 ) Poročilo književnega odseka o nagradah letošnjim društvenim knjigam. 5.) Tajnikovo poročilo. 6.) Po« sameznosti.
Slovenci v Zagrebu. Do 300 Slovencev popel jal je minolo nedeljo posebni vlak v kraljevi Zagreb, da obiščeja novo hrvatsko gledališče. Z navdušenjem sprejeli so Hivatj^ Slovence. Na kolodvoru so se sešla k vsprejemu vsa pevska.
Zal

da ste se toliko trudili in to
društva z zastavami in
n
Sokol
u
Mej dame so se dělili šopki.
liko časa potratili za popolnoma nepotrebno stvar.
Doneli so krepki „Ziveli Slovenci" in „Živeli Hrvati", godba
Zakaj nepotrebno
rekel sem živo, kajti hudo
so me bile zadele besede učiteljeve.
Novi jezik je
vendar jako blagoglasen in lahek za učenje.
Vse to je res, a kdo se bode učil jezika, kate
je svirala naš „Naprej". Predsednik slavnostnemu odboru Arnold je pozdravil Slovence. Odgovoril je gosp Ivan Hribar. Pevci so zapeli „Lepa naša domovina" in „Glasna jasna". Na poti v mesto je bratski narod živahno pozdravljal izletnike.
Pri
obedu
v
Schneiderjevi restavraciji
je
napil Slovencem:
rega nikdo ne govori. Kako korist bi imel od tacega učenja ?
intendant hrv. gledališča dr. Iv. Tavčar. Govoril
. dr. tudi
Miletič. Odgovarjal je
Iv. Hribar in drugi.
Vhod
Oh

za Boga ! Latinski tudi nikdo ne govori
v gledališče je bil okrášen, nad vhodom transparent : „Dobra došli!" Pozdravil je obiskovalce intendant
dr
Mi let i 6.

a
vendar se uči v šolah mrtvo latinščino.
zahvalil se je naš intendant bila dovršena. Igrala se
notar Plantan. Predstava je
tudi
naša
igra
n
Berite Novice".
Mrtva latinščina pa ima veliko klasično slov-
stvo, katerega izučenje v izvirnikih je ogelni kamen nove napitnic. Govorili so iz mej Slovencev
Po gledališči je bil komers v Narodnem domu. Pela so vsa hrvatska pevska društva in naš „Slavec". Bilo je cela vrsta
. dr. Ivan Tavcar
klasične omike. A kje je slovstvo tistega jezika, katerega in Iv. Hribar. Iz mej Hrvatov g. Arnold, dr. pi Miletié, (xrahor
in dr. Govorniki so v vznesenih besedeh povdarjali bratsko
mora vezati Slovence in Hrvate. Dal Bog, da bi se
ste vi izumili?
Uničen sem bil od poslednjih opazk svojega učitelja
vez,
in pobesil sem nos. Velika moja iznajdba je razpadla od mej Slovenci in Hrvati.
bratska vez, ki se je tu poudarjala tudi dejanski manifestirala
jednega razloga učenega jezikoznanca, in vrgel sem někam slovnico in slovar ter převod novega svojega jezika, ki je tako bil izgubljen za človeštvo. Zato sem se pa z naj-večjo gorečnostjo poprijel francuščine in s strastjo sem čital francoska delà. Čitanje je popolnjevalo včasih ogromne praznine v mojem izobraženji, ker sem obdržal v svojem
koristnega.
Mejnarodna razstava za telesno vzgojo, negovanje zdravja in šport, ter v to spaiajočih industrijskih in obrtnih
strok bo od maja do oktobra 1896. v Inomostu. Oglasiti se je do 15. febr. 1896. Natančnosti se poizvedo v trgovski in
obrtniški zbornici v Ljubljani.
Nova pošta se je dovolila za Begunje pri Cirknici. Novo mestno dvorazrednico na Barji so slo-
spommu vse,
kar sem čital
zanimivega
in
vesno otvorili dne
decembra t.
Tako se je množina različnega, nezveznega, enciklopedič-nega znanja množila v meni vse življenje in za potrebo na-domeščala pomanjkanje klasične izobrazbe.
