PRIMORSKI DNEVNIK
JU-"* *wcana v gotovini ^Postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 264 (7758)
TRST, sobota, 21. novembra 1970
Nadaljevanje razprave o kanjunkturnim dekretu v zbornici
Vlada odobrila deželne statute za Lazij, Lombardijo in Piemont
Na današnji seji je vlada odobrila tudi izvršilne določbe zakona o obveznem zavarovanju motornih vozil in plovil
20.
Postopku deželnih
kedij’7* ,ri zakonske
Na današnji seji vlade je predsednik Colombo poza predložitev parlamentu statutov novoizvoljenih uprav. Ob koncu svojega poročila je vlada odo-osnutke deželnih statutov za Lacij, Lom-
Piemont z besedilom, ki oo tri deželne statute
8 lega je vlada ndustrijo
določbe zakona štev.
takoj predlog
h itvjji*3 indu,,rii° ®ave odobri-
sbvet? 24 decembra lani, ki določa i« p|0y® Zavarovanje motornih vozil
Šol4b °V'°'d odobritve izvršilnih •tj). .,“° obvezno zavarovanje MijZ ,.voz,l in plovil stopil v < (j. . dni po objavi določb boHnern	Predvideva se,
Ijjk. 0 y Uradnem listu objavljene M)o ^ v štirinajstih dneh in IpU zato obvezno zavarovanje HM.v veljavo konec maja ali v i^ajunija prihodnjega leta. V lijoT?™ dneh po objavi pa mo-UlJ^varovalne družbe predložiti ^»tvu za industrijo ustrezne
&
poslanske
Pertinl
zbornice
®°. približnih podatkih je
; italijanskih cestah okrog •4 koji°n°v avtomobilov in motor-*» jav?’ ki bodo morali biti obvez-MF»vani.
\	naš dopisnik iz Ri-
Paje na današnji seji via-
- tudi o konj unkturnem j ^ 0 katerem sedaj razpnav-Mj?“®ka zibamioa. Vlackia ve-'o^rava	* glasava-
S. ^kretu do konca tega me-jL štiri stranke vladne ko-
>ajo, da je treba kun £	dekret	čtanprej	odobri-
**SoSe<^	pa	86 štiri	stranke
EJk Razumele o morebitnem KzV* opozicijo glede neka-J^Teniwiii), ki jih ta zahteva, 0 potrditvi vseh tistih SitiT-ki jih je vnesla v za-poslanska komisija tl? jT* 'n '‘“klad, med kaite-SL^T. najvažnejši popravek o 2 je”®'1 TA družinske doklade. J	je	komisija	sprame-
51 wZVni	člen	in s tem dejan-
1'dia maksimaie, kar je . leva oporicdija.
JJ^ski zbornici se je danes razprava o popravkih ga dekreta, ki so jih » rtasti socialproletarci in -fkupino »Manifesta«, ld so j^^azložili svoje spreminje-JŠli ^oge. Poslanci PSIUP so Sv°jo zahtevo o ukinitvi oetle bencina ln predlagali aS Zvišanje pristojbine na Mjjf^hobilov, ki imajo več kot KM. če bi bila ta pri-
^“dobrena, so poudarili, bi ?S*rVni denar uporabili za )r J^trrinialnih pokojnin na


v poslanski .urnem dekretu je k Jaiw poslanske skupine tlH)v,.,a Rjavil časnikarjem, da ® skupina strogo omejila o. ^komunističnih popravkov. iO«o m-da se to vprašanje de-koncu ln da obstajajo fcS da se bo razprava nor-H^jala, brez nasilnih de-škodljiva in ne bi
S-sJ* bila
........
so ga odobrili trije deželni sveti, poslala v odobritev parlamenta.
ničesar rešila. Tudi skupina avtonomnih socialističnih poslancev je danes pohvalila napore predsednika poslanske zbornice Pertinija, da zagotovi redno razpravo o konjunktur-nem dekretu. Kot se je zvedelo, je danes Pertini nadaljeval z razgovori s predstavniki poslanskih skupin, da bi se čimprej dgoovorili o postopku nadaljevanje razprave.
Konjuntotumnd dekret je imel odmev tudi v govorih nekaterih političnih voditeljev. Obrambni minister Tanassi, ki je danes govorni v Bariju, je izkoristil razpravo v poslanski tabornici In poudaril, da če ne bo večina, tudi zaradi soodgovornosti svojih notranjih saboterjev, v stanju najti potrebno e-notnost, da se napravi red v parlamentu in da konkretno dokaže državi, da ima demokratična republika vlado, ki je v stanju vladati, pride lahko do krize, o kateri je zelo težko ocenjevati njene posledice. Tanassi je dejal, da bo prihodnji teden preizkusni kamen za politiko vladne večine. Dejal je, da bo njegova stranka «z vsemi svojimi silami zagovarjala levi center,) in da bo zahtevala, da tudi ostale stranke spoštujejo obveznosti, ki so bile sprejete ob sestavi Colom-bove vlade. Zakladni ministrski podtajnik socialist Cattani pa je v Fortomaggiore poudaril, da bo prihodnji teden odločilen ne samo za usodo vlade, marveč tudi za gospodarski položaj države. Opozoril je, da ms] si ne nihče dela utvar, da ne bo prišlo do takojšnjih hudih posledic glede zaposlitve in trdnosti line, če ne bo konjunktur-ni dekret odobren. Zaradi tega, je poudaril Cattani, ni nič hudega, če večina Skuša najti kompromis, da se dekret odobri. Po njegovem mnenju vlada ne more več izgubljati časa in bo prisiljena postaviti vprašanje zaupnice, če ne bo mogoče
doseči kompromisa. To pa bi lahko povzročilo dramatični položaj v parlamentu. Podobno stališče je zavzei tudi podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico Cervone, ki pripada skupini «prijateljev Mora«. Poudaril je, da bi bila zavrnitev komjumktumega dekreta v parlamentu samo prispevek stranki krize, ki bi ga dobila od tistih skupin, ki so doslej skupno z drugimi zavrnile njene ofenzive.
ZIS sprejel ustrezne zakone za stabilizacijo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Zvezni izvršni svet je danes na seji, katere so se pod predsedstvom Mitja Ribičiča
udeležili tudi predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov, zastopniki zvezne skupščine, Zvezne gospodarske zbornice, SZDL Jugoslavije tal sindikatov Jugoslavije, sprejel predloge zakonov in načrt statodildzacljSfeega programa. S predloženimi zakoni tal sprejetimi odloki se zmanjšujejo obveznosti gospodarstva do zveze, omejujejo proračunski izdatki zveze v tem in prihodnjem letu in čezmeren uvoz. Zvezni izvršni svet ni sprejel predloga Narodne banke, da se poslovnim bankam odobre poslovni krediti za Likvidnost v no vembru tai decembru. Zvezni izvršni svet sodi, da so poslovne banke po zakonu dolžne zagotoviti minimalno likvidnost. Podrobnejše obrazložitve sprejetih zakonskih predlogov in odlokov bodo objavljene jutri.
B. B.
ISTOČASNO V BONNU IN V VARŠAVI
Objavljeno besedilo pogodbe med Zahodno Nemčijo in Poljsko
Pogodbo sestavljajo uvod in pet členov - Priloženi pismo trem velesilam ter «obvestilo» poljske vlade - Izjavi Brandta in Barzela
BONN, 20. — V Bonnu in Varšavi so danes objavili besedilo spa razuma med Zvezno republiko Nemčijo o normalizaciji medsebojnih odnosov. Kot je znano, je bil sporazum parafiran 18. novembra v Varšavi, podpisati pa bi ga morali v prvi polovici decembra.
K pogodbi, ki sestoji iz uvoda in petih členov, sta priloženi tudi nota trem velesilam (Franciji, Veliki Britaniji in ZDA) ter »obvestilo« poljske vlade glede rešitve tako imenovanih »humanitarnih vprašanj«, namreč vprašanj, ki zadevajo nemško prebivalstvo bivših ozemelj Reicha, ki so po drugi svetovni vojni ostali pod poljsko oblastjo.
V uvodu pogodbe se ugotavlja, da je minilo že več kot 25 let od konca druge svetovne vojne, katere je bila Poljska prva žrtev in ki je povzročila mnogo trpl.ienja evropskim narodom. Obe strani se zavedata, da je medtem zrasla nova generacija, ki ji je treba žago toviti mimo bodočnost. Obe strani
želita tudi ustvariti trajno osnovo za miroljubno sožitje in za razvoj normalnih in dobrih odnosov; prizadevata si, da bi zagotovili mir ;n varnost v Evropi v zavesti, da je nekršljivost meja in spoštovanje o-zemeljske nedotakljivosti in suverenosti vseh evropskih držav v njihovih sedanjih mejah temeljni pogoj za mdr.
Prvi člen, ki je tudi ključni člen celotne pogodbe, vsebuje zahodno-nemško priznanje obstoječe meje na Odri in Nisi. V členu je rečeno, da so sedanje meje, ki so jih izdelali med konferenco v Potsdamu 2. avgusta 1945, zahodne državne meje Ljudske republike Poljske. V tem členu obe strani potrjujeta ne dotakljivost sedapjdh meja danes in v bodočnosti ter se medsebojno ob vezujeta k neomejenemu spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti. Obe strani izjavljata, da nimata ozemeljskih zahtev in da jih ne bosta imeli niti v bodočnosti.
V drugem členu je rečeno, da se
Tudi letos onemogočen vstop Pekinga v svetovno organizacijo
Večina držav glasovala za sprejem Ljudske republike Kitajske v OZN
Odobrena ameriška resolucija, ki zahteva za sklepanje o tem vprašanju dvetretjinsko večino - Italija glasovala za obe resoluciji - Polemični izjavi De Martina in Longa
NEW YORK, 20. — Vhodna vrata Organizacij* združenih naro-bodo tudi letos zaprta za Ljudsko republiko Kitajsko. Generalna skupščina svetovne organizacije je namreč na današnjem glasovanju odobrila ameriško resolucijo, ki predvideva potrebo dvotretjinske večine za odločanje o vprašanju sprejema Pekinga v OZN. Takoj nato je skupščina glasovala za albansko resolucijo, ki predvideva vstop LR Kitajske in izključitev Formoze: ta j* dobila samo navadno večino, tako da bo morala najbolj obljudena država na svetu tudi letos ostati zunaj največjega mednarodnega foruma.
Na današnjem glasovanju je šlo vse več ali manj po pričakovanjih.
Ameriško resolucijo o »važnem
uiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiniuunumiuiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiitiiiiiiiimnimiiiiiiii
URADNI OBISK MORA Nfl JAPONSKEM
Razgovor z japonskim predsednikom vlade
Govorila sta o mednarodni politiki in medsebojnih odnosih
Moro v razgovoru z japonski m zunanjim ministrom Aichijem
TOKIO, 20. — Zunanji minister Moro .je danes med svojim uradnim obiskom v Tokiu, obiskal tovarno Olivetti na Japonskem. Nato se je sestal na italijanskem veleposlaništvu z japonskimi časnikarji. Popoldne pa .je Mora sprejel japonski predsednik vlade Elisa U Sato, s katerim se je razgovarjal pol-
""iiiiuii,	iiiMiiMMiiMMiniiiiiiuiiiniiUMiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiniiMiimMiimmiiitniM
Od 1. do 3. decembra stavka železničarjev
20. _
‘fev
Tajništva sindikatov CGIL. CISL in UIL vsedržavno 48-urno oljite bo začela 1. decem-uri in zaključila 3. isti uri. Sindikalne
S:
r*?V?<iana, ker so na pri-^V^strstvu potrdili sin-\ gL, dosedanje vladno sta-Cte Ukrepov, ki se nana-^Ureditev staleža želez-te ^ ki go protizakoniti.
V? C Pa so pokrajinska taj-^kovinarskih sindikatov 0 sindikalnem poloia-i podjetjih. Sklenila
so proglasiti pokrajinsko stavko kovinarskih delavcev v vseh tovarnah. kjer še niso bili rešeni spori, za sredo, 25. t. m.
Danes je bila v Palermu splošna stavka. Delavci zahtevajo zagotovitev novih delavnih mest, gradnjo ljudskih stanovanj in šol. Med stavko je prišlo tudi do incidentov, ko so mi sovci napadli delavce, ki so šli v povorki mimo njihovega sedeža. Posredovala je policija, ki je napadla dela vce s solzil ni mi bombami. Po sindikalnem zborovanju na Trgu Politaama, je predsednik sicilske deželne uprave sprejel delegacijo sindikalistov, ki so mj obrazložili zahteve delavcev.
drugo uro. Razpravljala sta o položaju in razvoju v obeh državah, nakar sta izmenjala misli o mednarodnem političnem položaju. Še posebno sta se zadržala na vprašanju Kitajske in izrazila svoja stališča pri ocenjevanju odnosov z največjo azijsko državo. Moro je pri tem še posebno podčrtal vzroke in cilje italijanske pobude o priznanju Ljudske republike Kitajske.
Italijanski zunanji minister in predhodnik japonske vlade sta obširno govorila tudi o vprašanju razorožitve ter poudarila prispevek obeh držav za mir na svetu in ugotovila, da sta tako Italija kot Japonska že podpisali pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Nato sta razpravljala o »vročih področjih« na svetu in zlasti o položaju v juž-novzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu. Oba sta izrazila željo, da bi prišlo čimprej do miru, čeprav obstajajo še vedno velike težave. Med pogovorom je bilo tudi poudarjeno, da sta obe državi izredno zainteresirani za ponovno odprtje Sueškega prekopa, ugotovila pa sta, da to vprašanje ne bo kmalu rešeno zaradi zapletenih političnih razlogov. Poleg drugega je predsednik japonske vlade izrazil zaskrbljenost tudi za težnje, ki vladajo v ZDA, o uveljavitvi protekcionistične politike. Moro je pri tem izjavil, da je Italija že posredovala glede tega vprašanja, ki bi lahko povzročilo nevarne spore.	1
vprašanju« (ki zahteva torej dvetretjinsko večino) so odobrili s 66 glasovi proti 52. 7 držav pa se je vzdržalo. Albanska resolucija o sprejemu Pekinga v OZN je dobila 51 glasov. 49 držav je glasovalo proti, 25 pa se jih je vzdržalo.
V	primerjavi z lanskim glasovanjem o tem vprašanju je prišlo do znatnega premika v korist vstopa LR Kitajske v svetovno organizacijo. Lani je namreč resolucija o dvotretjinski večini dobila 71 glasov, 48 držav je takrat glasovalo proti, štiri pa so se vzdržale. Resolucija o sprejemu Kitajske ni 'a-ni dobila niti navadne večine, saj je zanjo glasovalo 48 držav, proti 56, 21 pa se jih je vzdržalo.
Prvič je torej predlog o sprejemu Maocetungove Kitajske dobil večino glasov, pa čeprav je bila ta večina nezadostna. Ameriška resolucija o »važnem vprašanju« pa zgublja postopoma svoje pristaše. Zaradi tega pričakujejo, da bo pri hodnje leto prišlo do korenite spremembe položaja ter da bo LR Kitajska končno sprejeta v OZN. To bo mogoče predvsem zaradi tega, ker nekatere države ne bodo glasovale več za resolucijo ZDA o dvotretjinski večini, tako da bodo o vstopu Kitajske sklepali z navadno večino, ki pa, kot je pokazalo današnje glasovanje, že obstaja.
Italija je danes glasovala bodisi za albansko kot za ameriško reso lucijo. Kot .je znano, je italijanski predstavnik v OZN pred dvema letoma glasoval za ameriško resolucijo in preti albanski, lani pa ie prav tako glasoval za ameriško, medtem ko se je o albanski vzdr žal, saj so bila že v teku pogajanja za diplomatsko priznanje Pekinga s strani rimske vlade.
Italijanski predstavnik v OZN mi. nister Lupiš je med glasovalno izjavo poudaril, da je italijanska vlada pred kratkim priznala vlado LR Kitajske kot edino zakonito vlado Kitajske. Zaradi tega je Italija mnenja, da mora pekinška vlada predstavljati Kitajsko v OZN ter je glasovala za resolucijo, ki naj bi uresničila pravice LR Kitajske v generalni skupščini in v varnostnem svetu OZN, kot tudi v vseh drugih organih svetovne organizacije. Minister Lupiš je po drugi strani dejal, da bo glasoval tudi za ameriško resolucijo, ker smatra, da je vprašanje o tem. katera vlada naj zakonito in kvalificirano predstavlja neko državo v OZN, zelo važno in torej zahteva proceduro, ki je predvidena za važna vprašanja.
V	zvezi z italijanskim glasovanjem o vstopu LR Kitajske v OZN je podpredsednik italijanske vlade De Martino podal kratko izjavo. »Izražam svoje zadovoljstvo — je dejal De Martino — ker je Italija z glasovanjem za albansko resolucijo ukrepala dosledno z nedavnim priznanjem LR Kitajske in ker je prvič odkrito izrazila svojo voljo za sprejem največje azijske države v OZN.«
»Ne morem pa reči istega — je nadaljeval podpredsednik vlade — glede glasovanja o procedurnem vprašanju; nasprotno, o tem maram
; izraziti najbolj široke pomisleke. Ta glas je v nasprotju bodisi s potrebo po čimprejšnji normalizaciji položaja v OZN, ki ji je treba zagotoviti prisotnost Kitajske, bodisi s samimi sklepi italijanske vlade. Gre za davek, ki ga plačujemo neki že preživeli politični liniji in neki zgrešeni koncepciji naših prijateljskih odnosov z ZDA, ki bi jih nikakor r,e kompromitirali, če bi v nekaterih primerih sprejemali različne eklepe. Nasprotno, lahko ti sklepi ugodno vplivajo na težnje k reviziji dosedanjih stališč v korist vseh in tudi samih ZDA, katerih vpliv in prestiž na svetu bi s tem povečali«.
Generalni tajnik KPI Longo pa je dejal, da jemlje na znanje, da je Italija prvič glasovala za vstop LR Kitajske v OZN ter dodal, da bi to morala storiti mnogo prej. Glede glasovanja za ameriško resolucijo pa je Longo dejal, da je do tega prišlo na pritisk najbolj konzervativnih in reakcionarnih sil zunaj in znotraj vlade, sil, ki »hočejo ohraniti našo državo v položaju pod-ložništva politiki ZDA ter preprečiti avtonomne izbire, ki bi ustrezale interesom Italije«.
Članek Galluzzija v reviji «Rinascita»
RIM, 20. — Revija «Rinasclta» objavlja uvodnik člana političnega urada KPI Carla Galluzzija pod naslovom »Izbire komunistov«. Gal-
luzzi se sklicuje na komentarje o zadnjem zasedanju centralnega komiteja KPI in zavrača tolmačenja o komunistični politiki, ki so deš «cenene polemike proti strategiji, katere eni tolmačijo kot postopno in podrejeno vključitev KPI v področje levega oentra, z opustitvijo vsake revolucinomamosti, drugi pa pravijo, da nameravajo komunisti zrahljati sistem in uveljaviti svojo hegemonijo nad vsem življenjem v dTžavi«. Galluzzi ugotavlja, da se hoče s temi tolmačenji Izolirati KPI, ga obrekovati pred delavskim razredom in ljudskim gibanjem, po drugi strani pa ustvarjati ozračje strahu in prekiniti razvoj enotnih procesov na politični in množični ravni, ki predstavljajo osnovo za izgradnjo dejanske politične alternative.
Voditelj KPI nadalje poudarja, da politika njegove stranke stremi po ustvarjanju pogojev za novo politiko, v obrambi takojšnjih koristi delavcev, uresničitev reform in po odločilni teži v političnem vodstvu države delevskega razreda in ljudskih množic.
Galluzzi nadalje pravi, aa je treba dati državi novo politično vodstvo in uresničiti alternativo, da pride do vladne večine, «v kateri bo na en ali na drug način prisotna tudi KPI«. ((Vprašanje, ki se postavlja naši in ostalim delavskim strankam, je torej vprašanje političnih pogojev in programskih ciljev, na osnovi katerih je možna i primerna udeležba v vladi«.
bosta ZRN in Poljska v svojih med sebojnih odnosih in v vprašanjih ohranitvi varnosti v Evropi in na svetu navdihovali pri ciljih in na čelih listine OZN. Svoja nesoglasja bosta reševali z mirnimi sredstvi ter se ne bosta posluževali sile ali groženj s silo v vprašanjih, ki za devajo bodisi evropsko in mednarodno varnost bodisi medsebojne odnose.
Člen 3 predvideva, da bosta ZR Nemčija in Poljska sprožili nadaljnje korake za popolno normalizacijo in širok razvoj medsebojnih odnosov, katerih osnova je pričujoča pogodba. Obe strani sta se dogovorili, da je poglabljanje sodelovanja v gospodarskih, znanstvenih, tehničnih in kulturnih vprašanjih recipročnem interesu obeh držav
Četrti člen pravi, da pogodba ne krši dvostranskih ali večstranskih pogodb in sporazumov, ki bi jih obe strani sklenili v preteklosti, peti člen pa določa proceduro za ra tifikacijo pogodbe.
Kot smo omenili, je pogodbi priloženo pismo, ki je bilo poslano predstavnikom treh velesil in katerem ZR Nemčija poudarja, da pogodba s Poljsko ne krši pravic in odgovornosti štirih velesil, ki so zmagale v drugi svetovni vojni.
Priloženo poljsko »obvestilo« vprašanju Nemcev na Poljskem, u-gotavlja, da je med 1960 in 1969 več kot 150.000 oseb zapustilo Polj sko, da bi se združilo s svojimi družinami v Nemčiji. Poljska izjavlja, da bodo lahko vsi, ki to želijo, zapustili državo s pogojem, da so neodvomno nemškega porekla. Poljske oblasti bodo tudi proučile primere mešanih ali ločenih družin ter primere tistih poljskih državljanov, ki bi se hoteli združiti s svojimi sorodniki v Zvezni republiki ali v Demokratični repu bliki Nemčiji. V »obvestilu« .je rečeno, da bo poljski Rdeči križ stopil v stik z nemškim Rdečim križem, da bi dobil seznam ljudi, ki želijo zapustiti državo. Te sezname Dodo poljske oblasti primerjale seznami, ki jih same imajo, ter jih pazljivo proučile.
Zahodnonemški zvezni kancler Willy Brandt je dal danes o pogodbi s Poljsko kratko izjavo, ki sejo oddajale vse zahodnonem.ške ra dijske in televizijske postaje. V svoji izjavi Brandt ugotavlja, da je minilo več kot trideset let od izbruha druge svetovne vojne zaradi nemške agresije. Zaradi te agresije — je dejal kancler — je mo ral poljska narod doživeti neizrekljivo trpljenje. Vojna in njene po sledice so v obeh narodih povzro čile veliko žrtev. Sedaj se začenja miroljubna bodočnost med dvema državama in narodoma, je dejal Brandt, Id je dodal, da je pogodba med ZRN in Poljsko »ganljiv dokument«. Ta pogodba; je še dejal zvezni kancler, zagotavlja poljskemu narodu, da bo lahko živel v varnih mejah.
Načelnik parlamentarne skupine demokrščanske opozicije Barzel se je o vsebini pogodbe izrazil zelo polemično. Po njegovem vsebuje spo razum s Poljsko »boleče odiočitve, preveč obvezujoče in polne posledic«. Barzel je tudi trdil, da po godba verjetno krši zahodnonemšuo ustavo^ ter sporazume z zavezniki. »Današnji sporazum — je zaključil — oškoduje Berlin ter pravico vseh Nemcev po samoodločbi«.
tfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||l|l|U|«l|||||||||||||iiiiiiiiiiii|||||||l|„,l,|ll„HI||„,|„ll|lu||||||||||||||||||
Dan žalovanja v Pakistanu


■


4 .JL
DAKA. 20. — V vsem Pakistanu so oblasti danes proglasile dan žalovanja. Radio Pakistan je danes sporočil vest, da se je prebivalstvo zbiralo v mošejah in molilo za žrtve katastrofe.
Končno so oblasti sporočile nekaj točnih podatkov. Guverner Vzhodnega Pakistana Ahsan je javil sledeče podatke; mrtvih je najmanj 148.116 • 100.689 v predelu Barisan,

29.265 v Noa Maliju. 16.781 v Pa-tuakhaliju, 1.279 v Vhittagongu, 40 v Komilli in 62 v Khulni.
Reševalci še niso dospeli do nmo-gih otokov. Krajevni časopisi javljajo sicer o precej večjem številu žrtev, ki niha od 500.000 do dveh milijonov. Resno grožnjo predstavljajo seveda bolezni in lakota. Preživelim, ki so pa morali zapustiti porušene domove in katerih
število ocenjujejo od 3 do 5 milijonov, še niso mogli ponesti zdravil in hrane. Letala sicer dospe-vajo iz mnogih evropskih in drugih držav, hrana, zdravila in oblačila se pa kopičijo na letališčih.
(Na sliki: skupina preživelih na morski obali, kjer čaka na ladje, ki prinaiajo pomoč. Spredaj vidimo mrhovino živali, med katerimi so pomešana človeška trupla.)
MOSS IA ZAMEJSKI SLOVENCE_________________
Ljubljanski študentje za rešitev manjšinskih vprašanj
Ljubljanski univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije nam je poslal v objavo naslednje pismo ljubljanskega Mednarodnega odbora slovenskih študentov» — MOSŠ:
»DRŽAVNEMU SEKRETARIATU
ZA ZUNANJE ZADEVE
BEOGRAD
1.	Večkrat smo na različnih mestih pisali in opozarjali, da je manjšinska politika Avstrije daleč od politike pomiritve in sprave v dvonarodnem prostoru in da v svojih prizadevanjih na Koroškem sledi logiki prisilne raznaroditve slovenskega prebivalstva. Zadnje potrdilo naših trditev je bilo veliko slavje 10. oktobra 1970 v Celovcu ob petdesetletnici koroškega plebiscita, ki se je nedaleč od meje končalo z več kot petdeset let starimi velikanemškimi gesli in vojaško parado.
Ta manifestacija nemškega kon-zervatizma in nacionalnega primitivizma je v sodobnem svetu vsesplošne integracije gotovo smešen preostanek preteklost. Zdi pa se nam, da je s prisotnostjo in aktivno udeležbo predsednika republike Avstrije Franza Jonasa in predsednika vlade Bruna Kretskega postala ta manifestacija ne le informacija o stopnji notranjega razvoja avstrijske družbe, pač pa tudi več kot formalno potrdilo o nestrpni in diskriminacijski nacionalni avstrijski politiki, ki je tako namesto lokalnega dobila tudi državno obeležje.
Avstrija in Jugoslavija sta obe podpisnici avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki ureja tudi manjšinsko vprašanje. Zvezni in slovenski izvršni svet vztrajno kažeta svojo voljo za najboljše odnose, avstrijska politika pa nikakor ne gre v tej smeri. Na to nas še posebej opozarjata resolucija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z dne 26. oktobra 1970, poslana kanclerju Krnskemu ter koroškemu deželnemu glavarju Simi, ter pismo Narodnega sveta koroških Slovencev z dne 8. novembra 1970, poslano voditeljema obeh vodilnih avstrijskih političnih strank Kretskemu in Wiethaimu, kakor tudi pisanje naprednejših avstrijskih časopisov, ki so proslavo 10. oktobra označili kot nestrpno in nedemokratično.
Z ozirom na izretrio skope in pomanjkljive informacije v zvezi vašo letošnjo dejavnostjo vas prosimo, da nas seznanite z vašimi prizadevanji za reševanje perečega manjšinskega vprašanja, z vašim stališčem do dogodkov ob petdeseti obletnici plebiscita ter z vašim bodočim delovanjem v zvezi s tem problemom.
2.	Kljub temu, da se odnosi med Jugoslavijo in Italijo neprestano izboljšujejo in se na obeh straneh pojavlja teši j a odpraviti ostanke problemov, ki so dolgo kadili meddržavne odnose, obstajajo še vedno sporna vprašanja, preko katerih nikakor ne moremo z mimo vestjo. Pri tem mislimo zlasti na dejstvo, da Italija še danes ni pripravljena ratificirati Londonskega sporazuma iz leta 1954, da nd uresničila vrste temeljnih določb sporazuma, nanašajočih se na slovensko šolstvo, uradovanje v slovenščini in na javne napise v slovenščini, da puščajo italijanske oblasti nekaznovane vrsto izpadov proti slovenski manjšini, skrunjenje spomenikov in slovenskih objektov. Zadnji primer je premazan j e slovenske šole s kljukastimi križi v Gorici v noči od 14. do 15. novembra 1970.
Podobno kot za Avstrijo vas prosimo, da nam pred nameravanim obiskom predsednika Tita v Italiji sporočite, kakšna so bila vaša letošnja prizadevanja, kakšna so vaša stališča in kakšni nameravani koraki za razreševanje problema slovenske manjšine v Italiji.
3.	Hkrati vas prosimo za imfar-marijo, če je bil v diplomatskih kontaktih zadnjega časa dosežen kakšnen napredek glede položaja porabstoih Slovencev.
Menimo, da je razreševanje odprtih manjšinskih vprašanj eden izmed bistvenih pogojev za dobre sosedske odnose«.
Za Mednarodni odbor: Peter Kuhar
V Ljubljani 18. novembra 1970.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V NADALJEVANJU RAZPRAVE 0 PRORAČUNU 1971
Svetovalec Štoka o problemih slovenske manjšine v deželi
Včeraj je nastopilo pet govornikov ■ Prihodnji teden razprava zjutraj in popoldne ■ Psiupovci za pouk slovenščine na italijanskih šolah
Deželni proračun je najvažnejši jine le manjši popravki. Predvsem gospodarsko-socialni dokument in j ni dežela napredovala kar zadeva
hkrati politična posetnica deželne uprave, zato je razumljivo, da se ob njem vsako leto razvije posebno živahna razprava. Tako je tudi s proračunom za leto 1971, o katerem razpravljajo te dni v deželnem svetu, in o katerem bo skupno spregovorilo kar 37 svetovalcev. Doslej jih je prišlo do besede kakih deset, drugi pa bodo nastopili prihodnji teden. Da bi pospešil diskusijo je predsednik sveta dr. Ri-bozzi odredil, naj se prihodnji teden razprava nadaljuje dopoldne in popoldne, tako da se bo lahko zaključila v čim krajšem času.
Včeraj je o bilanci in raznih postavkah spregovorilo pet svetovalcev, in sicer Rizzi (PSIUP), Ba-racetti (KPI), Štoka (SS), Bergo-mas (KPI) in Di Caporiacco (Mo-vimento Friuli). Dr. Drago Štoka se je v daljšem govoru najprej dotaknil proračuna s tehnične strani, nato pa je prešel na vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Furlaniji — Julijski krajini. Na njegova izvajanja v zvezi z manjšinsko problematiko, se bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki povrnili jutri, kar zadeva bilanco pa je govornik naglasil, da se v njej zrcalijo delo in prizadevanja deželnih organov v prvih šestih letih deželne realnosti. Po prvi fazi, ki je bila pripravljalne narave in po drugi, ki bi jo lahko označili za študijsko in načrtovalno fazo, prehaja Furlanija — Julijska krajina sedaj v fazo uresničevanja globalnih rešitev najbolj perečih problemov, kot so vprašanje gorskih področij, vprašanje kmetijstva, vprašanja socialne narave, stanovanjski problem, vprašanje vojaških služnosti in vprašanje zaposlenosti.
V okviru te tretje faze deželnega razvoja kaže proračun za poslovno leto 1971 določene premike v smeri postopnega reševanja nakazanih problemov. Tako je v njem najti večjo skrb za področje ljudskih gradenj, za razna javna dela lokalnega interesa, najavljeni so finančni posegi za športne naprave, za obrambo pred naravnimi nesrečami, za razne kulturne dejavnosti in socialno oskrbo ter v korist kmetijstva, obrtništva, trgovine in industrije. Posebno pereč problem, s katerim se mora nujno spoprijeti vodstvo dežele, pa je vprašanje njene pristojnosti.
Z uresničitvijo dežel z rednim statutom je to vprašanje stopilo ponovno v ospredje: že v tej razmeroma kratki dobi so namreč dežele s posebnim statutom dokazale, da so znale nastopiti pot izvajanja najbolj perečih reform, kar ni znala ali mogla storiti država v neprimerno daljših časovnih razdobjih. Pri določanju pristojnosti naj bi zato upoštevali predvsem načelo, naj bi posamezne probleme reševal tisti, ki jih ume najprej in najbolje rešiti.
Pred dr. Štoko sta govorila kakor omenjeno psiupovec Rizzi in komunist Baracetti. Prvi je naglasil, da se proračun 1971 predstavlja kot dokument političnega imobilizma, iz katerega se ne znajo izmotati niti demokristjani niti socialisti, in to v trenutku, ko se t:lo največji konservativci v državi, kot sta Lom bardi (Confindustria) ali Agnelli (Fiat), izrekajo za določene reforme. Rizzi je nato kritiziral vrsto bilančnih postavk ter naglasil zlasti skromnost posegov, predvidenih na socialnem področju. Iz njegovega izvajanja naj povzamemo še zahtevo, naj bi v italijanskih srednjih šolah Furlanije — Julijske krajine uvedli pouk slovenščine, ki da bi bil znatno bolj koristen, glede na odprtost meje in na bližino slovanskega sveta, kakor pouk španščine, francoščine, angleščine in morda še drugih jezikov.
Baracetti je dejal, da je dosedanja politika deželne vlade onemo
obseg zaposlenosti in izseljevanja.
Zadnji je spregovoril svetovalec Di Caporiacco, ki je opozoril na nedavno zahtevo deželne uprave, naj
Sami izseljenci se zdaj trudijo, da bi država v skladu s členom 50 de-
li od dežele dosegli nekaj posegov v svojo korist, ter so na nedavnem zasedanju v Lausonnu začeli zbirati podpise pod ustrezno spomenico. Za razvoj naše dežele, je nadaljeval govornik, naj bi se javne ustanove v bodoče angažirale v znatno večji meri kakor doslej: dežela ne bo mogla napredovati, če bo na primer IRI poskrbel samo za avto cesto Videm — Trbiž in za predor pod prelazom Monte Croce Carnico. Na koncu svojega nastopa, med katerim se je dotaknil še številnih drugih perečih problemov, je svetovalec Baracetti povabil vse levičarske moči k skupnemu delu za uresničitev potrebnih strukturnih spre-
želnega statuta priznala Furlaniji-Julijski krajini poseben prispevek v višini 70 milijard lir v 7 letih, in sicer za izvedbo predvidenih izrednih del v oporo domačega gospodarsko socialnega ustroja. Ta sredstva bi edino lahko pomenila resničen preobrat v Furlaniji — Julijski krajini, vsakoletni proračuni pa so le mejniki v rednem poslovanju dežele. Govornik je nato precej ostro kritiziral kulturno politiko dežele ter zahteval ustanovitev »furlanske univerze* v Vidmu. V Furlaniji se menda zbirajo finančna sredstva za odprtje dcmače univerze, k čemur krepko pomagajo tudi izseljenca. Govornik je na koncu opozori! Tržača
m«nb tudi v javnem življenju naše' ne in deželno upravo, naj ne priča-
dežele.
Drugi komunistični govornik Ber-gomas je naglasil, da predvideva novi proračun sicer številne posege na socialnem področju, vendar pa da so ti posegi le količinsko različni od prejšnjih, ne pa različni tudi po svoji kakovosti oziroma usmeritvi. Vodstvo dežele pač «vlada*, je nadaljeval, za reforme in pre-osnove na socialnem področju pa se morajo boriti predvsem zunanje sile. Bergomas se je nato dalj časa zadržal ob problemih zdravstva iti šolstva ter opozoril na ustrezne pomanjkljivosti v deželnem proračunu, na koncu pa se je zavzel za deželno osebje, ki je z nedavno stavko opozorilo na svoja nerešena vprašanja.
kujejo od Furlanije, da bo zalagala
OD POVSOD SOŽALJA OB SMRTI F. KAVSA
Nepričakovana smrt našega delovnega tovariša Franca Kavsa je presunila znance in prijatelje, ki so tudi včeraj poslali v uredništvo Primorskega dnevnika številne izraze sožalja. Pokojnega Franca Kavsa se je v dolgem pismu iz Ljubljane spomnii tudi dr. Lavo Čermelj, ki piše našemu odgovornemu uredniku:
Dragi Renko,
presenetila in hudo me je zadela vest v listih, da Franceta Kavsa ni več med nami. Rad bi ga spremljal na zadnji poti, a nisem vedel ne za dan ne za uro pogreba. Pa tudi sicer se zaradi angine ne bi smel spraviti na pot. Zaradi tega si dovoljujem, da Tebi in vsem tovarišem pri Primorskem dnevniku izražam svojo globoko sožalje ob izgubi Vašega dolgoletnega zvestega tovariša. Ker mi ni znan naslov njegove soproge, prosim Tebe, da ji izraziš moje sožalje. Čestokrat sta se srečali najini poti. Še ko sem bil v Trstu, je bil med mojimi učenci na trgovski šoli v poslopju, kjer je sedaj uredništvo Primor-
Trst s finančnimi sredstvi, kakor! skega. Ko sem bil v Ljubljani, je to da dela država, ko se bo slednja 1 prišel k meni, ko je bil na poti v
pa sem na drugem koncu bral te biltene. Bil je res najboljše sestavljen in sem se zanimal, kdo sodeluje poleg Pirkoviča in tedaj sem zvedel za njega.
Z njim je odšel tretji obsojenec II. trž. procesa iz vasice Čezsoča. Prvi je bil Iv. Ivančič, ki je bil prav tako obsojen na smrt, a ustreljen. (Na spominski plošči v Čezsoči piše, da je padel kot »talec«!) Četrti, iz njihove družbe, a ki je bil doma onstran mosta v Bovcu, Ed. Mlekuš je bil v rimskih zaporih tako poškodovan, da ni mogel prisostvovati procesu, a je bil kljub temu obsojen na 6 let ječe. V ječi je tudi umrl. Njihov rojak in tovariš je bil tudi Franc Kravanja Skalar, ki ni bil med obtoženimi na tržaškem procesu, ki pa je dejansko bil tudi inkriminiran, a ga niso mogli dobiti.
Za vse to mi je res žal, da ga ne morem spremljati na zadnji poti. Ostal pa mi bo vedno v najlepšem spominu!
Prav lepe pozdrave — Tvoj
LAVO ČERMELJ
naveličala »dojiti svojega sinčka*.
Stavka ENPI
Sindikalne organizacije ustanove za preprečevanje nesreč na delu ENPI so oklicale za danes celodnevno stavko uradnikov in funk cionarjev te ustanove. Med drugim kjer sva ostala skupaj do odhoda
...	..	..	-i-	----:	... .M....	.....	.. In.
Prago na sokolski zlet. Ob izbruhu vojne sva sedela skupaj kot obtoženca pred posebnim fašističnim tribunalom v Trstu. Oba sva bila obsojena na smrt, a pomiloščena na dosmrtno ječo. Še dobro se spominjam, kako je bil vesel, da so ga na njegovo željo dali v mojo celico,
zahtevajo spoštovanje statuta pra v T. Skupaj sva šla na pot, a lo-
vic delavcev, odpravo zastarelega načina plačevanja po točkah za izvedence in imenovanje nekaj sindikalnih predstavnikov v posamezne nadzorne komisije in komisijo za preučevanje predlogov o napredovanju posameznih uradnikov.
čila sva se v Firencah, jaz sem šel na zahodno stran v Portolongone, on na jug na Santo Stefano. In zopet sta se najini poti srečali še pred koncem vojne, ne da bi se osebno videla. On je v Rimu s Pirkovičem urejal bilten za SNOS, jaz
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniimiiiiiuiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiinimiiiiiimiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
ZANIMIV POSEG CREVATINA (KPI) V RAZPRAVO O PRORAČUNU
Javni prevozi so socialna storitev in cilj mora biti «brezpiačni listek»
Kritična ocena liberalca Morptirga reorganizacije pomorskih prog -zavzetosti župana Spaccinija - Posega svetovalcev KD Corsijeve in
Pohvala
Vergeria
S počasnim ritmom se nadaljuje razprava o letošnjem občinskem proračunu. Kljub temu, da gre za osnovni dokument, ki usmerja vso upravno politiko tržaške občine v zadnjem letu njenega mandata, pred jesenskimi volitvami, ni še občutiti vzdušja politične primerjave, ki je v takem trenutku prej ko slej nujna. Morda Je za to krivo dejstvo, da so svetovalci vseh strank imeli doslej več priložnosti, da se izrečejo in bi v marsikaterem primeru morali svoje mišk ponavljati, ob splošnem nezanimanju. Ne gre namreč pozabiti, da je še pred mesecem dni potekala živahna razprava o «preveritvi» občinskega odbora, in da se je tedaj marsikaj govorilo, kar so svetovalci Izrecno povedali, da velja tudi o proračunu.
Ker pa je sporazum predvideval, na osnovi prijav v razpravo, določeno število ur diskusije, izkoriščajo sedaj posamezne svetovalske skupine priložnosti, da posegajo z bolij strokovnimi posegi. Seje občinskega sveta so kar trikrat ted-n-sko, to pa svetovalce, ki so sicer zavzeti tudi v delu posameznih občinskih komisij, utruja. Prisotnost v dvorani je šibka, in nd slučaj, če je sinočnja seja občinskega sveta bila morda med najbolje obiskanimi, in je bila kljub temu prekinjena eno uro pred predvidenim zaključkom, ker Je manjkalo legalno število prisotnih svetovalcev
Predvideno je, da se bodo seje zaključile prihodnji teden ln da bodo svetovalci glasovali o proraču-
gel z dolgim govorom liberalec Morpurgo. Ni bil zeilo oster in je vekčrat pohvalil dejavnost župana Spaccinija, kateremu je, med drugim priznal, da je dober upravitelj, ker je ((neodgovoren v svoji trdni veri«. Zgodovinska zasluga pa bo brez dvoma gradnja podvodnega vodovoda, kar pa ne odpravlja dejstva, da je bil petletni delovna načrt tržaške obične uresničen le delno, se pravi za 10 odstotkov predvidenega. Morpurgo je nato kritično ocenil politiko občinskega odbora do osnovnih gospodarskih vprašanj, ki tarejo naše mesto. O-menil je najprej ladjedelnice, ki so zaprte v trenutku, ko se drugod po svetu gradijo nova splavišča. Ena ko je kratkovidna, po mnenju liberalcev, gospodarska politika reorganizacije pomorskih prog PIN. Govori se, da je Suez zaprt, Je dejal Morpurgo, ln to je res, je pa prav tako res, da bo prej ali slej spet odprt in da bo Trst tedaj brez pomorskih prog. Cernu se torej odpravljajo, medtem ko tega ne delajo druge, bolj previdne države?
nu v petek zvečer. Seje bodo še v torek in četrtek, ko bodo, po pri-
------	. čakovanju, posegli izrazitejši poli-
gočila uresničitev petletnega nacr-	predstavniki svetovalskih sku-
ta, ter da so se v tem okviru do-1 slej opravili v sociatno-gospodarski j F strukturi Furlanije — Julijske kra-' v
......................................................*..............
Z ZADNJE SEJE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
V razpravo je sinoči prvi pose-
V Trst vabijo 200 beguncev za potrebe po delovni sili
Pod predsedstvom dr. Caidassija se je včeraj sestalo vodstvo trRO
vimke zbornice, kateremu je pred sednik poročal o sestanku izve dencev s področja pomorstva, ki je bil 6. t.m. v Trstu, in na katerem so razpravljali o napovedani pre-oonovi pomorskih zvez pretežno državnega pomena in o posledicah te preosoove za tržaško luko. Kakor hitro je bil znan uradni načrt za preosnorvo, so tržaški gospodarski krogi ter ustanove sklenili, da bodo skupno nastopili v obrambo tržaških pomorskih koristi.
Predsednik je nato poročal o sestanku s podtajnikom na ministrstvu za trgovinsko mornarico C« vezzalijem na sedežu neodvisne 't-stanove za tržaško luko. Na sestanku je dr. Franzil prikazal pod tajniku interese težaškega erapo rija in pomorstva ter mu izročil ustrezno spomenico. Podtajnik je zagotovil, da se bo zavzel pri ministru za trgovinsko mornarico za čimprejšnjo rešitev nakazanih pro blemov.
je stopil v stik z glavnim tajnikom ustanove za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem, da bi ta poslala v Trst 150 do 200 delavcev za potrebe tukajšnje industrije in obrtništva. Predsednik je nadalje poročal o ustanovitvi družbe »Auto staž ione di Femetti S.p.A,* ter o prvi seji njenega upravnega svete Sledilo je poročilo o nedavnem sestanku vodilnega odbora luške u-stanove, o katerem smo že poročali na tem mestu. Govornik je še opozoril na posledice, ki jih utegne imeti sklep organizacije WINAC v zvezi s spremembami pogojev za vkrcanje blaga v italijanskih lukah ter prebral tekst protestne brzojavke, ki jo je zbornica v tej zvezi poslala konferenci in matu stru za trgovinsko mornarico.
Dr. Cašdassd je nato povedal, da
Včeraj je 33-letnd Teodata Tinta prijavil devinsko-nabrežinskemu komisariatu javne varnosti tatvino dveh svojih evidenčnih tablic s tržaško registracijo, orodja ter voz niške knjižice, ki jih je hranil \ avtu fiat 124, parkiranem vzdolž pa pirnice »Timava*,
Za njilm Je spregovoril komunist Crevatin, M je obravnaval predvsem vprašanja prometnega značaja, tako glede prevozov, kakor cest. Omenil je petletni delovni načrt občinske uprave, ki je predvideval uresničitev najmanj 21 večjih gradbenih del na tem področju za skupno vsoto 10 milijard, medtem ko vse kaže, da bo do konca prihodnjega leta uresničenih le pet manjših, za skupino vsoto 400 milijonov, kar predstavlja le 3,5 odst. delovnega načrta
Za nekatera večja Javna dela, kot je krožni predor pod mestom in razširitev Ul. Flavia, upa občinska uprava na prispevke iz skladov, ki naj bi jih dežela prejela od države na osnovi čl. 50 statuta samostojne dežele. Res pa je, da je proračun za leto 1971 v deželnem okviru popolnoma prezrl vprašanje iz-koriščenja teh možnosti in se v njem čl. 50 sploh ne omenja. Ta javna dela ostajajo zato samo sanje ln ne stvarnost. Mar bi občinska upirava ne dala pobude za skupno akcijo političnih in gospodarskih dejavnikov vsega mesta za njihovo takojšnjo uresničitev 1
Glede Javnih prevozov Je Crevatin poudaril, da so v ospredju delavskih bojev vprašanja splošne reforme. V prvi vrsti gre za odpravo splošnega prometnega kaosa v mestu, kar Je treba doseči s politiko, tal naj usmerja prebivalstvo
upravi m tudi osrednjih državnih oblasteh, ki jo morajo spodbujati.
To bd omogočilo, ob splošnem znižanju cena enkratnih listkov, preusmeritev težnje od zasebnih vozil k javnim in olajšanje položaja prometa, ki bd bil znatno boljši. Občina pa bi obenem realizirala dobro socialno politiko, ki bi gledala v bodočnost.
Demokristjanka Corsdjeva Je posegla v razpravo z vprašanjem o krajevnih konzuitah in decantrira-nih upravnih enotah. Poudarila je, da gre za vprašanja splošne demokratizacije ln sodelovanja občanov pri upravljanju skupnih stvari. Vergerio pa je analiziral posamezne postavke občinskega proračuna, kot je občinski dohodek. Priznal je, da so stroški večji, a da je to nujno zlo
Po njegovem posegu Je bila razprava prekinjena, ker je bila odsotna večina svetovalecev.
Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek zvečer.
Dodeljena gradnja nove srednje šole na Proseku
Tiskovni urad tržaške občine je sporočil, da je gradnja nove slovenske in italijanske srednje šole na Proseku v fazi realizacije. Gradnja je bila dodeljena podjetju Rio cesi.
Skupni strošek za ureditev pro štorov nove šole znaša 275 mili jonov lir. Poslopje bo obsegalo področje nad 2000 kvadratnih me trov, v njem bo H običajnih razredov, štiri posebne učilnice, dve telovadnici, dve knjižnici in drugi službeni prostori. Načrt nove grad nje predvideva tudi bodoči razvoj sole, ki .jo bo treba s časom, ko se bo število učencev povečalo, raz širiti.
Danes in jutri v Trstu
Dvodnevni seminar študentov o manjšinski problematiki
Uredniškemu kolektivu Primorskega dnevnika
Ob nenadni smrti tovariša Franca Kavsa, izredno hrabrega antifašista, prejmite moje najgloblje sožalje.
ALBIN ŠKERK — poslanec
Nenadna smrt tovariša Franca Kavsa, dolgoletnega zvestega sodelavca Primorskega dnevnika, nas je globoko presunila. Prehitro je u-gasnilo življenje borca in delavca, ki je vse svoje moči posvetil borbi za pravico in svobodo svojega naroda.
V imenu kolektiva generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu izražam uredništvu Primorskega dnevnika globoko sožalje. Lik in zasluge Frančka Kavsa nam bodo v trajnem spominu.
GENERALNI KONZUL BORIS TRAMPUŽ
Iskreno užaloščen se pridružujem žalosti, ki Vas je doletela s smrtjo dragega stanovskega tovariša Fran ca Kavsa.
LUCIANO CESCH1A — vsedržavni tajnik Zveze novinarjev
Užaloščen zaradi hude žalosti, ki je doletela družino tržaških časnikarjev in še posebno Vaše uredništvo zaradi nepričakovane smrti Vašega stanovskega tovariša Fran-ca Kavsa, Vam pošiljam občuteno iskreno sožalje.
GIOVANN1 VICARIO — de. cini odbornik
Ob nenadni izgubi uglednega čas nikarja Franca Kavsa sprejmite moje iskreno sožalje.