(Dalje sledi )

Proračun tržaškega mesta za
1896
kaže
269 240 gl. primanklj
Gospoda preiD
s čim ta velik
primanklj
j pokriti.
Četirikratni roparski morilec iz Trojan in Lo
čice, o katerem smo zadnjič Doročali, da so ga dobili se zov**
Pavel Ferme. Doma
iz
Gotharda pri Trojanah
Pri
*§ =
Novice.
* «............................»••-•...............................«••■■■■•■»■•"•i
ifr
il •fr
njem so našli več denarja Zločinec pravi, da jih je izkopal
Žandarmei
Gospod trgovinski minister imenoval je cei nika Ivana Murnik-a elanom v trgovinskemu ministerstv danem svetu za pospešeranje obrtnih stvarij
svet-
pri-
Žaniarmerija ie ujetnika přivedla v Trojani spoznali v njem morilca svojega gospodarj aretovala tudi mater morilčevo, občinskega slugo Mazzoni Vranskem. njegove tri sinove in
kjer so Novakovi
ija je la na
hčer. s katero
imel morilec
Družbi sv. Cirila in Metoda. Vzadnjih letih je
znanje. Po zločinu v Ločici si je Ferme kupil več obleke na Vranskem, svoji ljubici, hcerki Mazzonijevi je podařil zlata
Dokazano ie, da si je ves denar prisvojil pri roparskem
uro
prišlo splošno v navado, da se rodoljubi odkupujejo v kak umoru v Ločicah
dobrodelen namen, mesto da bi si mej seboj dopisovali ali čestitali povodom imendana, praznikov ?li novega leta. Ker je
naša
družba uprav leto
s
velikovške šole prev
pri svoji velike obveznosti
zavodih in pri zgradbi
ukrad1' teletu, ii
Bogati tatovi. Blizu Vranskega so neznani tatovi pet piaščev in jedno kravo Ker je krava upi'a
tat ovil
s
knj
a po.
Vendar je pa krava ušla
a so jej vsled in se vrnila domov. Ko ji doma odv
suknj
najdej
v
potresa letos dohajali bolj skromni darovi, zato se zglaša pri nji 200 gld
rodoljubnem obcinstvu s prošnjo
naj
se blagovoli povodom
Velik požar je uničil minolo nedeljo v Babni go
bližajočih
se
božičnih praznik
i n
g
t
rici pri Laverci továrno za mlenj
ote
Kako je požar nasta
»
mesto običajnih Čestitek odkupljevati v korist naši družbi in se ne ve. Tovarna je zavarovana in last tvrdke F. M. Ro erts,
jej s svojim darom prihiteti na pomoč, da toliko izdatnej
in
van Son & Co. na Dunaj
493 -
Vihar.
Dne 5. t. m. je na Dunaji razsajal grozen vihar, ne dosti slabši kakor je bil vlani v juniji, ko je bila toča toliko škode napravila Dunajčanom. Vihar je napravil precej škode. Pri kavarni 1' Evrope' je prevrgel neki voz in ubil veliko steklo v oknu. Pri palači, v kateri je najvišje sodišče, je odtrgalo vso streho. Tudi dimnike je močno poškodovalo. Opeka je v veliki množini letela s streh, tako da po nekaterih ulicah ni bilo mogoče hoditi niti voziti. Mnogo škode je vihar napravil po postavljenih kočah, v katerih so prodajali za Miklavža. Vse stvari je prodajalcem raz-metal. Jednemu lectarju je kar streho preobrnil. Pri Rudolfsheimski župni cerkvi je vihar odtrgal kar kos strehe, V Praterji je vihar podrl več dreves in 15 metrov visok steber za reklame.