SERGIO GOLON1 — deželni svetovale * • •
Resnično potrti zaradi nenadne izgube I ranča Kavsa, časnikarja in antifašističnega borca, ki je svoje življenje posvetil idealom miru in svobode, sprejmite ob žalosti, ki je zadelo ceiOtno mesto, izraze globokega sožalja.
LUCIO LONZA
—	tržaški podžupan ATTILIO MOCCH1 in GIUSEPPE DI GIOIA
—	občinska svetovalca GIORGIO CESARE
—	načelnik svetovalske skupine PSU
TRŽAŠKA FEDERACIJA PSIUP izraza ob izgubi tovariša Franca Kavsa iskreno sožalje.
Dragi Kenko, prosim, da posre duješ vsemu kolektivu Primorskega dnevnika moje globoko občuteno sožalje ob smrti dragega tova ri.-a Francka Kavsa.
LUCIJAN VOLK — pokrajinski odbornik
Globoko užaloščeni zaradi prezgodnje smrti Vašega uglednega sodelavca Franca Kavsa, izrekamo uredništvu in kolegom izraze našega sožalja.
Tajništvo pokrajinske FILPC (CGIL)
• • •
Iskreno sožalje vsej družini Primorskega dnevnika ob hudi izgubi, ki me je prizadela prav toliko kot Vas
RADO CILENŠEK
Danes se bo oričel v Dijaškem domu v Trstu dvodnevni seminar o manjšinski problematiki za delegate pokrajinskih klubov študentov v Ljubljani. Okoli 80 delegatov iz
vmo nag usmerja premvaisivo	predelov Slovenije bo sledilo
i
ge, ki še obstajajo, nato pa načeti organsko vprašanje znižanja tarif.
Vsem je znano, da niso javni pre-
vozi rentabilni, kar Se posebej dokazujejo izgube prevozne službe ACEGAT Ce pa Je tako, naj se u-resnoči to, k čemur pristopajo nekatere druge mestne uprave: delavcem naj se omogoči brezplačen prevoz na delovna mesta ln domov, študentom naj se razdelijo brezplačne izkaznice za proge od doma k šoli in nazaj, prebivalstvu nad se dajo na razpolago poceni izkaznice za prevoze v mestu in iz-! ven mesta. Za tako socialno poli-| etiko naj občina posreduje pri deželni
Italiji, nato Tomu Marcu, bo osvetlil našo politično razvejanost, v zaključnem referatu pa jim bo Nadja Kriščakova orisala mnogoštevilne organizacije in ustano ve naše manjšine.
V	nedeljo se bo seminar nadaljeval z okroglo mizo: »Aktualni pro blemi manjšine in stališča mladih do njih», sledila bo diskusija o sodelovanju med klubi, ki nai bi pripomogla do učinkovite konkretiza cije raznih predlogov in že začetih sodelovanj.
V	nedeljskih popoldanskih urah si bodo študentje ogledali predstavo »Moč uniforme* v Kulturnem domu.
Objokujem z Vami smrt tovariša in kolego Franca Kavsa, nepozabnega učitelja politične poštenosti in časnikarstva.
TULLIO MAVER • • •
Ob izgubi delovnega tovariša in našega prijatelja Franca Kavsa sprejmite Izraze našega sočustvovanja.
IVAN ■ ZDENKA SAVLI
• • •
Globoko me je presunila žalostna vest, da je nenadoma umrl naš dragi tovariš Franc Kavs, Vaš zvesti sodelavec. Spominjam se ga Iz drugega tržaškega procesa leta 1941 za zaslužnega ln neuklonljivega protifašističnega borca. Ostal nam bo v trajnem spominu. Izražam Vam in njegovim svojcem moje Iskreno sožalje.
VIDKO VREMEC - Koper
Svetovalska skupina indipenden-tlstičnega gibanja STO v lastnem in v Imenu celotne organizacije ter glasila »Indipcndenza« Vam ob Izgubi prijatelja Kavsa želi Iskreno sožalje.
Svetovalca
GIOVANNI MARCHESICH in ALESSANDRO ROMANO TADDEO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
SILVIJ KOBAL
Borštnikova nagrada na mariborskem srečanju gledališč BORIS CAVAZZA nagrada Antene
v burki JAKE ŠTOKE v
MOC UNIFORME
v nedeljo, 22. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA ZADNJA PONOVITEV 1
petek, 27. t. m. ob 21. url soboto, 28. t. m. ob 20.30 nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri
(PREMIERSKI ABONMA) (ABONMA RED A) (ABONMA RED B — nedeljski popoldanski)
LUDVIG HOLBERG
JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih
V petek, 27. novembra bo v Slovenskem gledališču v Trstu druga premiera sezone: komedija Ludviga Holberga Jeppe s hriba. To bo prva slovenska uprizoritev toga klasika in utemeljitelja danskega nacionalnega gledališča Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in M. Verbiča Je Mario Ur-
šič, scene in kostumi so delo U. Vagaje in D. Ceja. Glasbo je napisal I. Mignozzil, songe pa prepesnil M. Košuta. Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopajo še: Z. Rodoškova, S. Starešinič, A. Petje, L. Bogateč, J. Lu-keš, S. Kobal in L. Kozlovičeva.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
V torek,
24. novembra bo govoril v Slovenskem klubu
dr. BORIS KUHAR, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljub-(Ijani, o temi
V DEŽELAH
SKRIVNOSTNIH
TABUJEV
Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi o manj znanih vzhodnoafriških plemenih.
Vljudno vabljeni.
V KULTURNEM DOMU je odprta
SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Razstava ostane odprta do 22 novembra t. i. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure
GLASBENA MATICA — TRST
V sredo, 25. novembra 1970 ob 20.30 v dvorani pevskega zbora «J. Gallus« Ulica R Manna 29
PREDAVANJE dr. VALENSA VODUŠKA direktorja Glasbeno narodopisnega iritituta v Ljubljani
»ZGODOVINSKA POT1* SLOVENSKE LJUDSKE PESMI«
Vljudno vabljeni! Vstop prosti
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV DIJAKOV
državnega znanstvenega liceja ((France Prešeren« v Trstu bo v sredo, 25. novembra 1970 ob 19 uri po roditeljskem sestanku v šolski telovadnici.. Vabljeni vsi starši dijakov!
Gledališča
GLERAUSCE VERDI Zaradi Izrednega zanimanja ln ha opere »Don Carlo«, s Kater
sezono, 1'
otvorill letošnjo operno —	.
vodstvo gledališča Verdi s^le“‘r°eljno
vesti v nedeljo ob 16.
predstavo izven abonmaja po 'Jo cenah. Vstopnice bodo na razp po naslednjih cenah: parter 1.»" ^ prva galerija 1.000, druga ž**er i,uj( lir, sedeži balkona 500 lir, srefl . „
lože 5.000, stranske 4.000 lir, dohod«
galerije 300 In na M
ložam 700, v galerije jw ■“ — .j, kon 200 lir. Nedeljska Izredna P' stava bo v isti zasedbi kot v p™ Izvedbah.	„
V torek ob 20.30 bo za red* * ,j parter in lože ter C za g"?™,,,«
balkon prva predstava dela
Maria Zafreda «Wallenstein».
Trst, M «
ki predstavlja novost za rigtral Olivlero de Fabritiis, v
kostimi pa so delo
rokah Glanrlca Becherha, st*"' Enrica d*5
Pri gledališki blagajni (tel.
23980)
bodo začeli danes prodajati
top»ic!
«D0"
za nedeljsko izredno p r e dstaV2Vaiien< Carla« In torkovo predstavo «" steina«.
POL1TEAMA HOSSETT1	,,
«lltei*r 18. D*1,
V prvi od štirinajstih
sobot«, ki bo danes	go
bo ameriški pisatelj Gore vi««*-- it ril o temi «Zadnja priložnost ^ šitev človeštva«. Konferenca ^ le 30 minut in prav tou*»
jala
bo na razpolago za Javno debJt°to(, za celotni cikl“sllja»sH renc, ki so pod okriljem »‘•'L-j*
Abonmaje
kulturne zveze, v Trstu Pa , 6i> stabile« Je moč dobiti pri 8,.,« d gajnl v Pasaži Protti (tel. 8 38547), v Politeama Rossettt m ^ dltoriju Abonentom gledalisK®
ditoriju.
ne nudijo poseben popust.	$
Bocensko stalno gledališče ob 20.30 nastopilo s p0poSi(jvil Strindbergove drame «Oče». , it bosta Jult
na nastopa v Trstu sicer ob 16.30 in 20.30.
AVDITORIJ	uupi-
Nocoj ob 20.30 bo gledališka^Tc, na »I Rozzi« ponovila v u,uenrim Bandena Shakespearovega ^t VIII.«. Zadnji nastop te SK" pdi Trstu bo jutri s popoldans* stavo.
Razstave
V	galeriji Torbandena Je osebna razstava Bruna Carusa, kt razstavlja olja. akvarele, risbe in jedkanice
V	Mestni galeriji v Piranu Je od. prta razstava »Ameriški psihedelični plakat*
V	umetnostni galeriji «11 Tribbio«,
Ul. Piccardi 68, bo danes ob 18.30 otvoritev osebne razstave Janeza Bolj. ke. ki Ji bo osebno prisostvoval. Raz. stava bo odprta v rednih urah do sobote, 5. decembra.
Ljudska prosveta
m

1
VPISOVANJE
v tečaj SRBOHRVAŠČINE ki ga organizira KASTA
se zaključi 21 novembra
Kdor se ni še vpisal, naj pohiti v Tržaško knjigarno, Ul. sv Frančiška 20, kjer bo dobil vsa pojasnila.
Prosvetno društvo
France Prešeren v Boljuncu
vabi na večer
»SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE«
ki Jih bo pripovedoval član SG Stane Raztresen.
Prireditev bo v sredo, 25. tm ob 20.30 v srenjstol hiši.
Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom
Slovenska prosvetna zveza obvešča odbornike ln predsednike prosvetnih društev na Tržaškem, da bo v pone deljek, 23 novembra ob 20,30 v Gre gorčičen dvorani redni posvet Glavna točka dnevnega reda bo razprava o bližnjem Vili ZASEDANJU GLAV NEGA SVETA Slovenske kulturno gospodarske zveze «NAS1 MLADI«, prva obletnica glasbenega delovanla v Finžgarjevem do-mu na Opčinah v nedeljo. 22 nov. ob 17. url, spored, ansambli klavir harmonika violina ln petle Prosvetno društvo Kraški dom Ke pentabor priredi v prostorih občinske kopalnice v Repnu danes, 21. in 28 novembra 1970 ob 20.30 dve pre. davanjl Zofije Baiss o spolni vzgoji. Predavanji sta namenjeni predvsem doraščajočl mladini in mladim star-šem Vljudno vabljeni
lente
BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulica F Fllzi št 10 (•l 38101/38045 opravila vsa Dančna posla
kupuje tujo valuto tfčara|šn|i odkupni daviznt tačaji
Ameriški dolar Kanadski dolar Brit šterling Svic. trank Franc trank Belg trank Hol flormt Nemška marka Avst šiling Dinar
618,— 590,— 1.475,— 142,— 110,— 12,-172,-169,50 23 80 42,—
Mali oglasi
Vino Iz goric Trevlsa. Dobro na-mizno vino 11 stopinj po 180 Ur, boljše namizno vino po 12 stopinj 200 lir. Servis na dom. Telefonirati na št 789-417.
Včeraj-danes
Kmečka zveza opozarja svoje čla ne-vinograduike, da je treba prijaviti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovo ljen.ja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne pri javili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 27. novem bra. Ni torej moč računati na mož nost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ
Danci, SOBOTA 21. novembra
MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 In zatone ob 16.29. — Dolžina dneva 9.17. — Luna vzide ob 24.00 In zatone ob 13.07.
Jutri, NEDELJA. 22 novembra
CECILIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,9, najnlija n,6. ob 19. url 12, zrač-ni tlak 1015,1 rahlo raste, veter 3 km zahodni, vlaga 99 odst., padavine 28,7 mm, nebo pooblačeno z meglo, morje skoro mirno, temperatura morja 14,3 stopinje.	*
nd S1*1'
Nazionale 14.30 «Waterloo», ger, Christopher plummen. VVelles. Technicolor, Panav ^ jj. Eden 16.00 «L'armata degli eri sy> no Ventura, Serge Regg‘a • ne Signoret. Technicolor. ^ ^
Fenice 15.30 »La morte risal'
Spo<

sera«, Ral Vallone, FranKn,ia^ Technicolor. Prepovedano pod 14. letom.
Grattaclelo 16.00 »II pret'
Rosan na Podesta, Larido t,p^epo*e' E M Salerno. L Salce dano mladini pod 18 ie,on 0{ t Ezcelsior 15.30 «Quando 1' d°* Al® vevano la coda«. Senta Ber* ^jp* Giuttre’. Lando Buzzanca ^ ‘ color. Prepovedano m!adin letom.	g?
Ritz 16.00 »Corbari«, Gluh*"0 ma. Tina Aumont, Fran« Technicolor.	ifl#
Alabarda 16.30 «Cerca 41 Massimo Ranieri, Beba ^ # Technicolor. Prepovedano . pod 14 letom.	pari1'!'
Filod ram matico 16.30 «QuaE,„J F. Prevost, P. Lavvford, D01 mlt# Colorscope. Prepovedano pod 18. letom.	O1’
Aurora 16.30 »Uomlnl con'r „ Maria Volontč Technicoio'^ ,(r Cristallo 16.00 «Dramma sla«. Marrello Mastroiann ,
Vitti Technicolor.	D'nV
Canltol 16.30 «Tristana», c- preP°' Franco Nero. Technicolor
dano mladini pod 14. *e,onj'ari®*/*!
orla “ fej
Anna Moffo, Giannl MaC?P(iinl ^
........- - -
Moderno 16 30 »Una storU V,
nicoior Prepovedano nu 18 letom
Vittorio Venelo 16.00 «L'«ori g 5 dalla ploggia«. C Brouson-berman Technicolor
Ideale 16 00. zadnja
21.3 offi
na Neretvi«, Sergej Bond^s0n)*
Brinner, Silvia Koščina.	.
les Technicolor	I
21.00
Lelgh.
Imrero 16 30 L’amante».
Astra 16 30. zadnia ob 2, (r., t j, vento««. V Lelgh. C. 0«£ ward O de Havllland 1
»■ v Leign. u.	,.
O de Havllland Te d»,1 Abbazla 16.00 »La stelia 4*1 * C. suia Andress, Orson We“ gall Technicolor.
MILJE	0uf*5
Verdi 17.00 »I temerarl«. ‘\,„ie<" caster. Debvvorah Kerr. T
KINO NA
Danes ob 18. uri in 15. uri	v
BUTCH CASSID*.(iiiP Barvni panavision
T	1« . TV.. . . 1	-
Igrajo: Paul Newman, Redford In Katerinej>-'to
KINO <|KIS» P*
1	■	Jh r
Danes ob 19.30 in jutri LE MANS — SCORC1* PER LTNFERNO Pustolovski Ciilm teonicoJor.	{jt^
Igrajo: Lang Goffri®^ *“ Shurer ln Maurizio
Komisija za čto mladino pri SKGZ od 26 12 1970 do 0 '■
iriFte,
2. !•
zimovaflj6
v Zg. Gorjah pri Bl0<*u'
Vpisovanje na sedežu v Trstu. Ul Geppa 9/D

ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20, novembra 1970 se Je v Tr. stu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb,
UMRLI SO: 57-letnl Franc Kavs, 61-leint Giuseppe Vlscovich, 70-letnl Sorre, 79-letna Maria Duše por. Rotta, 87.1etna Rosalia Simčič vd Tomsloh, 70-letna Edvlge Lenaz vd. Šlllanl, 47-letna Rosa Mlnutllll por. Fleramosca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure) Blasoletto, ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernlni 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan).
NOČNA služba lekarn
(Od 19.30 do 8 30)
Vlelmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Roasettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanFAnna, Erta dl S, Anna 10,
Darovi in prispevki
„ 7^
V počastitev spomina
A
. .................... 'a'1/
Kavsa so darovali: Jurij 1 fersln 1.000 lir za šport11®,
Bor, Anica Gombač L000 Jko matico, Anton Skarr športno
-llr iri
ab»‘
za športno združenje Kocjančlč-Spela 2.000 Hf menlk NOB v Cerknem, lir za Dijaško matico,
0K. ^
Namesto cvetja na gro*’ jcA I* ca Vrha darujeta Olga ln -
ujeia mi«« • ,C0. -« 2.000 lir za Glasbeno ma‘Ja
obletnici smrti nepozabn'8* ^J* f papana Silvestra Pregare* jtldJ/ Žlna 3.000 lir za Dijaško obletnici smrti pok. 5a„nota, y Gregorič ler očeta In n aft<v dlkta Godina darujejo Prc* lir za Dijaško matico.
T
v
V«
K
««!
*ec
/ih
h
»i
je
£
S
»91
««0
Wj
£
Ms
«eka
‘ta
S
b s
■Mi
De
»6
M
«*tv
Km
v
Wrj
N
V
Ne
Nil
S
N*
Wec
Nej
A
St
S1'
ftal
%
5^
vali
H
to j
K
k,
L?
r
5f
s
s
i51
CE«
$
J1«
to
Ni
tb?
k
$
Si
Si,
v
«b
s
h
Ob
S
si
T
U
X
S
ii
r.
J*
%
s

usp«. '0 * ), 1* ,0 «• redno dsKi# 0l«» O Ut ia 800
ligo'
lod *
, b>i-predli#
A d ije '» a»»>
DO *• :«>(! ne111 ASSi'1 23980' jpnic' ,po» faU«*-
ram'!1
Ufli
'go *»
to.
KO#
J»»£ Te# »l# 373 ” y A*'
se*
<
,vitf
,510*. itrl ”
sK# cl 1*
fen#
Or^
a|efl mi»^
zz!$
reP°’
in0#
r,
Teti”.
pod
S."1
&
i*
55
r«s
ni
*>Ž
S.5"
■<?
u^I-
onv
n”»'5
v-«;
>«r’ n 1)1’
rt ^ n”
5
S
!?
o5
|
ž
i#*
(O
t
»
$
$
iO
Jv
J« v
GORIŠKI DNEVNIK
DELAVKE ODLOČNE V PROTESTNI AKCIJI
Tovarna «Trieste Textil» v prosti luki še zasedena
Sodstvo tovarne vztraja pri namenu, da odpusti vseh 200 uslužbencev
se, že drugi dan, za-J®* tovarne srajc v starem pro-pristanišču. Tovarno srajc '•tote te*tiil» so detaivke zased-(■ frKtvčarajšnjdm zjutraj, po dalj-. *> živahni skupščini, ki so se Udeležili tudi predstavniki sin-organizacij tekstilnih de-2®» CGIL, CISL in UIL. Obve-u“ so delavke o storjenih kora-Jr Prt tržaških in deželnih obla-Iti pa niso rodili konkretnih !*"v- Medtem pa vztraja uprava pri svojem stališču, da je odpustiti vseh dvesto usluž-r*J3ev že danes in prenehati s 2'odnjo. Jasen je tudi nečlo-2® namen lastnikov, kot trdijo 1 w!6r*: “rtsiijevaiti javne oblasti J®tda se najprej ustvari pereč S**i problem — brezposelne de-in nato v njihovem imenu, im zajamči delavno mesto, javne prispevke za ob-7?jev dejavnosti.
^‘rtavke so tedaj predlagale, naj tovarna zasede in tako onemo-ojeno zaprtje. O zasedbi so tajno, z listki, in velika J?* »e je odločila za ta dra-ukrep, ki terja nemalo na-^ 'n nevšečnosti, u ®ak solidarnosti z delavkami tovarne se bodo danes podali
Za akademsko leto 1969-70 so prejeli štipendije naslednji univerzitetni študenti: Fabio Benes (IV. letnik filozofske fakultete) — 100.000 lir; Adriana Abrami (II. letnik fakultete za fiziko, matematiko in prirodoslovne vede) — 50.000; Fulvio Luci (IV. letnik fakultete za fiziko, matematiko in prirodoslovne vede) — 50 000 lir. Podžupan prof. Lonza, ki je zastopal odsotnega župana, je orisal Foschiattijev lik in podelil štipendije.
Sestanek partizanov na Proseku
Bivši partizani in aktivisti s Proseka so vabljeni na važen sestanek, ki bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani (Sosčeva hiša).
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 27-letnega Gianbattista Prevedeta iz Ul. Fontana 4, ki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Prevedela namreč dolžijo da je ukradel svojemu sostanovalcu, 20-letnemu študentu Kostantinosu Harzisiderisu, 20 tisoč lir.
Šema in Škerk: Notranje ministrstvo naj prepreči izzivanja
V zvezi z vestjo, da sta deželna svetovalca KPI Cuffaro in Bacic-chi vložila predsedniku r’ želne vlade vprašanje, v kateri predlagajo, rvaj bi deželna vlada posredovala, da se preprečijo fašistične demonstracije ob priliki prihoda v Italijo predsednika SFRJ Tita, nam je tiskovni urad parlamentarne skupine KPI poslal sporočilo, da sta poslanec Albin Škerk in senator Paolo Šema vložila podobni interpelaciji in zahtevata poseg predsednika vlade in notranjega ministra Restiva.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiin»iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii««iiiimiiiiii
Srednješolci niso šli na limanice «Giovane Italia»
2 neprikritim zadovoljstvom bele- j 27. maja, bodo z deželno finančno žimo vest, ki prihaja iz tržaških
NA ZBOROVANJU KPI V DOBERDOBU
Razprava in debata o zakonskem osnutku za zaščito Slovencev
Resolucija o važnosti pobude KPI in poziv drugim strankam za sodelovanje pri tej akciji
podjetja parlamentarci in predstavniki KPI.
urah so včeraj v podjetju «Trieste več solidarnostnih P'sem in medtem ko so sindikalisti m..—— z iskanjem vsaj začasne >..Ve- Jasno je, da se bo boj
rt®
2. Popoldanskih
te*«?16 delavke
§£
Skleni
■K
tega podjetja vsaj to, l^jP morali že zdavnaj prejeti.
jjgjjvai, jamčiti pa je treba u-^ ^ mo— __
•% p Podjetja, nemški industriji; German Webels namreč sploh ^“Plačal mezd za mesec okto-tov^P^dtem ko se bliža že konec
G® Stolni zastopniki delavcev, i>) p? Desenibus, Giuseppe Gosdan k lna Tomaselli so se podali teki ^ tribunal, kjer jih je spre-^ Predsednic dr. Ginnuzzi in jim 'ttia ?ravne aspekte tega vpra-m r. Spremljala sta ga delegirali?™*'^ C*r- Lugnani in sodnijski iitjjjrtooenec dr. Pines. ki sta siri Seni m ®rtsala gospodarsko - fi-liiii j* Položaj pod.ietja, kakršnega Prikazal sam lastnik. Vse ^,,.So sindikalisti vztrajali pri V|| ’’ naj se delavcem izplačajo kine	m o tem obvestili de
občinske in državne oblasti.
t j''!?.80 se sindikalisti sestali tu-itMjo deželnim odbornikom za indu It trgovino Dulcijem, ki jim telneaRazal možnosti za posege rie-Nitev rave’ *** nai v.ajamči.jo za-delavkam tega podjetja. IrtL" so sindikalisti bili pri pod-^?dniku tržaške INPS in obrav-p^a^anja, ki zadevajo so-rtvjj. daiatve in zavarovanje de-
^tskof je 0), i7. ^ b|]a v za. ^Jv|( 'd''8™) nova skupščina vseh ? ODni na kateri je spregovoril sod «ffdomočenee dr. Pines in tu-kvt.^i kam ponovil to, kar je že ‘hnj : sindikalistom, se pravi 0-
1 žahteDr?vni	Podjetja, ki
JU. bivalo »preventivni konkor-1 Dotjja,v^e so ob koncu skupšči-Nlbn , namen nadaljevati z L^kit0varne- Izvolile so tudi to-v.VjM SVet' bo vodil zasedbo |M 8|tiainiral zunanje nastope. Kot J. nai D, ?° delavke osvojile pred ijšl J bi se tovarniški svet po-jjdikai . brtstaniškimi sindikati in dii predstavniki splošnih H 2jda se pripravi skupen na-, interesi ranih delavcev.
se doqo odiies študentskih krogov. Gre za nov do-notranjost zasede- ^flz zre;os(| tržaških srednješolcev in njihovih predstavnikov, ki so dokazali, da so se popolnoma o-tresli preteklih navlak nacionalizma in nočejo biti, v nobenem primeru, rezervoar za vandalizem tržaških fašistov.
Znano je, da obstajajo v tržaških srednjih šolah, po predlanskih zasedbah, srednješolski odbori, ki so povezani v osrednjem koordinacijskem <s.medšolskem odboru». Skoraj vse te odbore vodijo dijaki iz vrst demokratičnih študentskih organizacij, tako levičarskih, kakor katoliških in imajo v njih predstavniki nekdaj razvpite «Giovane Italia» izredno majhno težo. Kljub temu pa je «Gio-vane ltalias> uspelo, s čudnimi manevri, da si je zagotovila določen vpliv v odboru zavoda «Da Vinci*. Predstavnik tega zavoda, ali točne- i je — tega dijaškega odbora, je predlagal na zadnji seji vmedšol-skega odbora», naj bi na sestanek ne vabili več predstavnikov slovenskih srednjih šol. Ni povedal zakaj, toda vsem je bilo jasno, da gre za ^preizkušanje terena» za možne dijaške demonstracije ob Titovem prihodu v Italijo. O tem se že nekaj časa govori in smo nekaj vesti tudi objavili.. Govori se, na primer, o načrtu škvadristi&nega shoda v Trstu, ki naj bi se ga — po možnosti , — _ udeležil sam «črni knez* Junio Valerio BorgheSe, bivši poveljnik zloglasne tolpe «X. Mas*. V tem okviru je pomemben tudi zaključek pokrajinskega kongresa MSI, na katerem so se z vso težo pojavili, kot odločilna skupina, «dina-mitarjh in zagovorniki rirde rdke», od Fabbrija do kapetana Portolana, do iz zapora izpuščenih starih škva-drističnih znancev Sussicha in Scar-pe.
Da se vrnemo k stvari. Kako je odjeknil predlog o izključitvi slovenskih predstavnikov iz emedšolskega odbora*?
Srednješolski predstavniki so to postavili na razpravi v vseh šolah in zavodih in rezultati so bili za šoviniste porazni. Odbili so vsak poskus nacionalistične strumentali-zacije in zavzeli jasno stališče, da morajo slovenski dijaški predstavniki ostati v odboru. Celo v zavodu Wa Vinci» je predsednik ostal v manjšim, značilen pa je primer navtičnega zavoda ki je bil nekoč prednja straža šovinistov. Tam so predlog o izključitvi slovenskih dijaških predstavnikov odbili z 21 glasovi proti 5.
V «Da Vinci* pa bo moral predsednik dijaškega odbora za svoj neumni izpad plačati z ostavko.
j^stitev spomina ^briela Foschiattija
'^...obletnici smrti Gabriela t*h ^ je umrl v nacistič-tf^ne 1 Dachau. je včeraj
Položil
venec ob spomin-
“ p
St>arujn Prt Sv. Justu odbornik 3 i5U v imenu občinske uprave, izlili' drt je bila na županstvu 2*0 ]L diskih štipendij, ki jih L dodeli Tržaška hranilni-~ *PorBa ^ Risparmio) v počasti-V 'na Pokojnega Foschiattija.
........
Z deželno pomofjo
V Lignanu in Gradežu prve čistilne naprave
Deželni odbor ie na svoji zadnji seji sprejel predlog odbornika za javna dela Masutta, ki predvideva gradnjo čistilnih naprav za odpadne vode v naši deželi. V smislu deželnega zakona štev. 16 z dne
'MiiiiiiiiiitiimiiMiMiiiiimiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiimimiiiiiitiiiitiiiMiiiiiiimiiiiiii
VČERAJ V PRESLEDKU DVEH UR
jHl NESREČE NA DELU
I{Kez hujših posledic
Mesec dni zdravljenja za tehnika, ki je ^ alrniogiavil skozi 4 m visoko odprtino
4. v. Presledku dveh ur je IT hivJlvilh nesreč na delu, na „ hujših posledic. wjU^L?®S|roča se je pripetita v PH,?1, Sv. Marka, ko je 50-k HL^bniku Mariu BaMiniju iz V * , ? v oddelku za načrte, i jrtlužben, spodrsnilo tako, bi Vk 3*1 odprtino strmoglavil jsUt^ftoližno 4 metrov v spod-
S|> Padcu st je tehnik zapestje ter se pobil ^ rii iste roke. 2 rešilnim 1 jhinii/. s« ga odpeljali v glav-kjer so ga ob 10.30 riJ? okrevanja v približno %o^lkU sprejeid na orioped-
ifc -Jtot /
dve uri pozneje v isto bolnišnico por.
»*?•	Vidah por. Giarriba
>	Bo, ki si je malo prej
NcSmL, *Mainifatture tabacchi> ^^jski coni raihla palec 2euska je povedala,
da je dobila omenjeno poškodbo, ko je hotela pognati električen vozljiv vzdigovalndk, ta pa jo je iz nepojasnjenih vzrokov zadel v nogo. S prognozo okrevanja v 10 dneh so jo zdravniki po pregledu odslovili iz bolnišnice.
Ob 13.35 pa so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 46 -letnega mizarja Carla Sturmama iz Ul. Valmariiinaga 4, ki se bo zaradi poškodb po levi nogi moral zdraviti dva tettoa.
Štorman se je ponesrečil, ko je na motorni ladji «Fairland», zasidrani v ladjedelnici Siv. Marica, hotel potegniti zračni ročaj, pri tem pa izgubit ravnotežje, spodrsnil ter z nogo zadel ob železno ploščad.
Tudi v nnoam uradniutvu uprojemnrao priopavke za aolo-aporaanlk v Cerknem
pomočjo postavili take naprave naj prej v Lignanu, Gradežu in v kra jih, za katere se ;e svoj čas v go-riški pokrajini sestavil poseben konzorcij. Gre za Štarancan, Ronke, San Canzian d’Isonzo, Fogliano -Redipuglia, San Pier dTsonzo in Tur j akt	Omenjeni deželni zakon
predvideva finančne posege iz deželnih sredstev v korist občin in konzorcijev občin, in sicer tako kar zadeva kapital, ki ga te nameravajo naložiti v čistilne naprave (največ do razmerja 80 odst.) kakor tudi za delno kritje obresti v razmerju 6 odst. za dobo 20 let na morebitna posojila za kritje preostalega stroška. 2akon je vzbudil veliko zanimanje pri javnih u-pravah in dežela je že prejela več prošenj za omenjeno sodelovanje. V zadnjih dveh mesecih je vrednost naprav, ki jih nameravajo zgraditi deželne občine, dosegla 5 milijard lir. V prihodnjem letu naj bi se ta dejavnost še razširila, saj namerava deželna uprava nameniti pomoči za gradnjo čistilnih naprav še nova sveža sredstva.
Prve prošnje, ki so bile sprejete, se kakor navedeno nanašajo na obrežne občine in dejansko je deželna uprava želela najprej zava rovati pred onesnaženjem obrežni pas in najvažnejši turistični središči Gradež in Lignano. Področje Štarancana pa je potrebno hitre pomoči kar zadeva čistilne naprave zaradi bližine industrijskih o-bratov. 2a občine članice konzorcija v Štarancariu je dežela nakazala 400 milijonov lir, preostalih 100 milijonov pa si bo konzorcij izpo sodil pri bančnih zavodih ter bo dežela krila 6 odst. obresti na ustrezno posojilo. Lignano in Gradež bo s.ta prejela vsak po 200 milijonov Ur, kar ustreza 50 odst. predvidenih stroškov, in tudi v teh primerih bo dežela prispevala del bančnih obresti.
Danes zasedanje «dežele in knjižnice»
V glavni dvorani Kulturnega in umetnostnega	krožka	v	Trstu	se
bo danes začelo napovedano zasedanje o «deželah in knjižnicah», ki ga prireja deželna uprava v sode lovanju z odbomištvom za šolstvo in Kulturne dejavnosti. Na zasedanju bodo pregledali sedanji položaj v knjižnicah Furlanije - Julij ske krajine in razpravljali o odnosih pristojnih	krajevnih	uprav	in
same dežele do teh ustanov. Skušali bodo tudi	izdelati	smernice	za
oodoči razvoj	knjižnic	v	skladu s
pristojnostmi, ki jih deželni statut priznava Furlaniji - Julijski krajini na ustreznem področju.
Kazniva dejanja v oktobru
Tržaška kvestura je na podlagi izsledkov varnostnih organov letečega oddelka in raznih komisariatov javne varnosti objavila seznam vseh kaznivih dejanj, ki so bila izvršena v preteklem oktobru ter število vseh kršilcev.
Sodišču so v preteklem mesecu prijavili 177 oseb, od katerih je 146 na začasni svobodi, 23 zaprtih, 8 pa še niso našli.
Na vrhu lestvice so, kot običajno, nenamerne telesne poškodbe s 54 primeri, sledijo tatvine z 19 primeri, vinjenost s 14, tepež s 13, razdejanje z 12, namerne telesne poškodbe z 9 primeri; 7 je bilo primerov poskusa tatvine, po 6 primerov žalitve in kršitve družinskih dolžnosti, 4 primeri nezakonite prilastitve blaga ter po 3 primeri groženj in žalitev javnega funkcionarja, po 2 primera žalitev tujega državnega poglavarja, krivega posredovanja osebnih podatkov, slabega ravnanja v družini, udarcev, odklonitve pomoči pri prometnih nesrečah, osebnega nasilja, golijfije, o-polzkih dejanj ter po en primer groženj javnemu funkcionarju, odpora proti javnim funkcionarjem, obrekovanja, požara, poneverbe potnega lista poneverbe osebnih dokumentov ter podpiranja in izkoriščanja prostitucije.
Agenti tržaške kvesture so v preteklem mesecu prisodili še 34 raznih glob, 1.390 glob zaradi kršitve prometnih predpisov ter odkrili v vrednosti 12,000.000 Ur ukradenih predmetov.
V	četrtek zvečer je bila v Doberdobu, na pobudo krajevne sekcije KPI, v prostorih p.d. «Jezero*, razprava o zakonskem osnutku Se-ma-Škrk. Med številnim občinstvom sta bila prisotna občinska odbornika Čemic in Ferletič ter nekateri občinski svetovalci. Predsedoval je pokrajinski svetovalec Jaže Jarc, ki je v uvodu prikazal borbo KPI za dosego pravic slovenske narodne manjšine od nastanka stranke do danes. Omenil je dokument o slovenski manjšini, ki je bil izglasovan na kongresu stranke leta 1961, in dokument, ki je bil poslan v javnost na sestanku slovenskih izvoljenih komunistov v Doberdobu leta 1965.
2a njim je posegel v razpravo deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha, ki je poudaril, da nam je fašizem odvzel še tiste pravice, ki smo jih uživali pod Avstrijo. Povojna Italija pa še ni začela z reševanjem naših pravic kot jamči italijanska demokratična u-stava. Ožigosal je tržaški radio, ki ne služi potrebam slovenske narodne manjšine, ampak neti le mržnjo do sosedne socialistične republike.
Paolo Šema, ki je zakon predložil v senatu, je dejal, da se zakonski osnutek more in mora izboljšati. Dolgoletna borba Slovencev pod fašizmom in v NOB nam daje pravico. da uživamo to, kar jamči republiška ustava. Nato je obravnaval člene zakonskega osnutka. Dalj časa je razpravljal o vprašanju šol in dejal, da je sedanja slovenska šola po duhu in metodah le prevod italijanske in zato je nezmožna posredovati učencem popolno poznavanje kulturnega bogastva slovenskega naroda. V veliko škodo manjšine je pomanjkanje slovenskih industrijskih in tehničnih zavodov in stolice za slovensko zgodovino in jezik pri tržaški univerzi. 2a dosego tega pa bo potrebno še veliko borb slovenske narodne manjšine in demokratičnih sil v Italiji.
V	razpravo so posegli tudi domačini, med katerimi podžupan Karel 6ernic. Pozitivno je ocenil zakonski osnutek in dejal, da gre za važen zgodovinski dokument za slovensko skupnost.
Ob koncu razprave so prisotni izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo važnost pobude komunističnih poslancev in senatorjev in vabijo vse politične sile, ki delujejo med Slovenci in se sklicujejo na vrednote antifašizma in demokracije, naj ga podprejo.
govori z voščili za uspešno delo novega obrata in sindikalni predstavniki so izrazili pripravljenost z delavci za sodelovanje pri delu v novi tovarni v splošno korist in za splošni napredek.
* * *
2BOROVANJE PSI bo jutri na sedežu sekcije v Tržiču. Navzoč bo tudi poslanec Fortuna. Obravnavali bodo tekoče politične zadeve.
* * *
INTERPELACIJO V DEŽELNEM SVETU so predložili svetovalci KPI zaradi znižanja predloženih stroškov v občinskem proračunu v Tržiču za leto 1971. Pri znižanju je pokrajinski kontrolni urad črtal tudi predvidene izdatke za izboljšanje prejemkov občinskim uslužbencem.
llltlllllllllllllMIII MII lili lili lili lllllll lili lili lili IIIII llllllll llllll mil im IIIIIII lili llllllllllllllll lili IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII um IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Občni zbor vrhovskih prosvetarjev
Prosvetno društvo »Danica* na Vrhu je sklicalo letni občni zbor svojih članov, ki bo danes, 21. t. m. ob 20. uri v svojih društvenih prostorih.
Ob tej priliki bodo pregledali dosedanje delo društva ter se pogovorili tudi o njegovem bodočem delu. 2ato priporočamo ne samo udeležbo članov, ampak tudi vseh drugih vaščanov, ki jim je pri srcu kulturno delo in napredek naše vasi.
NOVA POBUDA ZAVODA ISIG
Anketa med prebivalstvom o vplivu meje na ljudi
Zbiranje podatkov bo služilo izključno v znanstvene namene
Skupina mladih sodelavcev Zavoda za mednarodno sociologijo v Gorici (ISSIG) je prav te dni začela izvajati anketo med primernim vzorcem prebivalstva goriške in tržaške pokrajine. Osebe, ki so jih izbrali, so razdeljene v starostne skupine od 18. do 70. leta, med prebivalstvom, ki stalno prebiva v raznih občinah, in sicer tako, da sorazmerno predstavljajo prebivalstvo vključeno v iste starostne skupine.
Omenjeni Zavod želi s to novo raziskavo predvsem dognati, kako dojemajo prebivala našega področja mejo. Vodilna misel naj bi bila ta, da bližina meje vpliva na javno mnenje tako, da je prebivalstvo bolj dovzetno za osebne koristi potrošniškega značaja kot pa za škodo produktivnega značaja, ki jih utrpi skupnost.
PRED OBČNIM ZBOROM KONZORCUA
Potrebna je pospešena izgradnja zadružne vinske kleti za Brda
Zaseben kapital je letos vložil v vinarstvo na Goriškem nad eno milijardo lir
Posredovanje v Rimu o zadevi ONAIRC
Tajništvo deželnega sindikata za ONAIRC pri UIL je posredovalo glede spora z uslužbenci te ustanove pri raznih poslancih v Rimu. katerim ie podrobneje prikazalo jedro problema in spora. Med dragim so imeli sindikalni predstavniki razgovore s poslanci; Lepre, Škrk, Lizzero, Marocco. Pri teni so dobili koristne napotke o pre sojanju tega problema od strani raz nih političnih struj tudi kar se tiče predloga poslanca Lizzera za razpust organizacije ONAIRC. Razgovore in stike s poslanci bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
VESTI IZ TRŽIČA
Svečanost pri novi tovarni
Včeraj ob 10. uri so imeli otvoritveno svečanost gradnje nove tovarne NEST PACK na Moščenicah pri Tržiču kot nadomestilno tovarno za bivšo Solvay. Simbolični trak je prerezal najstarejši delavec Giuseppe Bergamasco, prisotni pa so bili predstavniki deželnih, pokrajinskih in krajevnih oblasti, med katerimi deželni odbornik Dulci, goriški prefekt, kvestor, predsednik pokrajine, tržiški župan, predsednik industrijskega konzorcija, predstavniki nove tovarne in družbe Solvay, predstavniki sindikatov itd. Niso manjkali
Delniška družba »Briški vinogradniki*, ki ji predseduje posestnik baron Formentini si je uredila v neposredni bližini ostankov njegovega gradu «na Britofu* v Števerjanu moderno urejeno skladišče za svoje
potrebe
V	nedeljo 29. novembra bo v Gorici, po vsej verjetnosti v dvorani trgovinske zbornice, občni zbor članov konzorcija za zadružno klet. S tam v zvezi moramo nujno opozoriti na nekatere nujne in aktualne probleme, ki se postavljajo na Goriškem kmetijstvu in še posebej vinogradništvu. 21asti gre pri tem za osnovne probleme v kmetijstvu naše pokrajine.
Pri tem zavzema važno mesto goriško vinogradništvo in kletarstvo, ki postaja vedno bolj dinamično ter ima vedno večjo vlogo in pomen v gospodarstvu in na socialnem področju, kar se bo poznalo še posebno v bližnji prihodnosti
V	teku letošnjega leta so bile izvedene na Goriškem važne industrijske naprave za razvoj vinogradništva. Tako je SACTA v An-gorisu pri Krminu zgradila klet z zmogljivostjo 40.000 hi, s priključeno destilacijo, in pripravo penečih vin v buteljkah. Klet je uredil cav. Locatelli, ki je prodal svojo keramično tovarno pri Pordenonu skupini ameriških kapitalistov ter nakupil zemljo okrog Krmina in Čedada.
Dalje je nastala tudi »Kirrunska klet*, kjer so glavni gospodarji Puiatti in drugi ter je med njimi več naših kmetov iz Brd. To podjetje je zgradilo pred kratkim veliko poslopje na mejnem področju med Krmincm in Capri vo.
V	bližini Formentinijevega gradu na Britofu v števerjanu pa je delniška družba »Viticultori del Collio (Briški vinogradniki), ki ji predseduje baron Formentini postavila
svoje skladišče in predelovalnico.
K tem je treba prišteti še nekatere druge večje naprave, kot so «Piave-Isonzo» v Farri «Agraria Giuliana* v Škocjanu ob Soči itd.
V	celoti gre za nad .milijardo lir naložb v take namene v letu 1970 od shrani zasebnega kapitala.
Ti podatki potrjujejo pravilnost stališča tistih neposrednih obdelovalcev, zlasti na področju Krmina, ki so predlagali izgradnjo zadružne vinske kleti, ki naj bi služila razvoju vinogradništva in pomagala vinogradnikom za dosego pravičnejših in boljših dohodkov v kmetijstvu. S tem namenom je bil ustanovljen Konzorcij za vinsko klet v Brdih in v Posočju s sedežem v Krminu.
V	sodelovanju z ustanovo ERSA in občinsko upra j v Krmino so že leta 1968 začeli pripravljati načrt za izgradnjo lastne vinske kleti ter tudi dosegli p ve prispevke iz javnih sredstev. Vsekakor je jasno, da je nujno potrebna gradnja take zadružne kleti za razvoj vinogradništva na našem področju in to bi morali upoštevati tudi tisti ki pripravljajo demokratično načrtovanje v kmetijstvu ter pripomoči k pospešitvi njene izgradnje.
S. Poletto
Še o nesreči Emila Perica
Včeraj smo poročali, da je bil prejšnji večer žrtev prometne nesreče 75-letni gostilničar od Devetakov št. 1, Emil Peric, ki so ga pridržali v bolnišnici z rezervirano prognozo zaradi prebitja lobanje. Včeraj se njegovo stanje še ni izboljšalo in pod večer so ga po-
111111111111111111111111111111111111111111111111 lllllllllllllllllltlll IIIIIIII1111 lllll IHIIHIIIII llimillllllll IIII lllllllll IIIH1111III llllllllllllllllllllllllll llllll lllllllllinilllllllllllllllllll
NEKAJ SINDIKALNIH VESTI
Izmenične stavke v NSE motijo reorganizacijo v novo podjetje
Seja glavnega sveta CISL - Tedenska zapora trgovin in koristi uslužbencev
slali na pregled z žarki.
Peric se je ponesrečil v mopedom, ko se je vračal iz Gorice proti domu. V bližini industrijskega področja na Tržaški cesti pa je od zadaj zadel v kolesarja 39-letnega Jožefa Berlota iz Rupe št. 47/A, kakor je ugotovila izvidnica cestne policije. Berlot .je ostal pri trčenju nepoškodovan. Perica pa so morali nemudoma odpremiti v bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti življenje.
Mrtvega so našli v postelji
Včeraj nekaj pred poldnem so našli mrtvega na postelji v njegovem stanovanju v Ul Del Santo 5 v Gorici, 62-letnega Stanislava L' cena. Mož je živel sam v Gorici ločen od žene in hčerke, ki živita v Jugoslaviji. Ko ga gospodinja, pri kateri stanuje ves dopoldne ni videla priti iz njegove sobe, je stopila pogledat in ga našla na pa stelji mrtvega. Takoj je poklicala Policijo in ta pa zdravnika, ki je ugotovil, da je moža zadela kao morda še tekom noči. Truplo so odpeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča odkoder ga bodo po dovoljenju sodnih organov tudi pokopali.
Ljudska prosveta
N
SLOVENSKA PROSVETNA ZVE ZA obvešča odbornike in pred sed nike prosvetnih društev na Gori škem, da bo v ponedeljek, 23. no vembra ob 20.30 v sejni dvorani SPZ v Gorici Ul. Malta 2 I. nadstr, redni posvet. Glavna točka dnevne ga reda bo razprava o bližnjem osmem, zasedanju glavnega sveta SKGZ in pogovor o sezoni SZ iz Trsta v Gorici.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 18. in 20. novembra so prijavili v goriškem matičnem uradu 12 rojstev in 5 smrti.
ROJSTVA; Cristina Gavagnin. Sandrina Franco, Edi Lutman, Sa brina Pistrin, Michela Calligaris, Barbara Šanson, Sabrina Moretti. Paolo Marega, Barbara Muzzo, Giu liana Gismano. Francesca Meret in Vima Scrignani.
UMRLI: poljedelec 88-letni Giov. Batta Tinonin; gospodinja 62-letn;i Paolina Venchiarutti por. Pozzi; upokojenec 68-letni Emilio Culot; u-pokojenka 85-letna Maria Vittori vd. Nardin in Goffredo Ghizzi.
Druga misel: ker politična meja ne sovpada z narodnostno - jezikovno razdelitvijo prebivalstva, lahko povzroči, z ozirom na intenzivnost odnosov med člani raznih skupin, povečanje ali zmanjšanje stopnje stereotipije. Vprašalnik nadalje zajema še kompleksen problem, ki ga povzroča v teh mejnih krajih prisotnost skupine funkcionarjev, katerih naloga .ie braniti in nadzorovati mejo.
Vsakdo ima določena stališča do teh problemov. Te variable bodo postavili v korelacijo z drugimi kot so spol, starost, politična in verska orientacija, delovanje v društvih, itd. Rezultate ankete bodo analizirali z novo metodo, faktorsko analizo, ki je skoraj nepoznana v Italiji, jo pa že več let uporabljajo v ZDA.
Odgovorno osebje poudarja, da so nameni Zavoda zgolj znanstveni, 0-benem želi s to kratko razlago o-snovnega namena raziskave in z izvajanjem omenjene metodologije zagotoviti, da bo uporaba podatkov služila izključno znanstvenim namenom. Osebe, s katerimi bodo prišli v stik anketarji Zavoda, lahko sodelujejo brez bojazni. S tem bodo pripomogli k boljšemu spoznavanju specifičnih problemov teh mejnih krajev.
VERDI 17.15—22.00:	«Quando le
donne avevamo la coda», G. Gem-ma in S. Berger. Kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15:	«Le castagne sono
buone*, G. Morandi in S. Cassini. Italijanski barvni film.
MODERNISS1MO. 17.15—22.00: «Sa-randa*. D. Reed in M. May. Ital. kinemaskope v barvah.
VITTORIA 17.15:	«Paranoi&», C.
Baker in J. Sorel. Ital. kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.15—21.30: «La notte dei serpenta*, L. Askew in M. Ko-nopka Barvni kinemaskope.
1 ržio
AZZUKitO 17.00: «Caidi amori di una minorenne*, B, Halfey in R. Power. Kinemaskope v barvah.
KXCELSIOR 17.00: «1 tulipani di Harlem*, G. Garko. V barvah,
PRINCIPE 17.00:	«Aiport'->, Buit
Lancaster in Dean Martin. V barvah.
SAN M1CHELE 16.30: «Un maggio-lino tutio matto*. Barvna Ddsne-yeva slikanica.
JVova Gorica
SOČA «Vedikl rop banke*, ameriški barvni film — ob 18. in 30.
SVOBODA «Bume noči lady Hamilton*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Dober večer gospa Kem-
bal», ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS »Enajst zapovedi*. Jugoslovanski barvni film — ob 19.30.
KANAL ((Bratje iz Sicilije*, ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVACINA Prosto.
RENČE ((Erotissamo*, francoski barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI V GORICI
V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
V TRŽIČU
Danes ves dan m jutri je v Tržiču dežurna lekarna SAN NICOLOV Dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94 — tel. 73328.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71.
ABONMA
Te dni je imel sejo upravni odbor Goriških mehaničnih delavnic (OMG), ki so bile ustanovljene z namenom, da reorganizirajo delo in proizvodnjo dosedanje tovarne NSG v Stražicah.