Mnogo škode je napravil vihar po stavbiščih. Podrl je visoke odre in neslo je deske po sosednjih strehah in jih poškodovalo. Vihar je podrl na ulici mnogo svetilnic, potrgal mnogo brzojavnih in telefonskih žic. Neko opekarno je vihar grozno poškodoval. Odnesel jej je streho, podrl zidove, ter je napravil mnogo škode. Pri magistratnem poslopji v Wáhringu je poškodovalo streho in odtrgalo cifernico od ure. Več dimnikov je podrlo, nekaj vrat odtrgalo. Skladovnico desk je vihar podrl in deske raznesel. Žlebove od streh je potrgal. Tudi prizidki pri mnogih hišah so poškodovani.
Praviti ni treba, da je bilo mnogo poškodovanih. Jednemu policijstu je prebila opeka čelado, ko je z vso silo padla s strehe. Kolikor se ve, k sreči ni nobenega ubilo.	' •
Hud vihar je bil v več krajih dne 7. t. m. V Krakov in okolici je vihar ta dan napravil mnogo škode. Podrl je več dreves in poškodoval strehe.
Pri Rendburgu v Prusiji je vihar podrl jeden jez in je vsled tega voda Eider z vso silo udarila v se-veromorski prekop. Pri Kielu se je več ladij potopilo. Tako se je potopila z vsem moštvom ladija, ki je peljala 600 ton žita.
—	Rop v Budimpešti. Dne 6. t. m. popoluine je neki člověk přišel v stanovanje uradnika Franca Depinyja, napal njegovo soprogo, jo zvezal in zahteval od nje, kje je denar. Ker je gospa klicala na pomoč, jo někdo slišal in tudi hitel pomagati. Ko je tako slišal korake, je tat pobral hitro nekatere dragocenostij in zbežal.
—	Slaboumno žensko zaprli so v Zemunu. Pri sebi nima nobenega potnega lista. Izpovedala ie, da jej je ime Ivana GozdaČević in je doma iz Bročane v Crni gori. Pravi, da ima tri sinove, ki služijo na neki ladiji. Ko so jo vprašali za moža, je sramežljivo zatisnila obraz. Kako je prišla v Zemun, ni vedela povedati. Policija je začela poizvedovanja, kaj je s to žensko.
—	Razbila se je avstrijska jadernica „Palmira", ki je peljala les iz Trsta v Teranovo in jo je na morji razbil vihar. Moštvo se je řešilo.
—	Viharji so v južni Rusiji napravili kacih 40 milijonov rubljev škode. Mnogo pristaniških mest je poplavilo raz-burkano morje. 80 ljudij je zgubilo življenje.
i— Ropni umor. V Maltersdorfu pri Dunaju so te dni neko noč ljudje na cesti videli stari voz. Ko so ogledali voz, našli so na njem popolnoma slečenega mrliča. Dognalo se je, da je mrlič neki kramar in da je zaklan z nožem. Koliko mu je oropanega, se ne ve, ravno tako tudi ne vedo za
roparja.
—	Tatvina na železnici. Poljskemu graščaku je v noči od 29. na 30. decembra na železnici iz kovčega bilo ukradenih dragocenosti za 1020 gld. Vozil se ]je iz Budimpešte v Arko. Tat je v kovčeg s silo vlomil.
—	Ponesrečena starka. V Čehviči na Češkem našli so v sobi mrtvo 73l?tno Julijano Gron. Bila je pri odprti peči iu se jej je bila obleka vnela. Vsled tega se je močno opekla in se vsled uastalega dima zadušila.
—	Trojni umor. Andrej Dragamió v Radiboju na Hr-vaškem je že dolgo sovražil svojega strijca Stefana in njego-vega hlapca Iv. Rudca zaradi neke pravde, katero je zgubiU Dne 5. t. m. so Ivan Rude in Štefanova sina šli v gozd. Za njim je šel Andrej in v gozdu Rudcu in jednemu sinu s sekiro presekal glavo Drugi sin je ušel, Andrej se je povrnil v vas k strijcu. Zaklal je stnjčevo ženo, in bii bi tudi strijca, a ta mu je ušel skozi okno. Andrej je razrušil neko omaro in ukral 200 gld , potem pa pobegnil, da se nič ne ve o ujem.