Iz zaključnega poročila po seji je razvidno, da je reorganizacija v polnem teku, zlasti kar se tiče gradnje nekaterih delov za traktorje fiat v tej tovarni. Tudi so poslali skupino delavcev v Fiatovo tovarno v Turinu, da bi se tem specializi rali v novi proizvodnji. Poročilo pravi nadalje, da so tudi sindikati indirektno pokazali, da so zadovoljni s tako preobrazbo proivodnje, da pa so v sporu glede akordnega dela, ki v določeni meri ovira dober potek reorganizacije tovarne in njene proizvodnje z izmeničnimi stavkami. S takimi stavkami se zakas-njuje dobava naročenih izdelkov, kar kvari ugled tovarne pri naroč-
nikih in bo lahko vplivalo tudi na zmanjšanje bodočih naročil.
Glavni svet pokrajinske federacije CISL pa je imel posvet, na katerem so proučili gospodarske in socialne razmere na Goriškem, zlasti v zvezi z obrambo delovnih mest v industriji. V debati, ki je sledila poročilu pokrajinskega tajnika, so proučili in pretresli položaj v tekstilni industriji, v gradbeništvu, v kmetijstvu in na drugih področjih. Govor je bil tudi o sindikalnih gibanjih na drugih področjih.
Na seji so proučili tudi notranje organizacijske probleme te sindikalne organizacije. Govor je bil tudi o problemu socialnega zavarovanja in socialne pomoči v zvezi z imenovanjem pokrajinskega odbora INPS, ki bo tudi na Goriškem za cel delovati od 8. decembra dalje. Končno so imenovali goriške zastopnike CISL v deželn-m odboru te or
ganizaedje, in sicer: Padovana, Co-lauttija, Braiucco, Cuffola, Ben-fatta.
Tri pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so proučile tudi zadevo poldnevne tedenske zapore trgovinskih lokalov v Gorici, kjer obstajajo različna stališča ter so skupine prizadetih trgovcev stavile razne predloge, ki si ibed seboj nasprotujejo. Sindikati so mnenja, da je treba pri tem upoštevati tudi mnenje in stališče prizadetih trgovinskih uslužbencev, ki želijo naj bi veljala poldnevna zapora ob ponedeljkih dopoldne, in sicer za vse vrste trgovin. Vsekakor so predstavniki trgovskih uslužbencev predlagali poseben sestanek s predstavniki trgovcev na sedežu združenja trgovcev, na katerem naj bi poiskali r.ajbolj ustrezno rešitev tega problema, ki naj bi upoštevala koristi in potrebe vseh prizadetih.
ZA GLEDALIŠKO SEZONO 1970/71 V GORICI
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA SEZONO V GORICI
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI (gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice)
Ludvig Holberg: JEPPE S HRIBA Lerv N. Tolstoj: MOČ TEME
Peter Ustanov:	ROMANOV IN JULIJA (gostovanje	Primor-
skega dramskega gledališča iz Nove Gorice)
Dominik Smole: ANTIGONA
VVilliam Shakespeare: MACBETH (gostovanje Drame SNG iz Ljubljane)
Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ Vitaliano Brenčati: RAFFAELE Janko Moder:	KEKEC (otroška)
Cene abonmaja RED A	—	Lir	3.200,—
DRUŽINSKI	-	Ur	l.OOo’-
M LADINSKI	-	Ur	1.300,-
Abonma velja za osem predstav
Prosimo, da si odkupite abonma:
v Gorici — pri Arturju Koshuti Ul Mameli 8
na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul Malta 2 na uredništvu Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18 Po vaseh na sedežih slovenskih prosvetnih društev, vsak dan od 19. do 20 ure. od ponedeljka 16 novembra do torka, 24 novembra t 1.
Iz okoliških vasi bodo vozili avtobusi.
Slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z EMAC iz Gorice

PRITISK NA KOROŠKE SLOVENCE
Po proslavi 50 - letnice plebiscita se razplamteva protislovenska gonja
Oblasti niso v zadnjih letih izsledile niti enega izmed tistih, ki so razstrelili partizanski spomenik v Št. Rupertu in izvršili druga nasilna dejanja proti Slovencem
Objavljamo članek v zvezi s koroškimi Slovenci in s pritiskom nanje, ki ga je v ljubljanskem cDelu* objavil Jože Šircelj:
Dosedanji bolj aJi manj orokavičeni pritiski na koroške Slovence so ob proslavi 50-letnice plebiscita in zlasti po njej udarili na dan. Najmanj v rokavicah je prej ko slej nastopil koroški Heimat-dienst. V glasilu te ponemčevalne organizacije «Ruf der Heimat* beremo: »Zgodovina torej na Koroškem še ni zarisala .končne črte’. Zarisala jo bo med obema narodoma samo, če eden od njiju ne bo več obstajal, (podčrtal J. Š.). Tako je obrambni boj (Ab-vvehrkampf) iz leta 1920 v letu 1970 še zmerom obrambni boj z orožjem srca in duha vse dotlej, dokler je tu nemški in tam slovenski narod.*
Čeprav člen 7 državne pogodbe izrecno prepoveduje delovanje zoper slovensko manjšino naperjenih organizacij, ni znano, da bi avstrijski notranji minister ob tem članku v »Ruf der Heimat» kaj ukrenil. Nasprotno, Heimat-dienst je bil steber proslav ob 50-letnici plebiscita in kmalu po obletnici plebiscita je steber Hei-matdiensta dr. Hans Stenacher dobil od deželne vlade častno pokojnino.
V strugo protislovenske gonje je potlej brž napeljal vodo doktor Schrinzi, drugi mož avstrijske »svobodnjaške stranke* FPO. V dunajskem parlamentu je 30. oktobra predlagal, naj bi sprejeli zakon o ugotovitvi manjšine na Koroškem, se pravi Slovencev. Obe organizaciji koroških Slovencev sta slej ko prej zoper tako ugotavljanje manjšine.
Nemške kroge na Koroškem so še zlasti razhudile in razjarile napisne akcije ob 10. oktobru in 26. oktobru (avstrijskem državnem prazniku). Tedaj so se na tablah s samo nemškimi krajevnimi napisi pojavila čez noč tudi slovenska imena krajev. To se je zgodilo v Celovcu, Borovljah, Rože-ku, Pliberku, Dobrli vasi, Globasnici in Velikovcu, poprej pa še v nekaterih drugih krajih, kjer žive Slovenci. Ob teh napisnih akcijah je delovni odbor za južno Koroško — komite za odkrivanje prikritih konfliktov raztrosil letake, v katerih je med drugim rečeno:
»S to akcijo želimo opozoriti na
zatiranje slovenske narodne skupine na Koroškem. To zatiranje ni krvavo. Tiho je in skrito pod debelim plaščem navidezno demokratičnih ukrepov oblasti. Oblast sama si seveda ne maže rok, ker izvaja svoje zatiral ne namene s pomočjo javnega mnenja.* In dalje:
«Samo ta akcija, ki razbija okvire tistega, kar javno mnenje dopušča, lahko opozori na to, da se pod krinko navidezno demokratičnih fraz skriva najuspešnejša duhovna kolonizacija v srednji Evropi.*
VSEM
KOROŠKIM
SLOVENCEM!
Vedno znova in znova ugotav ljamo, da reševanje položaja Slovencev na Koroškem še zdaleč ne gre po demokratični poti. «Razvoj» kaže enako nasilno, le čedalje bolj prefinjeno asimilacijo, diskriminacijo in zanikanje temeljnih pravic Slovencev kot naroda in posameznikov, ki se hočejo prištevati k Slovencem. Resolucija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z dne 26. oktobra 1970, poslana kanclerju Kreiskemu ter koroškemu deželnemu glavarju Simi ter pismo Narodnega sveta koroških Slovencev z dne 8. novembra 1970, poslano voditeljem obeh vodilnih avstrijskih političnih strank, ponovno kažeta, da boj koroških Slovencev v Avstriji v teh razmerah že zdavnaj ni več boj za narodno in državljansko enakopravnost, ampak se je moral zaradi okoliščin spremeniti v boj za golo ohranitev jezika in kulture.
V imenu ljubljanskih študentov izraža Mednarodni odbor skupnosti študentov na ljubljanskih visokošolskih zavodih popolno solidarnost in pripravljenost po svojih močeh podpreti ta boj Slovencev in vseh njihovih organizacij na Koroškem.
Za Mednarodni odbor: PETER KUHAR
Ljubljana, 16. novembra 1970

TV7 ELE
R.D I □ V IZ I IR
SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15.
Baletna glasba; 12.20 Ital. in struni, glasba; 13.00 Medigra: 13.45 Koncert; 14.30 Melodrama;
17.15, 20.10 Poročila; 7.30 Jutra- 17 2q Corelli; 17.40 Glasba izven
nja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 O človeški prehrani; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sve-tač 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni odlomki; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Pod farnim zvonom v Gabrjah; 19.40 Vo kalni ansambel; 20.00 Šport; 20.50 Radijska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST
sporeda; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.40 Radijska priredba
FILODIFUZI JA
8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mendelssohnove simfonije; 9.25 Od gotike do baroka; 9.45 Sodob na ital. glasba; 10.10 Beethoven; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Haendel; 12.30 Simf. skladbe; 14.10 Dvorak; 15.30 Lahka glasba - stereo.
SLOVENIJA
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.00 Koncert; 16.35 Deželni avtorji; 16.45 Zborovsko petje.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po ročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke;
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00. 17.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbe na matineja; 9.05 Pionirski ted nik; 9.35 Godala v ritmu; 10.15 Pri vas doma; 12.10 V domačem tonu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbe na pravljica; 14.30 Igramo za vas; 15.30 Glasbeni intermezzo;
9.00 Furlanske pesmi; 9.30 «20.000 15 40 Baritonist D. Fischer-Die
lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Da našnji pevci; 11.45 Glasba in po pevke; 12.00 in 12.45 Glasba po
željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 trga; 19 qo Lahko noč, otroci!
skau; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Elda Viler; 18.15 Z ljubljanskega baletnega odra; 18.45 S knjižnega
V ritmu z mladimi; 16.15 Zapoj mo in zaigrajmo; 16.40 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Parada or kestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Nelson Riddle; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
19.15	Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 «Nove melodije* - stereo •
21.15	Zabavna glasba; 22.20 Odda ja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila, 8.30 Jutranje pesmi;
9.00	Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt;
13.15	Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.35 Znan stvena oddaja; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Filmska glasba:
17.15	Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 19.00 Baletne ve sti; kronike; 19.30 Luna park.
20.00	Jazz; 21.05 Koncert 22.10 Sodobni ital. skladatelji.
II.	PROGRAM
8.30, 10.30, 13.30. 19.30 Poro čila; 8.40 Protagonisti: violinist ka P. Carminelli; 9 00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija:
10.35	Spored z Ginom Bramieri jem; 11.30 Zbori z vsega sveta;
12.35	Alto gradimento: 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s Silvano Pam-panini 20.10 Radijska igra; 21.00 Canzonissima ’70.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spo red za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije 17.45 Odda ja za otroke; 18.40 Kulturna od daja; 19.10 Sedem dni v parla mentu; 19.35 Nabožna oddaja: 19.50 Športni dnevnik in kronike, 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissi ma '70; 22.15 »Essere diversi*' 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 tisoč in en večer - risanke; 22.15 «L'in credibile signor Van Meegeren*;
23.35	Sedem dni v parlamentu.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 23.30 Poročila; 9.35 TV v soli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Odd. za prosvetne delavce; 16.55 Obzornik; 17.00 Po domače; 17.25 Ivanhoe — ser. film; 17.50 in 18.40 Drž. prvenstvo v košarki; 19.20 Po poti slovenske državnosti;
20.35	Zabavno-glasbena oddaja; 21.40 V svetu gora; 22.20 Nepre magljivi — ser. film; 23.10 TV kažipot.
Glasilo ZSO Slovenski vestnik je priobčilo uvodnik «Prave krivce je treba iskati na pravem mestu*. Med drugim je rečeno: «Ne vemo sicer, kdb se skriva za tem odborom, vse pa kaže, da so to ljudje, ki so iskreno želeli, da bo letošnji 10. oktober dejansko izraz želje po odpravi vseh zgodovinskih reseotdmentov in izhodišče za sporazumno obravnavanje pol stoletja nerešenih vprašanj med obema deželnima narodoma.*
Narodni svet koroških Slovencev je v svojem Našem tedniku najprej komentiral napisne akcije z močnimi pridržki, toda že čez nekaj dni je njegov predsednik dr. Reginald Vospernik izjavil: «Gre nam za to, da oblast prav tako zasleduje in najde storilce, ki mažejo in trgajo slovenske napise, kakor je to storila v zadnjih tednih s tistimi, ki so opozorili z dodatnimi slovenskimi napisi na tozadevno nezadovoljivo stanje.*
Znano je namreč, da oblasti niso izsledile v zadnjih letih niti enega storilca izmed tistih, ki so — med drugim — razstrelili partizanski spomenik v Št. Rupertu pri Velikovcu, napadli 80-letnega kanonika dr. Amejca, večkrat odstranili slovenske napise z hranilnic in posojinic in dvakrat odstranili dvojezične napise slovenskih organizacij in ustanov v Celovcu.
Med najhujšimi tarčami napadov je vsekakor nameravana ustanovitev obrata velenjskega »Gorenja* v Pliberku. Mera je tudi tu dvojna: industrijski obisti iz Nemčije so dobrodošli, toda nikakor ne gre, da bi si še kaj takega drznilo pod;etje iz Jugoslavije. V tej zvezi je značilno stališče sindikalnega vodstva OGB. Celovški Kleine Zeituing je 24. oktobra poročala, da sindikat pozdravlja nameravano postavitev tovarne »Gorenje*. Na sestanku o tem je socialistični deželni poslanec Lubas poudaril, da ima velikovškj okraj 50 odstotkov delavstva, ki dela zunaj domačega kraja, kar je največ v vsej Avstriji. Hkrati so za-sLužki 30 odst. pod avstrijskim poprečjem. V začetku novembra pa je vodstvo drugega sindikata, OAAB odločno nastopilo zoper investicijo družbe «Gorenje»-Austria.
V kampanjo zoper gospodarsko sodelovanje-"med Koroško in Slovenijo se je vključilo tudi vodstvo koroško-ljudske stranke. V deželnem zboru so trije poslanci te stranke sprožili vprašanje, ali je res, da je deželni glavar Hans Sima poslal zvezani vladi poročilo, ki se nanaša na intenzivnejšo gospodarsko izmenjavo s Slovenijo. Ob tem ne gre prezreti, da je ljudska stranka podpornica Narodnega sveta (in narobe) toda na proslavi Narodnega sveta je predsednik dr. Vospernik izrecno izjavil: «Gre nam za to, da more tudi slovensko podjetje iz sosedne Jugoslavije odpreti na Koroškem svoj | obrat, kakor so to storili in to | delajo nešteti nemški obrati.*
Skratka, razvoj dogodkov na Koroškem izpričuje v zadnjem času vsa znamenja protislovenske j gonje, do katere Slovenci v matični deželi ne morejo ostati ravnodušni. Hkrati je tudi res, da ta gonja koroških Slovencev ni potisnila v kot, marveč je prebudila obrambne energre in privedla do trdnejših in odločnejši stališč celo v tistih slovenskih krogih, ki so prakticirali politiko mlačnosti.
Politiki naj berejo
DUNAJ, 20. — V avstrijskem parlamentu so desetim poslancem, predstavnikom raznih političnih strank, izročili knjige različnih sodobnih avtorjev. Izročili so jih v skladu z resolucijo »Delovnega krožka za literaturo«, ki poudarja: «Politiki so vabljeni, da berejo več knjig*. Predsednik združenja za literarne razprave prof. VVilfried Scheib Je napovedal za 21. t.m. kot nadaljevanje te akcije sestanek med pisatelji In političnimi voditelji vseh strank, ki so zastopane v parlamentu.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Emidio Eredita v galeriji Mignon
Emidio Eredita, nekdanji slikar silno razgibanih abstraktnih olj, kjer so barve žarele kakor na vse strani razlivajoča se taljena kovina, se je v zadnjem času ustvarjalno popolnoma spremenil. Opažamo pa take preusmeritve ne pri njem samem, temveč tudi pri mnogih tržaških slikarjih, ki slede spremi-njevanju napredne likovnosti na svetu. Nova dela, ki jih Eredita sedaj razstavlja v galeriji Mignon, pač niso več slike v vseobčem smislu. Postale so tridimenzionalne in brezbarvne Videti so kot nizki reliefi iz bele sadre, kjer je sivina lastnih senc edina barva. Vendar pa ohranjajo kljub temu bistvo slike. Namesto z gostimi namazi barv slikar tu oblikuje vsebino slik z izrezanimi kartoni različnih debelin, ki jih stopničasto lepi enega na
drugega. Oblike pa so vedno pravokotne, krog in polkrog. In s temi sestavlja nekaka pročelja estetsko zamišljenih stavb strogih in čistih oblik. Vse je belo in snažno obarvano, le ponekod je izjemoma nekaj bledo plavkastih sivin. Uspe pa slikarju podati z vložki dekorativne kovinske mrežice in listnato srebrnimi obrizgi na zidove ob talni črti, poživljajočo prisotnost človeka in prirode. Skrbna izvedba do dokončne zaključenosti slike brez običajnega uokvirjenja, daje tem zanimivim delom nekakšno poduhovljeno plemenitost miru in tišine. In prav v tem je slikarjevo prizadevanje, ki je zavestno iskanje notranjega ravnovesja proti nemirnemu okolju njegove vsakdanjosti.
MILKO BAMBIČ
JAKA ČOP: VIHARNIKI
Zbirka fotografij, ki izžarevajo I
ljubezen do slovenske zemljo
Jaka čop je eden od slovenskih gornikov, ki desetletja hodi v gore in v svojo filmsko kamero beleži podobe iz naših gora. Njegovo delo je polno ljubezni do planin in polno ljubezni do slovenske zemlje. Sam je zapisal: «Prepotoval sem mnogo tujih dežel in obiskal njihova gorstva. V daljavah in inšavah tujine sem še globlje občutil ljubezen do svoje zemlje in lepoto našega gorskega sveta, v katerem sem preživel mladost in najlepše ure svojega življenja.» Iz te ljubezni do gora in do lepot naše domovine in iz navdušenja nad to fotografijo, so nastale številne podobe. Nekaj od teh jih je Jaka Čop izbral in izdal v dveh knjigah. Svet med vrhovi in Raj pod Triglavom, to sta zbirki Čopovih planinskih fotografij. Zdaj je Jaka Čop pripra-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiim
Vremenske neprilike v cestnem in letalskem prometu
Meglo je moč predvidevati in proti njej tudi ukrepati
Posebne snovi za razpršitev megle - Radarji in posebni svetlobni znaki - Leta 1969 je bilo zaradi megle 3500 prometnih nesreč
Leta 1969 je megla povzročila 3500 prometnih nesreč, ki so zahtevale 206 mrtvih in 3137 ranjenih. Zavarovalne družbe so imele zaradi tega 4 milijarde lir stroškov, Alitalia pa je zaradi megle imela več sto milijonov lir škode — 300 milijonov je plačala porokom za nočnine, hrano ter prevoz z vlakom in avtobusom.
Kljub temu, da je letošnjo jesen bilo še kar lepo vreme, je že prišlo do hude prometne nesreče na avtocesti sonca, ko je 8 oseb umrlo, 40 je bilo ranjenih, prizadetih pa je bilo 36 tovornjakov in pet avtomobilov.
Malokdo ve, da je mogoče meglene dneve predvidevati in preprečiti hude posledice, ki jih prinašajo, vendar je za to potrebna velika vsota. Proti megli lahko ukrepamo predvsem na dva načina: s tem da jo razženemo (obstajajo metode za to, čeprav so vse zelo drage) ah pa, da ublažimo njene učinke (z radarji in avtomatičnim pilotom za letala in s posebnimi znaki in razsvetljavo za avtomobile).
Megla je sestavljena iz velike količine vodnih kapljic, ki lebdijo v zraku nad tlemi. Sestavljena je iz okroglih delcev, katerih premer znaša poprečno 20 t ^očink milimetra. Megla pri dveh stopinjah nad ničlo vsebuje 35 do 180 kapljic v vsakem kubičnem centimetru. V obmorski megli, ki je zelo gosta, je v enem kubičnem metru 1 gram vode, v megli s temperaturo nad ničlo pol grama in v lahni megli 20 miligramov. Megla lahko doseže višino 800 m nad morsko gladino.
Poznamo dve vrsti megle. Ena nastane nad močvirji, v zelo ozkih dolinah, ko se vodna para v zraku zaradi ohlajevanja tal spremeni v kapljice in se kondenzira okoli prašnih delcev. Druga vrsta megle nastane, ko se mase
Prav zaradi tega, ker je znano, kako in v katerih pogojih nastaja megla, jo je mogoče predvidevati že 24 ali celo 48 ur prej. Zato je mogoče tudi ugotavljati načine, s katerimi je mogoče meglo razpršiti.
Najprej so začeli o tem razmišljati aeronavtski tehniki. Med vojno so se v Angliji poslužili močnih bakel na petrolej vzdolž p istajališea, te bakle so razpršile meglo in dovolile pristanek nad 2000 letalom Toda to tehniko so že opustili, kajti poleg tega, da je zelo draga, nastane od bakel dim, okoli njegovih delcev se zopet kondenzira vlaga in vse to povzroča še gostejšo meglo.
Strokovnjaki si več obetajo od drugega sistema, ki bi povzročil, da bi megla upadla, namesto da bi jo razpršili. To lahko dosežejo s tem, da razpršijo z letali nad meglo in od spodaj s cevmi tekoči propan in suhi led (to velja za megle, ki nastanejo pri temperaturi pod ničlo), ali pa sol in snovi, ki sp podobne pruinipi praškom (za megle, ki nastanejo pri temperaturi nad ničlo).
Izbira načina razprševanja je odvisna od pritiska, temperature, hitrosti vetra in tipa megle. V ZDA, kjer letalske družbe izgubijo za 115 ur megle na leto poprečno 45 milijard lir, je 21 letališč sprejelo metodo razprševanja s suhim ledom, ki povziroči, da megla pade na Zemljo v obliki majhnih ledenih kristalov. Ta metoda, ki velja le za mrzle megle, učinkuje v 80 odst. primerov.
Lani je 39 letalskih družb v ZDA potrošilo 60 milijonov lir za to, da bi v meglo razpršili snovi podobne pralnim praškom. Medtem je NASA izvajala poskuse s soljo, ki je podobna kuhinjski. Na letališču Linate v Milanu, ki je najbolj megleno letališče na svetu: 2574 ur megle na leto, kar
vlažnega zraka začnejo premika- j pomeni 3,4 krat več kot v Lon-
ti po mrzli zemeljski površini, n. pr. nad morjem ali ko se dviga-
jo po gorskem pobočju.
Megla nastaja predvsem ponoči. Navadno izgine dopoldne zaradi sončnega ogrevanja. Toda sonce ne more vedno razpršiti megle, gosta megla namreč lahko odbija do 80 odst. sončne svetlobe. Tudi veter lahko razprši meglo.
Najbolj megleno področje na Zemlji je Nova Zemlja v Severni Ameriki: 120 dni megle na leto. V Padski nižini je poprečno 20 do 45 dni megle na leto prav ob reki pa doseže tudi 75 dni. Za to področje je značilna megla, ki nastaja nad rekami, ker ponoči je voda toplejša kot zrak nad njo in zaradi tega hitreje izhlapeva. Zaradi kotline in pomanjkanja prezračevanja so v Padski nižini megle obstojne.
donu, 5,5 krat več kot v Frankfurtu in 8,5 krat več kot v Parizu. Alitalia je lani začela s poskusnim razprševanjem megle, ki so za 70 odst. mrzle.
Problem megle na cestah je bol,) zamotan. Na Švedskem in v ZDA so skušali segreti manjše
cestne odseke a uspehi niso bili zadovoljivi. Največja težava je v tem, da nadomesti v kratkem času meglo, ki so jo odpravili s cestišča, megla z obeh strani ce ste predvsem če nastopi lahen veter.
Manj učinkovit sistem toda tudi bolj uresničljiv je cestna razsvetljava s posebnimi iučmi. V Nemčiji so že postavili ponekod tako razsvetljavo, toda stroški so bili ogromni: 50 milijonov na kilometer za napeljavo in 10 milijonov na leto za vzdrževanje.
V	Angliji so poskusili s sistemom elektronskih signalov na razdalji enega do treh kilometrov. Iz centrale po vizualnih signalih sporočijo vozniku hitrost vožnje, spremembo cestišča in ob izjemnih primerih ukaz, naj se avtomobilist ustavi in gre z avtoceste.
V	Italiji ni načrtov ali preučevanj o tem, kako bi olajšali promet na cestah v primeru megle, Tu zatrjujejo, da mora biti voznik previden, toda previdnost posameznika še ni vse. Ce se držimo prometnega zakonika, je dovolj, da Imamo zadaj prižgane male luči, ki premorejo le 5 vatov, in pri tridesetih metrih vidljivosti vozimo s hitrosti Jo 20 kilometrov na uro. V tem primeru smo v stalni nevarnost!, da se bo kak drug avtomobil, kd vozi za nami zaletel v nas. Strokovnjaki so ugotovili, da so se kamioni v zadnji hudi nesreči na avtocesti sonca zaleteli s hitrostjo 100 km na uro.
Od minute do minute 250 policijskih patrulj zasleduje položaj megle na cestah v severni Italiji. V enakomernih časovnih presledkih od 10 do 15 minut sporočijo patrulje svojim centralam, kakšen je položaj. Te centrale imajo stalno telefonsko zvezo na številki 113. Avtomobilist, ki hoče kiigub rregii odpotovati, ima le eno možnost, zato da zmanjša svojo ogroženost: namestiti dve rdeči zadnji inči 35 vatov In s tem biti v nevarnosti da plača globo. Ti dve luči sta v Nemčiji obvezni, v nekaterih drugih državah fakultativni tn v Italiji prepovedani.
.......................mm............
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ognite se temu, da bi svoje delo preželi z novimi metodami, če so stare še dobre. Otresite se svoje plahosti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z dobro premišljenim nastopom boste odpravili vsa nasprotovanja. Zagotovite družini boljše pogoje življenja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Dan je ugoden za izpolnitev vseh ambicioznih načrtov. Postavite se po robu živčnemu vzdušju, ki vas obkroža.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dosegli boste zadovoljiv poslovni uspeh, kljub trenutni negotovosti. Samo če boste obrzdali svojo čustvenost, vam bo mogoče razviti uspešno dejav-
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nastopil je trenutek za rešitev nekaterih kočljivih vprašanj. S tem, da boste primerjali mnenja, boste dokazali svojo treznost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ognite se tega, da bi zapVtali stva-
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ugoden trenutek za razvoj nekega čustvenega razmerja. Dan bo primeren za kupčije.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Spričo pomanjkanja odločnosti, vas bo nekdo potisnil v dokaj ne-všečno zadevščino. Dobili boste o-bisk.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Zelo ugodni pogoji za neki izreden podvig. Skušajte dokazati svojo bistroumnost s tem, da rešite kočljivo vprašanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Oprite se na neko obljubo, ki vam je bila dana. Ne dovolite, da bi neko prijateljstvo trpelo zaradi sebičnosti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte biti kar se da previdni v zvezi z nekim sodelovanjem. Ne bodite preveč občutljivi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Na vsak način še utrdite neko koristno zavezništvo. Zelo bo za vas koristno,
ri, čep'av imate 3tvčo na svoji j čs se naučite razlikovati resnico trani. Veselo vzdušje v družim, iod laži.
S prosvetnega večera p. d. Ivan Grbec v 4kedenJ.sk) kinodvorani: Zgoraj: Škedenjski otroci so nastopili z Ribičičevo enodejanko »Pisane lutke«, nato pa še s priz orčkom «Kuhinja se jezi» ter »Ciciban in čebelica«
Spodaj: Mladina p. d. Ivan Grbec Iz Skednja in p. d. Prešeren iz Boljunca je uprizorila enodejanko »Kje je meja«
vil tretjo knjigo svojih podob, to pot knjigo ubranih na novo tema. Gre za knjigo z naslovom VIHARNIKI, ki jo je izdala Državna založba Slovenije in z njo razveselila prijatelje umetniške fotografije, predvsem prijatelje narave ter gora. Knjiga velikega formata, opremljena luksuzno v celo platno, vsebuje poleg avtorjevega uvoda sedemdeset čmobelih umetniških fotografij, ki jih spremlja spremna beseda Toneta Svetine. Ta je prispeval tudi razmišljanje na začetku knjige.
gove podobe izražajo avtorjeveJj*
presije ob teh spomenikih nnrlnhp stn tudi
Njegove podobe so tudi lirično ubrane in so poetično vdahnjene tudi tam. kjer nal r tinhe ririkazuiem diviino. trdoto
dobe prikazujejo divjino, srd narave.
Ob knjigi pa je vendarle^ ^
kaj pomislekov. Morda je la knjiga, ubrana na temo ^
nikov, le malce utrujajoča. cl ne bilo ozadja,
sveta, bi te podobe viharn ' I pa če so še tako življenjskei
Ta knjiga Čopovih umetniških podob je ubrana na eno samo temo, na temo gorskih dreves viharnikov, ki kljubujejo neurjem, dežju, snegu in času. v svoji u-vodni besedi je avtor sam pojasnil značaj svoje knjige. Vedno, od kar hodi v gore, je želel drugim ljudem posredovati lepote in skrivnosti naših gora, lepote, ki ostajajo večkrat prikrite. Sam se je zato želel pridružiti vsem tistim, ki opevajo lepoto gora in jim pojejo slavo. Pri tem je njegovo izrazna sredstvo ostalo omejeno na fotografski aparat. Med svojimi pohodi v gore je s posebnim spoštovanjem občudoval viharnike, ki so mu simbolizirali naš narod in našega človeka. Mali slovenski narod, stisnjen na majhnem ozemlju prek katerega so divjala neurja in viharji, katerega so hoteli iztrebiti s koreninami vred, je vztrajal in ostal. Taki so tudi viharniki po naših gorah, ki izpostavljeni viharjem, neurjem, strelam in plazovom, kljub skromnim življenjskim pogojem žive in vztrajajo ter se neprestano bore za obstoj. Tako se je odločil, da vsem prijateljem gora in narave prikaže svoje podobe viharnikov, v katerih življenje se je skušal vživeti. Obiskoval je te samotarje-viharnike in poskušal njih podobo zajemati v najrazličnejših obdobjih. Potem je izbiral in izbiral, iskal najbolj izrazite primere ter slednjič v knjigo zbral tisto, kar je v dolgoletnem pohajanju po gorah spoznal za najzanimivejše in najlepše.
Knjiga Viharniki prikazuje torej osamele, kremenite, neurju in času kljubujoče viharnike, v okviru naših gora. Najrazličnejše so te podobe viharnikov, saj so bile posnete v najrazličnejših obdobjih in na najrazličnejših krajih. Čop je impresionist in nje-
nične, ostale vendarle preveč
notone. Svet narave, ki. Pre^l Ija ozadje tem viharnišktin K,
Ija ozadje
tis*,«
dobam, pa je predvsem priteguje in bo pritegoval ‘IrZ. Ije narave in še posebtujr^ ^
Drugo, kar lahko pvipomnim^^ spremni tekst. Lepo je ,n0^i.
:vd
toda zdi se nam, da bi že ni tekst sam po sebi zado^0"^
dobe spremljajoči tekst W --j brez škode za ubranost oop»^
urez SKoae za utsrunuoi. —• Knjiga namreč ni namenjene nju temveč gledanju. Učim0 : ij ne bi s pisano besedo te , podobami. In potem je še n? ar si ne bi v času danasnietj tehnike zaželen
s
mar tografske
barvnih podob? Te priponi
be f
sicer ne morejo omajati
knjige, ki bo gotovo postala ^ priljubljena vsem prijateljem jM
rave in še posebno gora, obe prvi Čopovi knjigi, ki fAjn. ti izreden odmev pri naših U a
obe prvi Čopovi knjigi, « "T-j* ti izreden odmev pri nasiti ‘J Smemo reči, da je Državna ba ustregla mnogim naš tri ^ dem s takimi in podobnimi
gami, saj je v njih predstav i slovenska zem'ja. Čeprav te grajske podobe res ne sodi]? ^
sam vrh umetniške /ofogrfl/V^^ to poudarja založba v
besedilu, pa so najbolj zaoi
krofrf
na eno temo ubrano Čopovo
i p*
Dodali bi samo še to, da so --m vajoče polne ljubezni do zemlje in zato tako kot a tudi vsem nam drage.
Sl. B“'
PREJELI SM<>
_ ........ INTERNA®*^
DEL MANIFESTO TUR^jjfll,
9.a MOSTRA
Milano, settembre - ottobre . TRIBUNA TEDESCA. Se^j, quindicinaile della stampa Amburgo, 31 ottobre 19'®-
niimiliiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlllliiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinmiiiii<|in>
NOVE ITALIJANSKE KNJIGE
Guido Piovene:
MRZLE ZVEZDE
(Le stelle fredde)
nekje proti koncu romana- Z/tf em končno razumel, kal (J; 'f
Roman, za katerega je Guido Piovene prejel letošnjo nagrado Strega, ne spada po našem v čisto pripovedništvo. *Le stelle fredde* (Mrzle zvezde»j se sicer poslužujejo nekaterih osnovnih prijemov tradicionalnega romana, toda prava zgodba se v resnici konča, še preden se začne Piovene-jevo pripovedovanje. In naj takoj povemo, kaj s tem mislimo reči. Glavni junak je v mestu in do
em končno razumel, ^ -y0 živeti skupaj z mrtveci•
tako naravno, kot je bilo *je niJJ
ne živeti z njimi prej, ko * rijn-
umrli. Pustiti moramo, da sf
Uliti ll. I UNIUl IfHJI Uinvt ~	. 4« dlf
če jih hočemo spet srečati ^ S
minu sveta*. Na prvi razlaga zdi precej jasna■ je po vsej verjetnosti «°r?nVeW(l‘ zati zgodovinsko usodo el« .. jf
flO 'in '
rideset let doživel vse, kar človek
lahko doživi v enem življenju. Toliko je videl in toliko je preizkusil, da se nenadoma odloči za povratek na deželo, ki jo je v rani mladosti zapustil navdušen nad samim seboj in nad svojo usodo, in za vegetiranje do konca svojih dni. Toda predmet romana ni njegovo mestno življenje, to je njegovo pravo življenje, in bridko razočaranje, ki je z njim v zvezi, temveč duhovna smrt, id sledi povratku na deželo v staro hišo, podedovano po očetu. Pravi zaplet ne izhaja torej iz tzgodovinskih*, to je stvarnih dejstev, temveč iz fantastičnih duševnih dejstev, ki se dogajajo v novi dimenziji in se v tej novi dimenziji tudi popolnoma izčrpajo. Okolje, v katerem se odvija Piovenejev roman, je zato neki nedoločljiv sanjski svet in ljudje, ki v njem živijo, niso pravi ljudje, temveč spomini, sence ali, bolje rečeno, mrtveci, ki ne morejo popolnoma umreti. In naj v tej zvezi povemo, da je ena glavnih oseb romana sam Dostojevski, ki se naravno uskladi prav tako z okoljem kot z osebami v njem.
V tej luči zadobi pripovedovanje docela nove aspekte. Zdaj je filozofski esej. Zdaj estetska razprava. Zdaj ironična polemika s svetom, kakršen je. Zdaj končno suha, neprizadeta, a vseeno dramatično napeta znanstvena analiza človekove podzavesti. Ni pa nikoli konflikt med strastmi ali človekom in njegovim nedosegljivim idealom. Lahko celo trdimo, da je glavna značilnost tMrzlih zvezd* prav absolutno pomanjkanje slehernega popuščanja katerikoli poetičnih ganjenosti, kot bi avtor hotel s tem prijemom še posebno poudariti, da je njegov svet izven območja človekove čustvenosti in da ga je zato treba soditi in sprejemati s posebnimi merili in posebnim posluhom za najnovejša estetska načela.
Vprašanje, ki si ga človek nujno mora postaviti ob branju take knjige, je seveda tole. Kaj je Piovene pravzaprav hotel povedati s svojim delori.? Priznamo, da nam tudi po dolgem razmišljanju o delu kot celoti in o njegovih posameznih poglavjih ni bilo lahko od govoriti. Piovenejev junak pravi
ga duha in poudariti, d? f(#J starosti kakih štirideset, petinšti- j smrtna, ker se prenaša 12 ^ tt
rod in je vedno veljavna, prav se nud prenašanjem izouhi ime človeka, ki 1 r.
izgubi ime človeka, ^ ■<. mogel k njenemu nastal jf krepitvi. Toda roman vs . ^ « druge elemente, ki se vsaj dez ne skladajo z razlaO?	v
nejevega junaka. Ves
mana ie nn nrimer 0STe“V: S
mana je na primer os'~ p v duhovno krizo človeka,
za vedno mora posloviti ^ $e!! let in mladostnih idealov
ne more sprijazniti z depti^ U mu ne preostaja drugega kati na smrt. Da je t° .Ji f
izpričujejo predvsem P01
gOS« jjt
migi na protagonistovo ^ff^i/i ^
uuigumsiuvv . «11 \
Ijenje, na razočaranja, ^ vsebovalo in na očeta, k* J. tfK, simbol preteklosti. Zato
ne more kaj, da bi se ne^. ko ugotovi, da ga je pl Ijal na popolnoma druga, je, pa čeprav — in to j< znati — je med razočan nega junaka in življenje?1

mrtvecev, ki ne morejo marsikaj skupnega. Toda
prav tako pripovedno k°*.	®
je le drugačno, jonske vzročne zveze flUjj
nistovim vedenjem v rea\'^pl
tinuitete med obema delo M i. Iti./it
tu in v svetu njegove ^ ir,
mišljije in zato ne more
ta g oni sto. ega življenja■	f
nih navideznih neskladno j
Mrzlih zvezdah* kar Pre.-.*> piovene V
Vendar se nam man prikaže v čisto ^rUl, i či, če ga gledamo zP°[l ‘v pisateljevega popotovanja lo čistega duha. V tern je Piovenejevo delo eden M'
gantnejših esejev o duha in o njegovem ,,e‘z^h
prvenstvu v vsezgodomns*, jt
i/iniih -	tujei-mirPfrti ^ a/l
janjih,* zakaj pesimizem, mana veje, je v resnici
mana veje, je v reswy k0^\e videzen, ker nastaja 12	>
med realnostjo in irealno ^ f smrtni duh pa ne PreneS^,no!lfH vezi, dasi je o njih P JL. lu, da ne more o^ sP^uf te more objektirati v m V.( ln prav v tem je .LhAj no sporočilo PioveneJ la in prav zaradi tega 0 f/jfi moliva so Mrzle zvezde* J/dr
............. ““ - ^
skih smislu, se ne sti.
ših javnih priznanj. ^4vi JOSIP
I
Scf
v
■na
Vo
v
spr
itk;
■g«
ene
gri,
izči
bo
in
tfji
B
HO
felc
igr«
tnes
bol<
no
4t
<bv,
ko
Kt*
bose
Pa
lao
[
5
»
I
ki
k
tv
i
H
>i
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. novembra 1970
MOŠKA ODBOJKARSKA B LIGA
Drevi peta zmaga Bora?
Drevi pride Boru v goste ekipa i hanizmu. Na uspešno igro ekipe J~Te iz Mantove, ki je že stara | lahko namreč odločujoče vpliva dej-v 71*3 slovenske šesterke, ki jo je stvo, da moštvo nastopa v telovad-tnasTkem Prvenstvu obakrat pre- j niči, v kateri ne trenira in ki je tu-Vo eaa- Najprej so borovci s teža- di prostornejša od šolske tolovadni-n z minimalnn raviiifn	ce prj Sv. Ivanu, ki sploh ni pri-
merna za ta šport, niti za treninge. Upajmo pa, da do tega ne bo prišlo, in da bodo borovci (z večjo podporo občinstva, kot prejšnjo soboto proti Libertasu) zaigrali tako kot znajo in dodali na lestvici svojim dosedanjim osmim še dve točki.
Tekma Bor — Scaiola bo drevi v Trstu, v UL dlella Valle ob 21.15.
v. f.
v . z minimalno razliko zmagali J^ntovi, nato pa so na doma-
na-
. ■bukovi, nato pa so na dc r* igrišču odpravili drevišnje Stoike s 3:1. Lani se je Scaiola kot dobra ekipa in njeni ^‘igralci So prikazali obetajočo Letos je moštvo sicer zgubilo gri.ga svojih glavnih stebrov, Ne-iih'. Je prestopil k Renani. Ne-^ *Xl *‘ »naraščaj* gasilskih vrst pa jn Pra'r gotovo to praznino zapolnil letošnji prvi rezultati to po-
^“fovci, ki so v soboto prekosili jr? sebe. z zaupanjem pričakuje-®evišnji nastop, saj je ekipa v
k, boijri formi, čeprav nekateri jJt1 zdravstveno niso povsem na Sergij Veljak čuti bolečine v nJPrav tako pa nagaja kole-jj Uršiču. Celotna ekipa je tu-preteklim tednom na trenin-pjPf(trdila, da je prišla v formo. (jjst'Icar in Vodopivec sta napre-ir* v obrambni igri, medtem bjJ" hspad »našel* Uršiča. Drevi v Jr tahko sami preverili moč slo-ekiPe in napredek, Id ga je pg*a v zadnjih nastopih. Seveda j* lahko zgodi, da bi se prav 168 *aj zataknilo v Borovem me-
domači šport
danes
D°bota, 21. novembra 1970
ODBOJKA
Moik,
21.15
B liga
v Trstu, Ul. della Valle
— Scaiola
KOŠARKA
djateljska tekma dečkov
^•30 v Trstu, Ul. Caravaggio
r ' Servolana
NOGOMET
^,f*ičajniika liga
Pr V Dorici, Ul. Baiamonti
0 Gorizia — Juventina
JUTRI
^edelja, 22. novembra 1970
NOGOMET
'' ,n,aferska liga
V,3° v Križu
“na — pieri,
* * * l
' *ft'*ter»ka liga	„■*
Au?, v Nabrežini
*'"» — Primorje * * *
j
■ »materska liga
tir Standrežu
'•ntina — Azzurra
K 3n	* * *
Wr^V, Sovodniah
v°dnje — Moraro
KOŠARKA
^ D lig,
d°,.v Castelfranco
“•nranco — Bor
mladinci
Sor°° v Trstu, Ul. della Valle
" Orado
k	* • *
'r,|f«iniika liga
08 On
C V !rs,u- Ul- della Valle
Ricreatori
'1.0n	_	«► * *
°l*t n® (-,P^inab
' Don Boico
namizni tenis
£c -
Wol v Nabrežini
61 — Virtu.
10 on ***
Don, v Goric>- Ul. Verdi 13
. * - arac
Na turnirju CRDA
Presenetljiva zmaga Poleta
POLET — CRDA D 3:1 (15:11, 12.15, 16:14, 15:8)
POLET: Neubauer, Suhadolc, Košuta, Kapelj, Matevljič, Križman.
SODNIKA: Milkovič in Tranquilini.
Prejšnja zmaga Poleta na tem turnirju ni bila tako slučajna, kot bi kdo mislil. Sinoči je namreč Polet v 1. povratnem kolu tega tekmovanja izsilil presenetljivo zmago tudi nad ekipo CRDA D, t.j. ekipo, ki je osvojila ob koncu prvega dela turnirja 2. mesto lestvice. Če izvzamemo trenutno zmedo v drugem setu, so Openci držali vajeti igre vseskozi trdno v svojih rokah. Uveljavili so svojo premoč, ki se je odražala predvsem v kolektivni igri, mirnosti ko je Polet svoje nasprotnike dobesedno spravil na kolena. Če nuj med vsemi dobrimi omenimo še posebej le Igorja Košuto, storimo to zato, ker je v zelo kratkem času, od kar se ukvarja s tem športom, osvojil toliko odbojkarskega znanja, da se je povsem enakopravno vključil v šesterko.
NA MEMORIALU M. FILEJA
V	košarki zmaga Gorice
V	četrtek zvečer je bila na spo- nut 8, Gilberto 2, G. Nanut, Cor-
redu poslednja disciplina letošnjega športnega sporeda na tekmovanju za memorial M. Fileja.
KOŠARKA
V finalnem srečanju sta se pomerili peterki Gorice in Štandreža. V telovadnici na Rojcah je zmagala Gorica z 42:20. Moramo pa povedati, da je v štandreškem moštvu manjkal eden najboljših košarkarjev, Marušič. Goričanom je manjkal Levin Rožič, igrala pa sta Mikius in Piras, vendar zadnji zaradi utrujenosti ni predvajal najboljše igre. Nekaj pred tem je namreč nastopil v nekem drugem srečanju in je stopil na igrišče šele v 15. mdnuti prvega polčasa.
Tekmo je sodil dobro in nepristransko Močilnik I.
Postavi ekip.
GORICA: M. Vižintin 4, Vončina 4, Cej 5, M. Kranner, Gravner, Mikius 15, Piras 4, Kovic 10. Pet osebnih: Gravner in Cej.
ŠTANDREŽ: I. Pavlin 1, R. Na-
lllllllllllllllll■llllllllllllllllllll!llllllllllllllllmllllllll
Natečaj št. 13 Bologna.	-	Sampdoria	1
Cagliari	-	Fiorentina	1
Catania	-	Lazio	1
Milan -	Lanerossi V.	1
Napoli - Inter	1X2
Roma - Foggia	X	1
Torino - Juventus	1X2
Verona - Varese	1
Arezzo - Livorno	1X2
Como • Mantova	X
Palermo - Bari	1	X
Alessandria-Reggiana 1 Potenza - Matera	1 X
V RAZNIH KOŠARKARSKIH LIGAH
Štiri naše ekipe za točke
D LIGA
Po prvem uspešnem kolu čaka jutri borovce težko gostovanje v Castelfiraincu. To moštvo je namreč v nedeljo le za boro točko podleglo v Bologni Zucoheriju (53 proti 54) in bo zato dalo vse od sebe, da bo na lastnih tleh osvojilo pivi točki tega prvenstva.
Toda tudi borovci ne bodo igrali podrejene vloge. Nedeljska zmaga jim je vlila poguma, tako da lahko upravičeno upajo tudi jutri na zmago. Žad pa bo v Castedfrancu odsoten center Ambrožič.
Verjetna Borova postava: Zavad-lad, Sancin, Fabjan, Rudes, Lakovič, Starc, Sirk, Škerlj in Pertot.
Jutrišnje kolo:
Dukcevic GO — Thiene, Siloplast
—	Zuceheri BO, San Dona — Tre-viso, Friulana UD — Don Bo co RO, Itadcantieri — Pro Pace PD, Castelfranco — Bor (17.00).
MLAJŠI MLADINCI
Po nedeljskem visokem porazu v Tržiču proti POM se bodo skušali Borovi mlajši mfariinci oddolžiti z zmago proti jutrišnjemu nasprotniku ekipi Grado, ki je trenutno na dnu lestvice brez točk. Tekma Bar — Orado bo jutri v telovadnici v Ul. dedla Valle, ob 11. turi.
Verjetna postarva Bora: Stojan in Valter Hrvatič, Zaivadlal, Šare, Kralj, Kapič, štokedj, Podobnik.
Jutrišnje kolo:
Bor — Orado (11.00), Servolana
—	Don Basco, POM — Italsider.
NARAŠČAJNIKI
V 2. kolu naraščajniškega prvenstva bo Bor igral v telovadnici v Ul. dedla Valle, ob 8.00, prot; favoritu prvenstva, Ricreato-iriju. »Plavi* ne upajo na zmago, prepričani pa so, da bodo zapustili dober vtis. Verjetna postava: Ba-razzutti, Vukotič, Nadiišek, Deško. Žetko, Koemina, Koren, Kalc, Franeta, Klobas.
Poletov« bodo igrali na domačih tleh, in sicer ob 11. uri, proti Don Boscu. Po odličnem nedeljskem nastopu proti Lloydu B in visoki zmagi naši košarkarji upravičeno upajo na ohranitev prvega
mesta na lestvici.
Verjetna postava: Sosič, Daneu, Jugovič, Gantar, Kraus, Guštin, Tavčar, Starc in Košuta.
NARAŠCAJNICE
Poletovke jutri ne bodo igrale svoje prve tekme v tem prvenstvu zaradi zelo čudnih okoliščin. V zadnjem trenutku se je namreč v naraščajniško prvenstvo vpisala še ena ekipa — Intrepda Gradež — tako da jih je trenutno deset. Košarkarska zveza je zato odločila, da bo razdelila ekipe v dve skupini in prvenstvo se. bo začelo prihodnjo nedeljo... seveda če se ne bo medtem vpisala še kakšna druga ekipa.
DEČKI
V okviru priprav na prvenstvo dečkov bodo danes ob 15.30 Borovi dečki odigrali prijateljsko trening tekmo proti Servolani, in siceT v telovadnici v Ul. Caravaggio.
b. 1.
va, Plesničar, Lutman, Brešan 6, Rijavec 3. Pet osebnih: Rijavec.
NAGRAJEVANJE
Zaradi pevskega koncerta Ceci-lijanke nagrajevanja te prireditve ne bodo mogli opraviti jutri, 22. t.m. Na sporedu bo v prihodnjem tednu. Točen datum bodo organizatorji pravočasno objavili v časopisju, poslali pa bodo tudi vabila.
NOGOMET
ZARADI SLABIH IGRIŠČ
Mladinci danes počivajo
Zaradi deževnega vremena in zaradi blatnih igrišč so prejšnjo nedeljo praktično prekinili vse tekme mladinskih kategorij. Dež pa še ni prenehal in zato so v »nevarnosti« tudi današnja in jutrišnja srečanja.
MLADINCI
Po nedeljskem neodločenem izidu proti Unionu bodo gajevci jutri zaradi neuporabnih igrišč počivali. Trenutno so sedaj na četrtem mestu za Aurisino, kd je praktično nedosegljiva, San Giovanmijem in Triestino. Slednji ekipi pa imata tekmo več.