—	Roparja zaprli. Zemunska policija je přijela roparja Pajo Curčina iz Komilja, ki je dolgo let ropal okrog. Jedenkrát so ga že bili zaprli, pa je ušel iz ječe. Ko je bil zagledal žandarje, je bil skočil v vodo, a žandarji so hitro šli s čolni za njim in ga přijeli.
—	Oropana davčna blagajna. Dne 21. oktobra so v Krupi v Bosni tatovi vlomili v davčno blagajno in odnesli 6714 gld 10 kr. Žandarmerija je dva tatova že přijela, štiri pa še išče. Vsi so doma s Hr^atskega.
—	Castniki in meščani. V dunajském Novem mestu je več meŠČanov dne 28 m. m zvečer prišlo iz gostilne „pri Jelenu14. Za njimi je prišlo dvanajst častnikov tamošnjega bo-rilnega kluba. Jeden častnikov je prižgal klinček in ga držal pod nos tovarnarju Rollerju. Meščani so šli dalje, ker se s castniki niso hoteli pretepati. Vzlic temu je dotični častnik pritekel za njimi in trgovca Lasnanskega trikrat udaril po glavi. Preiskava zarad tega dogodka se je že pričela.
—	Ponarejanje doktorskih diplomov. Zvezni svet zahteva, da izroče pl. Gautiera Švici. Gautier je ponarejal švicarske doktorske diplome.
—	Anarhisti na Reki. Na Reko je prišlo zadnji Čas več Italijanov delà iskat. Vsak večer so se ti Italijani shajali v neki gostilni v Starem mestu in peli anarhističae pesmi, posebno neko himno, ki se začenja z besedami : „Voglio andar in Francia per endicar Caserio (V Francijo pojdem, da Caseria maščujem)". Nekega večera je policija iznenadila to družbo in pobrala več kompromitujočih papirjev. V nekaterih hišah, v katerih bivajo anarhistični delavci, bile so hišne preiskave. Vspeh policijske preiskave se še prekriva.
—	Rumen sneg. V Kremsu je dne 7. t. m. kacih pet minut dolgo padal precej rumen sneg. Vzrok te pri kazni še ni pojašnjen.
—	Stari gospodje so v londonski družbi prirodoznan-stva. Predsedujoci lord Kelvin je pri letošnjem zboru opomnil, da člani tega društva uČakajo lepo starost. Lani jih umrlo 26 in je njih povprečna starost znašala 76^9 leta. Najstarši
štirje so imeli 99, 97, 95 in 90 let.
—	Ceni purani. Te dni je trgovka s perutnino v Gradcu Ana Fuchs nekemu trinajstletnemu rudečeličnemu dečku izročila v varstvo 30 puranov, ki je sama šla na trg. Kmalu je izvedela, da neki fant prav po ceni purane prodaje. Slutila je takoj, kaj je. Hitela je tja, kjer je fanta pustila, a našla je samo 18 puranov, 12 jih je bil fant že prodal. Fanta ni bilo nikjer. Sel je bil neki kupoval ki menjat desetak, a se ni
več povrnil.	hl!H»i 1 11 [
494
Mlad požigalec. Petnajstletni Databar Josip Heldner na Dunaji, je skušal zažgati klet svojega gospodarja, v ka-
teri je bilo vec slame za zavijanje.
Sodi
se,
da je deček
malo slaboumen. Tudi pri prejšnjem gospodarji je že poskušal zažgati.	»
Zmrznil je. V Miškolcu so te dni odpustili sedem-
Loterijske srećke.
V	Linču dne 9. dec. t. 1. : 35, 18, 65, 74, 82.
V	Trstu dne 9. dec. t. 1.: 35, 18, 65, 74, 82.
V	Pragi dne 13. dec. t. 1. :
86,
21, 14, 85.
na-
inosemdesetletnega Jožefa Cseplô iz bolnice. Starček se potil peš na svoj dom v Košicah, kjer je želei umreti, kakor
je rekel, kajti bil je vsled starosti jako slab Na potu je pa onemogel in zmrznil v mrzli zimski noči. Neki železniški de-
lavec našel je mrtvega.
io81etna starka.