Izidi 10. kola:
Triestina — San Gdovanni 2:2
Gaja — Union	0:0
Rosandra — Audax	n. o.
Edera — Gipo Viani	n.o.
Aurisina je bila prosta.
Lestvica
Aurisina	9	8	1	0 27 6 17
S. Giovanni	10	5	3	2 21 15 13
Triestina	10	4	4	2 20 7 12
Gaja	9	4	3	2 9 4 11
G. Viani	8	3	G	2 13 7 9
Union	10	3	1	6 5 26 7
Edera	9	3	0	6 10 18 6
Audax	9	2	1	6 10 21 5
Rosandra	8	0	2	6 6 17 2
POKAL PACCO
V naraščajniškem prvenstvu za Pokal Pacco niso zaradi dežja in blatnih igrišč odigrali nobene tekme B skupine, tako da je položaj na lestvici nespremenjen.
Lestvica
S. Sergio A	5	2	2	1 8	15	6
Breg	5	0	5	0 5	5	5
Primorje	4	12	15	5	4
Esp. Pio XII	4	1	1	2	12	5	3
ZAČETNIKI
Tudi v začetniškem prvenstvu niso v soboto in nedeljo odigrali nobene tekme, tako da je ostala lestvica nespremenjena. Breg torej vodi skupno z Muggesano v B skupini. Nedvomno je to velik uspeh za naš nogomet in še posebno za Brežane, ki lahko računajo tudi na mlajše sile.
Lestvica
Muggesana	7	5	2	0	25	4	12
Breg	7	5	2	0	10	1	12
libertos Ts 7403 14 78 Flavta	7	2	1	4 3	17	5
Edera	7	0	3	4 4	18	2
Tergeste	7	0	2	5 0	16	2
Edera točko manj zaradi odpovedi tekme.
b. 1.
OBČNI ZBOR JE BIL 18. NOVEMBRA NA DRUŠTVENEM SEDEŽU
Športno združenje Dom iz Gorice je razvilo v zadnjem obdobju bogato in pozitivno dejavnost
S svojimi ekipami so sodelovali na prvenstvih, prijateljskih tekmah, turnirjih in tudi na slovenskih športnih igrah - Igrali so tudi z ekipami iz Slovenije - Posamezniki so dobili posebna priznanja
V sredo, 18. novembra so imeli člani športnega združenja Dom v Gori« občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov in prijateljev združenja, zlasti aktivnih športnikov. Med gosti smo o-pazi.li podpredsednika SPZ Saveri-ja Rožiča, tajnika SPZ Mundi ja Košuto, predsednika Juventine Di-na Ronerja, predsednika športnega društva Sovodnje Viljema Fajta.
Gostje so prinesli tudi pozdrave svojih organizacij. Viljem Fajt je v imenu Sovodemjcev zaželel čim tesnejše sodelovanje, Dano Roner je omenil nujnost koordiniranega dela med našimi športnimi društvi, Saverij Rožič se je zahvalil domovcem za sodelovanje v letošnji prvomajski štafeti in zaželel, da bi se Domu pridružila tudi mladina iz tistih vasi, kjer ni športnega delovanja, Mundi Košuta je prinesel pozdrave vodstva Dijaškega doma in obljubil pomoč Slovenske prosvetne zvez/*,
Poročilo predsednika
Občni zbor je otvoril predsednik Marko Waltritsch. Med druaim je dejal:
»Športno združenje Dom je nastalo že pred leti, imelo je svoja žarišča tako v mestu kot v Štan-drežu; po takratnih začetnih uspehih je na žalost delo zamrlo. Pred približno dvema letoma smo nekateri pričeli govoriti o potrebi obnovitve športne dejavnosti med na-
:	.•	. f-:	i:
L
> a: v,
rf »
>1
Izvoljeni odborniki Doma
lu pa so naša tekmovalci pričeli prinašati domov tudi uspehe.
Zakaj smo obnovili športno združenje Dom? Videli smo, da se slovenska mladina v mestu rada u-dejstrvuje na športnem področju, v mestu samem obstaja še drugo slovensko športno društvo, vendarle vsi naši rnadinci niso hoteli v to društvo. Poleg tega smo sodili in danes bolj kot kdajkoli menimo, da se morajo naše ekipe udeleževati raznih prvenstev, da je naša naloga tekmovati v prijateljskih tekmah z vsemi tukajšnjimi ekipami, naša naloga pa je tudi go-
članl Doma med občnim zborom.
30 mladino. Iz pogovorov, ki so bili v začetku le. privatnega in kontestativnega značaja, smo prišli do spoznanja, da je v Gorici mogoče obnoviti športno delovanje med slovensko mladino.
Uspehi slovenskih tržaških športnikov so bili podlaga za naše delo in so nas bodrili. Na prvih tekmah in prvenstvih smo beležili le začetniške negativne rezultate, kma-
							
o jutri moštva na igriščiI
- -... ■■------....... ■ -».—■ ■■ ■
BOLOGNA
Vavassori ; Roversi, Fedele; Cresci, Janieh (Battisodo), Li-guori (Gregori); Scala, Rizzo, Saivoldi, Buigarelli, Pace. SAMPDORIA
Battara :	Sabadini, Sabatini ;
Comi, Spamdo, Iippi, Salvi, Lo-detti, Oristin, Suarez, Fotia.
MILAN
Cudicdni ; Anquilet‘i, Rosato; TTapattuni, Schneilinger, Bia-siolo; Rognomi, Vlila, Benetti, Rivera, Prati.
L. VICENZA
Ranta; VaLpato, Cisco:	San-
tin. Fontana, Galosi; Dežmani, Cine6inho, Maraschi, Scala in Ciccolo.
ROMA
Ginulfi; Scaratti, Petrolld; Sal-vori. Bet, Santarini; Cappeili ni, Del Sol, Žigoni, Cordova, Amarildo.
FOGGIA
Trentini; Fumagalli, Colla; Pi-
razziiini, Lenzi, Montefusco, Sal-tutti, Garzelli, Bi gon, Villa in Majoli.
CATANIA
Rado; Strueohi, Ohenubini; Reg-giiamd, Buzzacchara, Bernardis, Cavazzami, Vaiani, Badsi, Pe-reni, Bonfanti.
LAZIO
Sulfaro; Wdlson, Facco; Gover-nato, Pofnetes, Marohesi; Mas-sa, Mazzola, Chinaglia, Man-servisi, Dolso.
CAGLIARI
Albertosi; Martiradonna, Mancini Cera, Niccdai, Tomasini; Domenghini, Neme’, Gori, Gre-atti, Brugnera.
FIORENTINA
Superchi; Carpenettj (Stanzial), Longom; Pellegrimi, Ferrante, Brizi; Genmari (Mačehi), Mer-Io, Vitali, De SLsti, Chiarugi.
TORINO
CasteUira; Poletti, Fossati; Pu-ia, Cereser, Agiroppi; Rarr^an-
ta, Madde’, Bud, Sala, Fulici. JUVENTUS
Tanoredi; Spinosi, Furdno; Cuc-cureddu, Salvadore, Morini ; Navellini, Marchetti, Anastasi, Capello, Bettega.
NAPOLI
Zoff; Monticolo, Pogliana, Zur-Mni, Pamzamato, Bianchd, Sarmam, Juliano, Altafini, Ghio, Improta.
INTER
Vieri, Bellugi, Facohetti, Fab bian, Giubertoni, Burgnich, Jair, Bertini, Boninsegna, Mazzola, Corso.
VERONA
Pizzaballa, Namni, Sirena, Ferrari, Batistom, Mascalaito, Maz-zanti, Mascetti, Clerici, Moschi-no, Muiesan.
VARESE
Carmagnand, Perego, Rdmbano, Sogliano, Dellagiovanna, Morini, Carelld, Brignani, Braida, Bonatti, Nuti.
jiti prijateljske stike s slovenskimi športniki na Tržaškem :.ih onkraj državne meje. Ne smemo se zapirati v nekak začaran goriški krog. Tudi na športnem področju mora veljati geslo in zahteva o »enotnem slovenskem prostoru.
Uspeh ni izostal. ,S težavami in s pomočjo raznih dobrotnikov, katerim gre naša zahvala, nam je uspelo opremiti naše ekipe na dostojen način. Naši fantje in dekleta s ponosom nastopajo na raznih tekmah v rdečih dresih Doma in so letos s ponosom tekii skozi Gorico od Grada do Podgore in dalje do Pevme, Oslav,a ter Stever-jana ob priliki velikega prvomajskega teka, ob 25-letnici osvoboditve, ki je združil vso športno mladino slovenskih krajev na Goriškem«.
V svojem govoru si je predsednik zaželel še boljše stike z drugimi slovenskimi športnimi društvi na Goriškem. Dotaknil se je tudi problema vadbenih prostorov. Lani so obstajale težave s telovadnicami, ker je ime.o društvo na razpolago le eno, ki ni imela rednih mer za odbojko. Letos pa se je položaj izboljšal, ker člani društva trenirajo v treh telovadnicah odbojko, v prosvetni dvorani igrajo namizni tenis, v toplih mesecih pa bo na razpolago pred kratkim otvorjeno igrišče v Dijaškem domu, ki je bilo dano društvu oa razpolago.
Tajniško poročilo
Sledilo je poročilo tajnice Nede
tvo 40 aktivnih športnic in športnikov.
»V moški odbojki* pravi tajniško poročilo, «je ekipa Doma sodelovala na slovenskih športnih i-grah v Trstu, imela je prijateljske tekme z Mladostjo iz Doberdoba, s Sovodenj« in z Juventino. Ekipa se je udeležila promocijskega prvenstva: skoraj brez treninga je naša ekipa v hudi konkurenci zasedla četrto mesto med osmimi nastopajočimi. Uspeh bi bil boljši če ne bi nesreča prizadela kar treh tekmovalcev. Moška ekipa je igrala tudi na Opčinah ob priliki o tvoritve tamkajšnjega igrišča, zasedla je prvo mesto na letošnjem memorialu M. Filej, sedaj pa se pripravlja na prihodnje prvenstvo.
Druga moška ekipa, sestavljena iz mlašjih igralcev je nastopila na občinskih mladinskih igrah. Naši igralci so v hudi konkurenci v goriški občini zasedli prvo mesto, nato so zastopali goriško občino na pokrajinskih tekmah in se tu uvrstili na tretje mesto. Uspeh teh naših igralcev nam vliva upanje v vzgojo dobrega naraščaja v tej panogi.
V sklopu našega združenja obstaja tudi ženska odbojkarska ekipa, ki je, podobno kot moška, nastopila na lanskih slovenskih športnih igrah v Trstu. Imeli smo nato dve prijateljski tekmi z ekipo iz Nove Gorice, igrali smo z Azzur ro iz Gorice, s Sokolom in z Bregom s Tržaškega. V maju smo nastopili na promocijskem prvenstvu, kjer žal nismo dosegli vidnega u-speha, ker smo Šli na to prvenstvo brez večje priprave. Le neredno smo uporabljali telovadnico, ker smo jo pač imeli le malokrat na razpoiago. Na tem prvenstvu so sodelovale ekipe Azzurra in AGI iz Gorice, Torriana iz Gradiške ter Corridoni Sv. Petra ob Soči, torej ekipe z bogato tradicijo.
Tudi z ekipo namiznega tenisa, moško in žensko, smo sodelovali na lanskih slovenskih športnih igrali v Trstu. Nastopila smo s petnajstimi tekmovalci. Sodelovali smo lani in letos na memorialu M. Fileja, na drugih turnirjih v Trstu in Gorici ter na tekmovanjih za italijanski pokal. Letos februarja smo nastopili na pokrajinskem prvenstvu. Z dvanajstimi tekmovalci smo sodelovali tudi na spominskem turnirju Giannija Ferletiča v Doberdobu. Fantje so imeli v namiznem tenisu precej uspeha, osvojili so prvo mesto v promocijskem prvenstvu in s tem prestopili v višjo, C ligo. Moram tu omeniti Igorja Komela in Mirjam Devetakovo, ki sta dobila plaketi za svoje uspehe na Slovenskih športnih igrah.
Prepričana sem. da se bo delo našega društva razvijalo v še pozitivnejši smeri, je svojo poročilo zaključila tajnica društva, »ker smo preboleli svoje začetne težave in pričenjamo korakati vštric z že afirmiranimi športnimi društvi*.
Blagajniško poročilo
Blagajnik Danilo Jakin je nato
Darrukove. Omenila je začetne te- ■ podal obračun blagajne, iz katere-žave, povedala, da ima danes druš-|ga je razvidno, da je bilo moč do-
slej zadostiti potrebam raznih ekip, potrebna pa bo odslej večja financ na angažiranost ker se delovanje društva širi.
Diskusija
V	diskusijo, ki .je sledila poročilom, so posegli številni prisotni čla ni društva.
Dino Roner .je izrazil željo, ki izvira iz določenih potreb, da bi postalo športno združenje Dom center slovenskega športnega delovanja na Goriškem, da bi ustvarili koordinacijski odbor z drugimi športnimi društvi. Brez dvoma bi tako izkoristili marsikatero do sedaj neizkoriščeno možnost in bi bilo mogoče doseči še kak uspeh.
Mundi Košuta je govoril o dru štvenih financah. Dejal je. da je to pereče vprašanje, vendarle je izrazil prepričanje, da bo mogoče dobiti razne podpore, seveda pa je te treba zahtevati po dokazanem delovanju in uspehih. Izrazil .je željo, da bi Dom v prihodnosti priredil kak turnir, tudi z mednarodno udeležbo. Dal je pobudo za prireditev zabavnega večera, na katerega bodo povabili vse mladince, ki so sodelovali na letošnji prvomajski štafeti. Ob tej priliki bodo vrteli tudi film, ki so ga posneli tedaj. O problemu večera, posvečenega štafeti, je spregovoril tudi Saverij Rožič, ki je izrazil željo, da bi se take mogočne prireditve ponavljale od časa do časa.
Daljši je bil poseg v diskusijo prof. Alda Rupla. »Prvo kar moramo razčistiti v javnosti*, je dejal govornik, «so odnosi med športnim združenjem Dom in Slovenskim dijaškim domom. To sta dve popolnoma ločeni stvari, katerih edina vez je ta, da nekateri gojenci dijaškega doma sodelujejo v športnem združenju Dom. Ne bomo torej dovolili nadaljnjega umetno napihnjenega mešanja pojmov.*
Dejal je, da zaupa v bodočnost Doma ker imajo sedanje ekipe za seboj že velik naraščaj, omenil je s tem v zvezi možnost ustanovitve nove telovadne sekcije in sekcije za minibasket. Prof. Rupel se .je dotaknil tudi problema financ in naloga novega odbora bo urediti to vprašanje, vstevši članarina. Slovenski šport v zamejstvu se lahko lepo razvije. Dokaz za to so slovenske športne igre, kjer smo Slovenci v Italiji zmožni mobilizirati od tisoč do c’va tisoč aktivnih športnikov. To je dokaz življenjske sile naše manjšine. Prof. Rupel je še izrazil željo, da bi Dom razširil svoje delovanje tudi na širše področje mladinskega društva.
V	debato so nato posegli z raznimi predlogi še Eda Mikluš, Vil ko Fajt, Martin Tomažinčič. Saverij Rožič in Igor Komel.
Volitve
Po zaključku debate so sledile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: arh. Jože Cej, Neda Dornik, Danilo Jakin, Igor Komel, Edmund Košuta, Eda Mikluš, Rudi Pavšič. Dino Roner, prof. Aldo Rupel, Martin Tomažin čič, Jurij Tomšič in Marko Wal-tritsch.
* « •
Novemu odboru želimo obilo u-spehov za nadaljnji razvoj športnega združenja Dom in slovenskega športa na Goriškem nasploh.
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
Pianu:
1	i X 2
1
2 1 2
1 2 2 1 1 1 2 X 1
1 X

FRELIH
RA EKVATORIALNI PLANOTI MED MOUNT KENY0 IN MOMBASO
( ................................... 4.
jk^žabno življenje teče še vedno v obeležju angleškega Povečini v klubih In športnih igriščih. Seveda so člani 1.»^.. Predvsem imavltl tujci, dočim se domačini sestajajo lokalih. NIČ nenavadnega nd, da srečaš v večernih In Urah v istih boljših lokalih črnce, Inddjce ln belce, smetano visoke nairobijske družbe. Za širšo zabavo Sbi ^redvsem lepi modemi kinematografi ln razni nočni h« s&i111 Prernore mesto razen miuzeja in nekaj umetni-0610 dve m^e™1 gledališki dvorani. Seveda sem sklenil navezati stike z gledališkim življenjem v osrčju
v-v^ “va Je emancipiranost črnskih žensk. Kenijke gredo ^L^gostokrat same, posamič ali v skupinah v lokale I« Je° 111 PIe®- T° 80 povečini uradni oe in učiteljice, ki ? °l*isk lokala kjer se pleše, edina zabava. So živahna '	dekleta, Id pri tem ne mislijo na nič slabega,
^ Poiščejo v lokalu partnerja za ples. To Je posebna ^ “Obodne izbire človeka za zabavo ln razvedrilo.
večera, ko sem se namenil v gledališče se md Je da md Je na cesti prekrižalo pot brhko črnsko
dekle. Skoraj bi se bila zaletela drug v drugega in v svojem opravičevanju je že stekla beseda med nama. Čudil sem se, da je bilo dekle v pozni večerni uri samo na ulici. Vprašal sem Jo kam gre. Ljubko me je povabila naj grem z njo na ples. Kam le, sem bil dalje radoveden. Dejalo je, da ni daleč lokal, kjer igra izvrsten črnski plesni orkester. Opravičil sem se ji, da ne morem, ker sem bil namenjen na predstavo v gledališče. Vprašala me je še kdo sem in od kod prihajam. Razveselila se je, ko sem Ji dejal, da sem Jugoslovan, ki se želi seznaniti z njeno domovino. Bilo Je izobraženo dekle. Sla sva nekaj časa skupaj in prešla široko cesto do okrogle visoke stavbe ameriškega hotela Kil ton. Za smer potd k Donovan gledališču sem vedel, vendar ne natančnega kraja. Pojasnila mi Je kod naj grem in povabil sem jo s seboj. Laskalo Ji Je moje povabilo, vendar se je Izgovorila, da žal ne more iti, ker Je bila dogovorjena s prijateljicami. Ponovno me je povabila na ples, vendar sva se pred Hiltonom prisrčno poslovila, kot bi bila že stara znanca in odšla vsak po svoji poti naprej.
V gledališču Donovan sem opazil, da razen belcev in nekaj Indijcev, med obiskovalci ni bilo nobenega domačina, razen biljeterjev, ki so bili samo črnci. Verjetno je tudi zaradi tega odklonila moja trenutna simpatična znanka povabilo v gledališče.
Motili bi se, če bi pričakovali v Keniji gledališko življenje
Kikujku na ulici Nalroblju
afriškega življa, čeprav obstaja tudi takšno, vendar je še v zorenju in v zavesti bližnje prihodnosti. Presenečenje pa je temvečje, da gledališko življenje na visokoravni kenijski planoti v neposredni bližini ekvatorja sploh obstaja, čeprav se razvija v duhu evropske, odnosno angleške kulture.
Po osamosvojitvi Kenije, ki je modro ravnala glede na obstoj svojega življa v prihodnosti, Je Evropejcem dovoljeno nemoteno nadaljnje prebivanje v Keniji. Poleg bissnesa se posredno ali neposredno udejstvujejo tudi v kulturnem življenju.
Se dalje obstajata in delujeta angleška amaterska skupina in poklicno gledališče, ki je menda edino profesionalno gledališče v vzhodni Afriki. Po njunem vzgledu snujejo poklicno črnsko Kenijsko narodno gledališče, ki pa Je še v razvoju in študijsko deluje kot študentovsko gledališče v okviru univerze, odnosno kenijskega kulturnega centra.
Ustanova Kenya National Theatre, ki Ji načeljuje kot direktor Kenijec Adagali, poseduje lepo gledališko stavbo podobno mnogim londonskim dvoranam, dočim je zunanjščina prilagojena afriškemu ambientu. Dvorano dajejo v najem domačim in tujim amaterskim gledališčem in kulturnim skupinam. V njej prirejajo razen gledaliških predstav še glasbene in folklorne festivale, koncerte in njim sorodne umetniške prireditve.
V	kratkem času bivanja v Keniji sem si ob večerih vendar lahko ogledal po eno amatersko in profesionalno angleško predstavo in uprizoritev črnskega ansambla na nairobijski univerzi.
V	ljudskem kenijskem gledališču, kot se za zdaj imenuje le zgradba, sem prisostvoval dvema krajšima komedijama Johna Mortimera »Oporoka# in Toma Stopparda «Resničen inšpektor Hound«.
Pred samim pričetkom predstave smo vsi vstali, ker so, kot Je navada v angleških gledališčih, zaigrali državno himno,
Sredifife Nairoblja
(foto E. Frelih)
seveda tokrat kenijsko, ki je ob osvoboditvi zamenjala kolonialno angleško. Predstava igre «Oporoka» ali ((Poslednje pismo«, ki je prej skeč kot pa komedija v kateri nastopata dve osebi, sta s svojo igro bolj ali manj uspešno vzbujala zabavo in smeh pri ne preveč kritičnem angleškem občinstvu.
V drugem delu ((Resnični inšpektor Hound« je bila igra šestih igralcev bolj sproščena in pri rodna, razna komedijska presenečenja, kd Jih vsebuje delo na pretek, pa so vzbujala mnogo zabave. Vse skupaj pa ni bilo nič posebnega. Videti Je, da se želi zdolgočasena angleška manjšina v gledališču
predvsem zabavati.	... .	.
(Nadaljevanje slediJ
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančižka 20 Telefon 37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir.	Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 "3*270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22ču»
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgov*kM50'
finančno - upeavni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri up
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš lis'18
V
VROČE OZRAČJE NA RIMSKI UNIVERZI
Po fašističnem izzivanju še oster poseg policije
Policija je priprla voditelja novonacistične skupine, ki so ga izpustili po kratkem zasliševanju ■ Nekaj ranjenih po neredih na univerzi v Nanterru
NA POVELJE IZ VESOLJSKEGA SREDISCA PRI RAJKONURU
»
Ponoven premik «Lunohoda 1 po puščavi v «Morju deževja*
Robati tipa «Lunohod» za raziskovanje Marsa in Jupitra Odkritja ZDA glede «HelIasove puščave» na «rdečem planetu »
fctv V -	' v '
Oborožena policija za neoboroženimi študenti. Kje pa so provokatorji?
RIM, 20. — Ozračje na rimski univerzi je postalo danes zelo vroče "Sporni* fakulteti sta pravna in jezikoslovna, mogoče ker so pripadniki neofašistične organizacije «Fronte delta* in neonacistične «A-vanguardiia nazionale* najbolj številni.
Do spopada je prišlo danes zjutraj pred univerzo, ko so se pripadniki '(.študentovskega gibanja* pogovarjali na stopnišču. Desničarji so komaj razbili nekaj stolov in opreme, da bi prepričald študente, naj zapustijo poslopje. S kosi stolov so se nato podali na stopnišče, kjer so začeli izzivati ostale študente. "Zletel* je prvi kamen, dvignile so se palice in takoj je prišlo do ruvanja in pretepa. Ko je kamen zbil prvo okno je izza vogala prihiteta policija, ki je z običajno spretnostjo razgnala študente.
Agenti so ujeli in odpeljali na kvesturo voditelja organizacije "Fronte Delta*, vendar so ga že po krajšem zasliševanju izpustili. Policija je seveda uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdo je zbil šipe, vendar po mnenju vioe-kvestorja Epifania »provokatorji* niso pripadniki skupin "Avanguardia nazionale* in "Fronte delta*, ker je te "ustavila* policija pred pravno fakulteto.
Tudi dijaki višjih srednjih šol še niso zaključili svojih stavk. V mnogih mestih so organizirali sprevode s transparenti, tako na primer v Rimu, Veroni in Turinu. Nadaljuje se zasedanje inštituta za geometre v Rimu in Bariju. Pred tehničnim zavodom "Sommedller* v Turinu pa je prišlo tudi do lažjega spopada, med katerim so bili trije dijaki ranjeni.
Nič manj napeto ni ozračje na univeri v Nanterru. študentje so demonstrirali zaradi bivšega ministra za varstvo prof. Jeana Foyera, ki bi moral poučevati davčno pravo, Kakih sto agauchistes* se je že zgodaj zjutraj spopadlo s šestdesetimi policisti (brez unifome), ki jih je najel sam prof. Foyer. Kolegom so seveda prihiteli na pomoč poklicni agenti, ki so zasedli univerzitetni «campus». Bilo je seveda nekaj ranjenih.
Policija klonila pred pripadniki «Black Panthers»?
NEW ORLEANS, 20. - Že nekaj dni je bilo v New Orleansu zelo napeto ozračje. Člani znane črnske organizacije »Black Panthers* so bili v svojem sedežu, ki jih je policija obkolila z »uradno* utemeljitvijo, da niso plačali najemnine za
prostore, v katerih so imeli svoje sestanke. Policija je obkrožila stavbo z blindiranimi vozili. Zbranih je bilo nad 100 agentov. Kmalu pa se je okoli agentov zbralo vse temnopolto prebivalstvo četrti, kar pomeni približno 1.000 oseb. Prišlo je do »lažjih* spopadov in pretepov: neki policist je bil lahko ranjen, 14-letnega temnopoltega dečka je zadel strel. Odpeljali so ga takoj v
bolnišnico tako, da ni znano, če je rana huda.
Nato so se policisti oddaljili. Na-čilnik pilicije je izjavil, da so to storili iz »velikodušnosti*, ker so hoteli omogočiti sekciji «Black Panthers* — ki se imenuje «Narodni odbor za boj proti fašizmu* — da lahko stopi do sodišča in poravna najemnino, tako 'da jih sodnik ne bo izgnal iz prostorov.
MOSKVA, 20. — Sovjetski »Lu-rwhod» se je danes ponovno premaknil za 82 metrov. Po radijski povezavi, ki je traijaila 4 ure in 25 miout z vesoljskim središčem (za katerega domnevajo da je v blržini Bajkonura v Kazakstanu), se je oddaljil od vesoljske ladje za 125 metrov.
Upravljanje lunarnega vozila so sovjetski strokovnjaki opravili tako kot v prejšnjih radijskih povezavah z »Lunohodam* v času ko je mogoča »radijska vidljivost*.
Za časa zadnjega potovanja «Lu-nohoda* po lunini površini so znanstveniki z radijskim poveljem z Zemlje sprožili radioelektrični spektrometer, s katerim preiskujejo kemično sestavo luninih kamenin na površini. S sondiranjem te površine skušajo ugotoviti »mehanične* lastnosti luninih tal, kar je zelo važno in pomembno za nadaljnjo vožnjo lunarnega vozila »Lunohoda 1». Te lastnosti ugotavlja aparat, ki ga spravijo v stok s kamenino.
Na današnjem »sestanku* z lunarnim vozilom so sovjetski učenjaki nadaljevali tudi zbiranje podatkov virov rentgentskih žarkov, ki prihajajo iz vesolja, ki je izven območja »Galaksije* (»rimska cesta*). V ta namen uporabljajo teleskop, ki je nameščen na »Luno-hodu*.
Vesoljski robot, ki se premika z osmimi kolesi, pa je medtem posredoval Zemlji nove slike. Med
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111119
PO PETDNEVNIH RAZGOVORIH V VARŠAVI
Državni tajnik SFRJ Tepavac je zaključil obisk na Poljskem
Tepavac in Jendrychowski sta v imenu svojih vlad potrdila solidarnost z vietnamskim ljudstvom in obsodila politiko Izraela na Bližnjem vzhodu Pred odhodom iz Varšave je Tepavac še odgovoril na vprašanja novinarjev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac se je vrnil nocoj s svojimi sodelavci po petdnevnem uradnem obisku na Poljskem iz Varšave i državami, v Beograd.
V sporočilu o obisku in pogovorih se med drugim poudarja, da sta Tepavac in Jzndryehowški ugotovila, da se zadnje čase politično-kultumi, znanstveni, posebno še gospodarski odnosi med obema državama uspešno odvijajo. Izrazila sta prepričanje, da je sistematsko, stabilno in vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko v interesu narodov obeh držav, saj služi miru in socializmu. Ministra sta izrazila pripravljenost svojih vlad, da to sodelovanje še razvijata, obogatita ter poglobita na vseh področjih s spoštovanjem načela suverenosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. V sporočilu se poudarja, da sta ministra posvetila posebno pozornost vprašanju sodelovanja in varnosti v Evropi ter pri tem z zadovoljstvom ugotovila, da podobno sodelovanje med evropskimi državami in priznanje povojne realnosti prispevata k popuščanju napetosti in ustvarjanju ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj med-evrepskega sodelovanja in graditve sistema evropske varnosti. Obe strani sodita, da bi konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti, na kateri bi enakopravno sodelovale vse evropske in druge zainteresirane države lahko odigrala pomembno vlogo v graditvi sistema varnosti v Evropi. Ministra Poljske in Jugoslavije sodita, da so dozo-
ri ji; rib katerih bi se razpravljalo o konkretnih vprašanjih. Tepavac in Jendrychowski sta istočasno opozorila na potrebo po razvoju drugih oblik sodelovanja med evropskimi
V poročilu se nadalje omenja, da sta obe strani potrdili svojo solidarnost z junaško borbo vietnamskega ljudstva in izrazili polno podporo najnovejšim predlogom revolucionarne vlade republike Južnega Vietnama. Obsodili sta sedanjo politiko Izraela na Bližnjem vzhodu in se zavzeli za rešitev krize na osnovi resolucije Varnostnega sveta od 22. novembra 1967.
Tepavac in Jendrychowski sta tudi tokrat poudarila vlogo in pomen delovanja svetovne organizacije za mir in opozorila na potrebo uresničenja .ljene univerzalnosti. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je obvestil poljskega zunanjega ministra o delovanju neuvrščenih držav in o rezultatih konference v Lusaki. Poljska daje polno podporo tem državam v njihovi borbi proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu in naporom za polno politično in gospodarsko neodvisnost v interesu miru in napredka.
Predsednik ministrskega sveta Poljske Josef Cyrankiewicz in zunanji minister Stefan Jendrychow-ski sta z zadovoljstvom sprejela vabilo, da obiščeta Jugoslavijo.
Pred odhodom iz Varšave je državni tajnik za zunanje zadeve Tepavac na tiskovni konferenci domačih in tujih novinarjev izjavil, da so bili obisk in pogovori zelo koristni in da je jugoslovansko-poljsko
prijateljstvo postalo realnost. V od-reli pogoji, da se poleg dvostranskih i govor na vprašanje novinarjev je Drične z večstranskimi posvetova-1 Tepavac dejal, da so jugoslovanske
VOJINOVIČ:
COLOMBOVO ODKRITJE KITAJSKE
m
»Dnevnik«, Novi Sad
in poljske ocene do evropskega položaja podobne. Za Jugoslavijo je posebno važen položaj na Balkanu. Jugoslavija ima stike z vsemi balkanskimi državami, vendar so odnosi različni. Izboljšanje teh bi, po mnenju Tepavca, predstavljalo resen prispevek k e/ropski varnosti, ki se lahko zagotovi samo z enakopravnim sodelovanjem vseh evropskih držav, a ne na blokovskih pozicijah.
Na vprašanje nekega poljskega novinarja, kakšno stališče sta zavzela Tito in Nixon o položaju v Vietnamu, je Tepavac odgovoril, da je Tito v svoji zdravici jasno prikazal nespremenjeno stališče Jugoslavije. »Predsednik Nixcn je prišel v neuvrščeno deželo, ker je realist, nas ni skušal spremeniti. Jugoslavija podpira in bo do kraja podpirala junaško borbo vietnamskega ljudstva, zato pogledi Tita in Nixo-na niso mogli biti niti podobni.* Dopisniku Tass je Tepavac odgovoril, da so perspektive odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zelo dobre. K temu sta prispevala tudi obiska Ribičiča v Sovjetski zvezi in Gromika v Jugoslaviji.
Na vprašanje nekega tujega novinarja, kaj misli o Brežnjevovi doktrini omejene suverenosti, je Tepavac odvrnil: »Ne vem, zakaj ste to povezali z Brežnjevom. Na svetu so široko razširjene omejenosti suverenosti. So tudi vojaški napadi na suverenost. Kar se pa tiče dogodkov na češkoslovaškem, bi že-
leli, da bi jih 'spregledali’’, ker je
to v interesu vseh evropskih narodov.* Na vprašanje o perspektivah odnosov Jugoslavije s Kitajsko je Tepavac izrazil zadovoljstvo, da sc odnosi z Ljudsko republiko Kitajsko počasi normalizirajo. Dodal je, da bi od tega nihče ne mogel imeti škode, temveč da bo lahko samo koristilo tudi drugim.
B. BOŽIČ
drugimi so slike lunine površine s sledmi, ki jih je vozilo pustilo za seboj. Na nekaterih slikah so tudi vidind nekateri dedi vozila in detajli okohšnega zemljišča.
Kot smo že poročali, skrbi za premike »Lunohoda* po Lunini površini peterica »vesoljskih šoferjev*, ki iz središča pri Bajkonoru sledijo potovanju vozila s televizijskimi kamerami. Danes se jim je posrečilo, da so pravilno usmerili lunarno vozilo, ko se je nenadoma znašlo pred globokim kraterjem. Nadalje so ga pravilno pognali po vzpetini, ki je imela 14 stopinj naklona.
Medtem je znanstvenik Georgij Petrov, brat znanega Borisa, ki je eden od najvidnejših predstavnikov sovjetske kozmonavtike, dovolil «Pravdi» intervju v katerem je obširno govoril o teleskopu za rentgenske žarke, ki je nameščen na lunarnem vozilu. Ta aparat bi moral prispevati v veliki meri za odkrivanje petdesetih virov rentgenskih žarkov, ki so jih do sedaj odkrili v vesolju. Georgij Petrov je pristavil, da je »Lunohod* o-premljen tudj z aparatom, ki u-gotavlja in meri kozmične žarke, ki prihajajo s Sonca.
Zanimivo je, da je Georgij Petrov izjavil v intervjuju s »Pravdo*, da obstajajo možnosti življenja na Marsovi »ovršini. Petrova opazka je zanšnwa, ker so ame-rikanski znanstveniki praktično izključili možnost obstoja živih bitij na Marsu. Amerikamci so prišli do tega zaključka na podlagi odkritij ameriške sonde «Mariner», ki je leta 1965 ugotovila, da ne obstajajo sloviti Marsovi «predpisi», ki so jih znanstveniki »odkrili* koncem preteklega stoletja. Podatki, ki jih je nudila sonda «Mariner» so nadalje izključevali življenje zaradi prevelike razredčenosti Marsovega ozračja ter ogromne vročine na Marsovem ravniku ter velikega mraza na njegovih tečajih.
Petrov, je v svojem intervjuju izjavil dobesedno: »Preden bi se poslalo na Mars človeško odpravo, bi bilo treba ugotoviti, če obstajajo na tem planetu kakršnikoli znaki žrvLjemja in 6e bi ti ne utegnili bati nevarni za človeka*.
Po mnenju sovjetskih znanstvenikov bo torej odkrivanje »rdečega planeta* treba prepustiti v prvem razdobju vozilom tipa «Luno-hod». Prav to vozilo bi lahko tudi pomagalo pri odkrivanju planeta Jupitra.
Iz Boulderja v Koloradu pa sporočajo medtem, da so znanstveniki ugotovili da gre v primeru neke svetle pokrajine, ki jo je opaziti na površini planeta Marsa, za depresijo s premerom 2400 km, ki je globoka 3600 metrov, in ne za nekakšno puščavo. Ta depresija je znana pod imenom »Hellasova puščava*. Znanstveniki univerze v Koloradu so prišli do omenjenega zaključka na podlagi slik, ki sta jih posredovali ameriški sondi tipa »Mariner*, ki sta v marcu lani obšin od blizu »rdeči planet*. Znanstveniki še niso ugotovili, zakaj je prišlo do te depresije, ker ni opaziti v bližini nobenega kraterja. Upajo, da bosta bodoči sondi tipa »Mariner*, ki ju bodo izstrelili prihodnje leto, pomagali pri odkrivanju te zagonetke.
Iz Moskve sporočajo nadalje, da bo »Lunohod 1» nadaljeval raziskovanja po lunina površini vse dokler ne bodo sovjetski znanstveniki prišli do popolnejših podatkov glede te površine v »Morju deževja*.
Sovjetska časopisna agencija Tass je sporočila, da Je lunarno vozilo "Lunohod* povečalo svojo hitrost. Poskus podvojene hitrosti so opravlM ob 2.15 ter je trajaj eno minuto. Do sedaj Je "Lunohod* poslal na Zemljo 14 izredno dobrih slik lunine površine.
Jugoslavija dobi kontejnersko ladjo
pravni odlbor združenja jugoslovanskih. pomorskih ladjarjev, ki je med drugim sklenil, da bo združenje v bližnji bodočnosti kupilo v tujini večjo ladjo za prevažanje kontejnerjev ter da si bodo vsi investitorji delili dohodek, oziroma krili izgubo, če se bo poslovanje te ladje izkazalo za nerentabilno. To bo prva kontejnerska ladja, ki bo plula pod jugoslovansko zastavo in hkrati ena izmed prvih, ki bo prevažala kontejnerje po Jadranskem morju. Kakor je znano, je Tržaški Lloyd pred časom naročil v neki domači ladjedelnici gradnjo večje enote za prevažanje kontejnerjev, ki jo namerava postaviti na progo Severna Evropa - Avstralija, in sicer v sklopu mednarodnega sporazuma. Med jugoslovanskimi pristanišči se Reka najbolj intenzivno pripravlja za sprejemanje kontejnerjev Na področju pred "Brajdico* nameravajo pripraviti v ta namen 300.000 kv.m novega luškega prostora, ki ga bodo pridobili z nasipanjem morja. Delo bo seveda trajalo nekaj let, začasno pa bodo kontejnerjem namenili del Tržaškega nabrežja, na katerem je danes urejeno lesno skladišče. Prostor bo pripravljen že v razmeroma kratki dobi, zmogljivost te zasilne "kontejnerske* obale pa bo nujno precej omejena.
Na dubrovniškem srečanju so predstavniki pomorskih podjetij sprejeli tudi nekatere druge sklepe.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI \
Prezanemarjeni problem invalidskih upokojencev
Skoraj da ne mine mesec dni, ne da bi zasledili kakih manjših zakonskih sprememb v prid pokojninskega zavarovanja. Kljub temu obstaja na pokojninskem področju cela vrsta perečih problemov, ki čakajo na rešitev. Eden teh problemov, o katerem nam piše čitatelj Andrej Z. so invalidske pokojnine.
Zaradi slabega zdravja sem pred petimi leti zaprosil za invalidsko pokojnino, ki mi je bila tudi odobrena v višini 36.009 lir mesečno. Seveda sem moral še naprej delati, saj nisem mogel s tako nizko pokojnino živeti, in sem si zato poiskal. lažjo zaposlitev. Glede na to, da sem vsega skupaj zaposlen že 35 let, sem mislil, da lahko zaprosim za pokojnino za dovršeno delovno dobo, a so mi rekli, da niman te možnosti, ker sem že upokojen kot invalid. Torej za nas invalidske upokojence ni nobene možnosti, da bi prišli do višje pokojnine. Z ene strani ne moremo zaprositi za pokojnino za dovršeno delovno dobo, z druge strani pa, ko bomo dovršili 60. leto, kljub temu, da smo bili vsa ta leta v delovnem razmerju, nam ne bodo izračunali pokojnine na podlagi višine plače zadnjih let. Ali se bodo na kak način popravile sedanje krivice do invalidskih upokojencev?
Ne moremo drugače, kot da se pridružimo utemeljenim pritožbam našega čitatelja, saj so invalidski upokojenci že celo vrsto let najbolj zanemarjena kategorija socialnih zavarovancev. Ravno zato, ker so problemi zelo pereči, leto za letom odlašajo njih rešitev. Iz istega ra-
zloga sta se zadnja dva zakona le bežno dotaknila Pr0,kt, invalidskih upokojencev z utemef vi jo, da je v programu nov kon, ki bo dokončno rešil vse Plv bleme invalidskih pokojnin.
V pričakovanju tega zakona *!
suvanju	. r- ,«nj
iščejo vse možne rešitve, ki n. delno omilile diskriminacijo do
validskih upokojencev. Tako se ^ razpravlja o možnosti, da M . tudi invalidskim upokojencem, nadaljujejo z delovnim razmerje . izračunavala pokojnina na P višine plače zadnjih let deloVM>“
6aUllJJ.ll IV"---.	-n,
razmerja. Tu pa se postavlja 'TL sanje, če se invalidskim uP°"0Jto cem taka rešitev izplača gle?® ^
prizna®*
iiiiiiiiiiiiiikiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiifimiiiiiiiiiiiftiMiiniiinniiiiiitiiiiiiiiiitniiiniiiiiiii
«PATSY» SE POMIKA PROTI JUŽNI KITAJSKI
Tajfun na Filipinih terjal nad 100 žrtev
Neurje je prizadelo 15 pokrajin in 9 mest na osrednjem in južnem delu Luzona • Škoda znaša samo v Manilli in okolici okrog 8 milijard lir - 23.230 oseb brez strehe
DUBROVNIK, 20. — V preteklih dneh se Je v Dubrovniku sestal u-
MANILA, 20. .-sr Tajfun «Patsy» se je končno oddaljil od Manile in bližnjih področij, kjer je včeraj povzročil razdejanje, smrt in ranjence, ter se pomika po morju proti južni Kitajski. Danes zjutraj je bil približno 540 kilometrov daleč od Manile, ni pa izgubil svoje uničevalne moči.
Po zadnjih uradnih podatkih, naj bi število žrtev znašalo 70 oseb, 42 ljudi je pogrešanih, 372 je ranjenih škodo pa so ocdftili okrog 72 milijonov pesov (ali osem milijard lir). Podatki o škodi naj bi bili sicer omejeni na področje »Velika Manila*. Kakor smo že včeraj omenili .je prebivalstvo prestranše-no zapustilo domove in se zateklo v javne stavbe. Po zbranih podatkih. naj bi bilo brez strehe kar 23.230 oseb, ki so jih začasno naselili v 21 zbirališčih. Tudi to velja samo za Manilo in bližnjo oko lico.
šole in javni uradi so še vedno za,prti. Nekateri bodo začeli vsaj delno delovati jutri, za ostale — ki so delno poškodovani — pa bodo oblasti sproti ukrepale. Samo dve radijski postaji na dvanajst redno delujeta, nobena od dveh televizijskih postaj pa ni mogla niti delno oddati svojih programov. Od šestih večjih dnevnikov, ki izhajajo v deželi, je danes izšel samo eden v Manili.
«Patsy» sicer ni prizadel samo Manile, kakor smo že omenili, temveč tudi okolico, ki zavzema kar 15 pokrajin in devet mest na osrednjem in južnem delu Luzona. Ni še znano kolika je škoda v teh pokrajinah, vendar bi morala biti precejšnja.
Danes je sicer sijalo sonce, kar .je pa samo podčrtalo razdejanost: na cestah ležijo razbitine, mnogo je izrutdh dreves, telegrafsko-tele-fonski ter električni drogovi ležijo v blatu ob poteh, ovijajo pa jih

PREDAVANJI PROF. FRANCA KARETA V KULTURNEM DOMU
Slike iz « Dežele severnega sija»
v
Čarobni svet v gorovju «Doma velikanov»
Sinoči je v mali dvorani Kulturnega doma prof. Franc Habe predaval o svojem potovanju po Danskem in Norveškem. Predavanje z naslovom »V deželi polnočnega sija* je priklicalo na vobilo Slovenskega planinskega društva v Trstu veliko ljubiteljev gora in planin, a v tem primeru še posebno tiste, ki se zanimajo za kraje, ki so oddaljeni od nas na tisoče kilometrov. Prof. Habe je prikazal občinstvu okoli 200 diapozitivov, kar je le slaba tretjina vseh posnetkov, ki jih je napravil v deželah Daljnega severa.
Predavatelj je razdelil prikaz svojega potovanja v dva ločena dela: na eni strani je opisal življenje na
Danskem, posebno v kmečkih predelih, na drugi strani pa je s posebnim poudarkom opisal svoj vzpon na vrh Gald hoepigen v gorovju Jotunhaimen (»Dom velikanov*) v Srednji Norveški, kjer so največji ledeniki, kar jih pozna Evropa.
Danska je dežela valovitih planot, ki nikjer ne segajo več kot 300 m nad morsko gladino. Pred deset tisoč leti je to področje pokrival še večni led zadnjega ledenega obdobja. Danes je ta dežela, posebno na področju kmetijstva, izredno razvita, kjer najbolj donosne kmetije ne merijo več kot 10 ha. Vsi kmetje pa imajo skoraj brez razlike izred-do visoko izobrazilo.
Prof. Habe je obiskal to deželo v el.
družbi prijatelja s katerim je bil skupaj v nemškem taborišču in ki ga je prišel nalašč iskat v Postojno, da bi ga popeljal v dežele Daljnega severa.
Toda kot smo dejali, je bila osrednja točka Habetovega predavanja obisk gorovja Jotunheimena, kjer se pod pobočji najvišjega vrha začenjajo trije ogromni norveški fjordi, ki segajo več kot 100 ali 150 km daleč, tja do Atlantskega oceana. V tem svetu je prof. Habe pričaral na svoje filmske posnetke vse bogastvo megle, dežja in mraza Daljnega severa, pa tudi njegove čudovite lepote, kadar redkokdaj posije sonce v ta oddaljeni kot Evrope.
strgane in zapletene žice. «bidon ville* so kar izginile. Čeprav so tajfuni in cikloni precej običajni pojavi na Filipinih, so prebivalci glavnega mesta izjavili, da še ne pomnijo tako divjega tajfuna, kot je «Patsy». Zadnje hudo neurje, ki je prizadelo toliko škodo, je bilo leta 1882, tako vsaj pravi ustno izročilo.
Kakor .je znano so na Filipinih pričakovali papežev obisk. Ob tej priložnosti so pripravili tudi posebne zveze in proge, slavoloke in priložnostne lesene stavbe. Vse to je tajfun uničil. Član pripravljalnega odbora Lorenzo Cruz je javil, da bodo skušali do papeževega prihoda — ki bi moral biti 27. novembra — vzpostaviti vsaj zveze, ki so bile, pred tajfunom.
Malo pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je število žrtev na-rastlo na 105, 60 oseb pa je pogrešanih.
to, da je ravno zaradi P1^ u.
adnjini "
invalidnosti njih plača v za—. _ , tih precej nižja od normalne, stvo pa je, da se v sedanjih
nih razmerah postavlja za invalidskih upokojencev ta moz* kot edina rešitev za pridobitev vwj pokojnine. Ker se pa danes o
možnosti še vedno razpravlja 111 ^ zdi, da bo prišlo kmalu ^ konkretnih zakonskih določb,
se
mnogi invalidski upokojenci odP° . dujejo invalidnosti. Izjavijo na mer, da je njihova možnost 7-asir'ly postala spet normalna, in tako “JL bijo pravico do invalidske poj™ način ondoDU"
ne. Samo na ta način _Pria ^ možnost, da se jim izračuna kojnina po novem pokojnms* sistemu.
Glede pravice invalidskih UP?^ jencev do pokojnine za dovr delovno dobo moramo omeni® ^
sodbo sodišča, ki pravi, da inv. » ski upokojenci imajo do te^ P^eg9
nine pravico po 35. letih delov' ^ razmerja. Socialni zavod IN'5 veda to pravico večkrat zanik^
to je še en dokaz, kako .P°sLn, nujen že pred leti obljubljeni za . ki naj bi dokončno uredil inv ske pokojnine.	r
Izbrana «Iepotica sveta*
LONDON, 20. — Danes je
poznih večernih urah izvoljen®^ najlepše dekle na svetu 22-1 ^ Jenniifer Hosten iz Grenade na rilskih otokih. Drugo mesto radio 20-letni Pearl JeariS®-.,
padlo 20-letni Pearl Je: (črna lepotica iz Južne tretje pa izraelski predstav Lavijevi. Četrto mesto je 20-letna Svedinja Maj Johan®00,
BELO HORIZONTE, 20. - "jr p ska tiskovna agencija javlja, izginil avtobus, s katerim i® (Tje valo nad 50 potnikov. Avtobu. vozil na približno 800 kilontfjgg.
dolgi progi Belo Horizonte tnj)c.
nunque. Upravljal ga je sam ^ Njegova žena je javila, da s® redili vse, kar je bilo mogo®®’ pi bi izsledili vozilo, o katerem P ja sledu. Za pomoč je sedaj zaP eSla televizijo, poziv pa sta PreIK^ tudi radio in televizija.
BERLIN, 20.
Ujeli so
bolničarja Ekkeharda Weila- jgjske-
pred nekaj dnevi ustrelil soV* ^ ga vojaka pred spomenikom PjJKji in ki mu je uspelo uiti P?^ii-med prevozom iz zapora na * » sariat. Policija ga je iztakni«1 francoskem delu Berlina.
Pakistanu grozi lakote
I»o ciklonu |n koleri še lakota. Pakistanska ženska prosi čas« in fotografe za kruh, da bi ga lahko dala lačnim otrok««*
I
l
.Ut
*ttj,
£
ffei,
Sele
", l % %
M
llaij
£ i
Jjh
K Ca
2ai
%
kon
J?
%
H
s.
L V
h
K
<*>
k 1
S
s*
s
' It
Vs
f
&
ji
s8
s
s
s
>
s
s
s
s
5"»
b«
i«,
$
c
«0
55
1?
s«
t
s
*
§
$
«•
4