V
Verboči na
Ogerskem
ie
umrla 1081etna starka. Poslednjih 7 let je bila trikrat bolna, a je vselej bila okrevala, a bila je vendar vedno slaba. Za njo žaljujejo 741etni sin, 641etna hči, 14 unukov in 28 pra-unukov. Pokojnica je bila znana po svoji dobroti ji v osti, zato
so
raznih ver.
Svoji
svojim!
Kolesarji pozor!
Najnovejša pnevmatična kolesa sè
zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi přípravami, proda-
* • al • f	m m m m W • « • • î
iititHhr.i«< ttt-f
jajo se zdaj po 110 in 120 gld.
*
ko-
mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki:
se njenega pogreba udeležili kaj mnogobrojno prebivalci
Samomor. V nekem hotelu v Levovu našli so mrtvega asistenta finančně direkcije Josipa Misziewicza, ki se je otroval. Njegov oče je računski svetnik pri finančni direkciji. Njegov brat se je tudi bil sam umoril.
Drag poljub. V Draždanih so obsodili v šestme-secno ječo italijanskega trgovca s mavčevimi podobami, po sili na ulici poljubil neko mlado damo.
zaloga koles.
TRST trg velike vojašnice TRST
(2)
Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke
po nizkih cenah, temveč ta so
močna, lepa. lehká in trpežna
ki
Ponarejeni petdesetaki. V Vidmu na Laškem
Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa
To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi naučili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti.
V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična
zaprli so tri osebe, agenta Ludvika Mušica, Ivana Bartolettija kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami
vsem potrebnim oro-
in krčmarja Dal Zotta, ki so izdajali ponarejene avstrijske petdesetake. Prvega brat Josip Music je pa bil nedavno zaprt
v Gradci zaradi menjanja ponarejenih petdesetakov.
Nevesta osemdesetlenega. Henrik Parhel znani avstrijski državnik se je nedavno tretjič oženil. Vzel je 221etni hčer nekega irskega kmeta, ki je baje jako lepa in dobra gospodinja.
Zapala kavcija.
ker
V Kissingtonu je bil Američan Stern obsojen v zapor, ker je razžalil policijskega komisarja. Da mu ni bilo treba biti v preiskovalnem zaporu in kazni precej nastopiti, je bil vložil 80.000 mark kavcije. Ta kavcija je sedaj zapala, ko je zamudil tudi drugi obrok kazni.
Iz bolgarskega parlamenta.
Nekega
časniškega
dopisnika so odstranili od poročevanja v bolgarskem sobranji, in ga s silo odpravili, ker je bil tako predrzen, da je po-
pripravna za začetnike,
Vsa zgoraj omenjena
djem po 70, 80 in 90 gld. komad
Stara kolesa s trdim kavčukom, prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu
Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pišamo
Jakob Štrukelj, Sv. Ivan, št. 624, pri Trstu
Kolesarji
pozor
*) Znižale so se cene k o 1 e s o m
radi
h in
likih
pogodeb s to varnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj rado voljno oddado po tako nizkih cenah.
RaYnokar je izsla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani
Velika in Mala
ročal stvari,
Bolgarom niso ugajale. Tako je mej drugim
poročal, da so se poslanci nekega dne v prostorih sobranja pošteno pretepali s palicami.
Oglas
Obrok
za vlaganje prošenj za službo učitelja-
voditelja na naši 5razredni deški ljudski šoli v Trstu z letno plačo 800 gld,, ki je bila razpisana do 20. novembra t. 1., se podaljšuje do 10. januvarija 1896. s pristavkom, da se bode učitelj-voditelj zavaroval za pokojnino letnih 500 gld.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 8. decembra 1895.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 30. nov. 1895. Pšenica gld. rž gld. 7*50 kr., ječmen gld. 6'5u kr., oves gld. ajda gld. 7*80 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld.
leča gld. 11
kr., grah gld. 11'— kr., fižol gld. 12
kr, kr , kr., kr.
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)
za prestopno leto
1896.
c\lft I« f/# .

Samo tista
prava
Blasnikova „Pratika"
?
ki
ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko.
Odgovorni urednik: Avgust ťucihar. — Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki