Q}. fZ25om ~/sffiiUD NO. 40 Ameriška Domovimi s*! 0 3T m k m : AM€RICA^ tjfl SPIRST POR€!6N m LAmmee only Serving Chicago, Milwaukee, Wauhegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg SLOVENIAN ^Cm?45NG NSWSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 11, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII Republika Sahara novo rarifte spere? Alžirija in še nekatere druge države so priznale vlado neodvisne republike, dosedanje španske Zahodne Sahare. ADIS ABEBA, Abes. — Po dnevih razpravljanja sp zunanji ministri Afrike, zbrani tu na sestanku Organizacije afriške edinosti niso mogli sporazumeti o bodočnosti Zahodne Sahare. Španija, ki je to ozemlje upravljala 100 let, ga je prepustila pretekli mesec Maroku in Mavretaniji, ki sta si ga razdelila. Alžirija tega ni priznala in je podprla gibanje za neodvisnost Sahare Polisario, ki je proglasilo neodvisnost Sahare in izjavilo, da se bo borilo proti zasedbi te od strani Moroka in Mavretanije. Na sestanku OAE je alžirski zunanji minister zah teval priznanje neodvisne Sahare in sprejem zastopnikov Polisario v OAE. Maroko in Mavretanija sta se temu uprla in zagrozila, da bosta zapustila OAE, če ' bo sprejela zahtevo Alžirije. Pri svoji zahtevi se Alžirija opira na sklep Združenih narodov, da naj o bodočnosti nekdanje Španske Sahare odloči .prebivalstvo z ljudskim glasovanjem. Maroko in Mavretanija trdita, da se je prebivalstvo že odločilo za njiju na temelju glasovanja plemenskih poglavarjev, pri katerem pa jih je nekako smo tretjino izostalo. Gibanje za neodvisnost Sahare Polisario je ob uradnem španskem umiku in Zahodne Sahare to proglasilo za neodvisno republiko Saharo. Med prvimi sta novo republiko priznala Alžirija in Burundi, ^ pričakujejo pa še nova priznanja. Maroko in Mavretanija glasno protestirata, na meji Maroka in. Alžirije pa obe strani zbirata vojaške sile. Položaj je kočljiv in utegne postati v bližnji bodočnosti ognjišče novega vojnega požara. Posebno nevarno je to, da ZDA opremljajo z orožjem Maroko, ZSSR pa Alžirijo. V Indtji adkrilš um imiiajališša psiroleja NEW DELHI, Ind. — Petrolejski minister K. D. Malaviva je v parlamentu, ta teden razkril, da so odkrili nova nahajališča petroleja pod Arabskim morjem v bližini mesta Bombay. Nahajališče paj bi imelo olje “dobre vrste” in naj bi bilo dovolj obsežno za izkoriščanje. Olje so odkrili 5,622 čevljev globoko na novem področju, kakih 50 milj severozahodno od Bombay]a, kjer so začeli vrtati komaj pred enim mesecem. Odkritje je po sodbi ministra “pomemben korak”'k oskrbi Indije z lastnim oljem. Predlanskim so v Indiji načrpali skupno 54,3 milijone sodov olja. Indija ima sorazmerno izredno nizek letni dohodek — le o-koli $130, skoraj polovico manjšega od LR Kitajske in blizu 20-krat manjšega od Japonske. -------------o------ — Sedem od 8 Amerikancev živi v državah z rednim in “letnim” časom. Vremeriski prerok Delno oblačno in hladno. Naj-višja temperatura okoli 40 F (5 Č). Novi grobovi Caroline “Pat” Modic Včeraj popoldne je nenadno umrla Caroline Pat Modic s 1031 E. 68 St, vneta socialna, politična in cerkvena delavka, delno zaposlena v Prijatel’s Drugstore, sicer pa kot obratovalka IBM pri Bearings, Inc., hčerka pok. Johna in Karoline (roj. Zakrajšek) Modic, sestra pok. Mrs. Mary Belaj, pok. Johna, pok. Franka in Josepha Modica (bivšega lastnika Medic’s Tavern), I . pok. Anne Milavec, pok. Antona (MIX) Modica, Mrs. Josephine McDonnell, pok. Albina (Beany) Modica, teta Mrs. Olge Belaj Conway. Pokojna je bila Judje v ZDA hočejo preprečili prodajo vojnih lete! Egiptu Voditelji judovskih organizacij v ZDA so sporočili predsedniku Gera!-du R. Fordu, da so “naj-odločnejše” proti prodaji vojne opreme Egiptu. WASHINGTON, D.C. — Ko je prišlo v javnost, da nameravajo ZDA prodati Egiptu šest C130 vojaških prevoznih letal in tudi druge vojaške potrebščine, kot je to izjavil sam o- članica KSld št. 162. Pogreb bo!brambni tainik D- Rumsfeld, so iz Grdinovega pogrebnega za-|se voditelj> judovskih organiza-voda na Lake Shore Blvd.^ v so-jcii v ZDA v Posebni brzojavki boto ob 9.15, v cerkev sv. Vida | obrnili na predsednika Forda in ob 10., nato na Kalvarijo. Na ;mu sP°ročili, da so “najodloč-mrtvaški oder bo položena nocoj neiše” Proti ukinitvi prepovedi ob sedmih. Peking snubi Benu , vojaških dobav Egiptu in proti j prodaji šest C130 prevoznih le-! tal. Whitlam ostal na čelu delavske stranke SYDNEY, Avstral. — Bivši predsednik avstralske vlade Gough Whitlam je bil deležen na tridnevnem zasedanju glavnega odbora delavske stranke hude kritike. Posebno so ga prijemali, ker je skušal dobiti v Iraku pol milijona dolarjev za volivni boj svoje stranke, ki se je nahajala tedaj v slabih finančnih razmerah. Kljub ostri kritiki in “najstrožjim ukorom” so Whitlama pustili na vodstvu stranke. Mir potem moči! Predsednik in Kongres postajata odločnejša v o-mejevanju poskusov Sovjetske zveze za razširitev vpliva in oblasti po vsem svetu. WASHINGTON, D.C. — Po zatrjevanju državnega tajnika FORD IN CARTER VODITA Predsednik Gerald R. Ford in Jimmy Carter sta si z zmago pri primarnih volitvah pretekli torek utrdila vodilni mesti v svojih strankah v naporu za pridobitev predsedniške kandidature. Do imenovanja je še daleč, toda položaj postaja jasnejši. E Pint ip mpd Jpm iziavil da lajnma m.\ ZDA 1» “pbrambeno oiož- ^ ”ed”(ikom. US' Peking se trudi, da bi n- jf ", datbo & dobi ^ ^ poba^DA Pdo strarii čim boliše in čim " f7? “**■ ,kar ** ZDA ** | ožje stike z Zvezno re- L V10 ,zrae u' publiko Nemčijo, ki bi F l2rT" 80 sev'da 0t“T0 io rad dobil za zaveznico 131:011 vsaklm d<*b- proti ZSSR. vam v,1Jne n|Jre,l:'! m oro-la E- nobene spremembe. Predsednik Ford je pokopal besedo “detente” in napovedal, da bo vodil politiko miru potom moči. Pod vplivom javnega razpolo- Iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D.C. Pri- = marne volitve pretekli torek giptu. To stališče trdno podpi- v . , . , BONN, ZRN. - LR Kitajska rajo judovske organizacije v kl.se zacek> zavedati;Floridipomenijo pomembenko- skodljivosti zunanje politike ■ rak v naporu predsednika For-ZDA v zadnjem letu in je vedno ’ da za pridobitev predsedniške je začela resen napor za izbolj- ZDA. sanje odnosov z Zvezno repub- Znani ------------- - in ugledni republika- . .v , , v . , „ liko Nemčijo, v kateri vidi glav- nec Max Fisher iz države Michi- ISf”?-! V_ _"0r0 J™? ln od; kandidature republik anske nd in najmočnejšo državo svo- gan. ki je nekaka neuradna, zve-oodnega dela Evrope. Hoče jo ločnejše1 politike ZDA proti | stranke. Njegov tekmec bivši za med ameriškimi j udi in Be. !®0vftski z3ezi> J6 predsednik j kalifornijski guverner Ronald Pridobiti za sodelovanje pri o- Io hišo, je predsednika Forda kaZati “ekaJ vec od' 'Reagan je pred, tedni vodil v mejevanju “sovjetske nevarno- pozoril na “zaskrbljenost” ame- C7"V" “7 “N ^ ““7 v^ sti” ali kot pravijo v Pekingu riških judov v zvezi z vestmi 0 | astrezatl sovjetskim predlogom. se mu ne mudi več J Floridi, kot so trdila povpraše- ameriških dobavah opreme in ' ra, 1 j orožja Egipta. Povedal mu ie. n 7WB F “T Bonnu da bi to utegnilo jude obrniti ; ” ZSSRr|e s tem P°bsnje- S J c no v stran m bo verjetno ostalo proti “hegemonizmu”, ki ga u ganja Sovjetska zveza. Kitajski zastopniki iščejo stike z voditelji vladnih proti njemu in s tem- škodovati strank, pa tudi z voditelji opo- njegovi izvolitvi za predsednika zicije, ko bodo v Zvezni repub- ZDA. iki Nemčiji v letošnjem oktob-) Demokratski predsedniški tam. do časa po predsedniških volitvah letošnjo jesen. ZDA bodo po vsem sodeč odložile tu- ru volili nov parlament. (kandidat Henry Jackson je de- p Posk’as doseči nov dogovor s v^n“» »“vShWaaCon ma vodilne nemške politike.; .ia®ke opreme Egiptu “cinična in Tam je bil na uradnem obisku !nevarna”- S'en- H- Jackson ima kancler H. Schmidt, tam sta bila. na obisku vodnika krščanskih demokratov Helmuth Kohl in Franz Josef Strauss. Nemška politika sta bila prva, ki sta govorila z novim predsednikom, vlade Hua-Kuo-fengom, ona sta bo previdnejši ob vsakem novem sovjetskem poskusu večje-! ga nakupa žita, ki bi mogel po-| višati cene temu doma. Predsednik je predložil okrepitev o-■ boroženih sil in njihovega orož- 'ja in Kongres bo po vsem sodeč kazali vojaške obrambne napra- to sprejel, ve z obsežnimi podzemnimi pre- ! zaradi podpiranja Izraela močno podporo med judovskimi volivci. ,dori, po kateiih se morejo voziti j -— V Chicago vozijo sveže pribila prva, ki so jima Kitajci po- tanki in topnišvo poleg moštva. ! delke iz 32 držav. vanja, 2:1, pri primarnih volitvah samih, pa je dobil le 47% glasov napram 53% predsednika Forda. Reagan je v zadnjih dneh ostro kritiziral zunanjo in domačo politiko predsednika Forda in celo opozoril na njegovo dosego predsedstva ZDA zaradi Watergate zadev. Vse to Kaiifornijčanu ni pomagalo, volivci so podprli predsednika, katerega ugled v republikanski stranki postopno raste, kot kažejo izidi primarnih volitev v državah New Hampshire, Vermont, Massachusetts in Florida. Napovedujejo, da bo Ford zmagal tudi prihodnji, teden pri primarnih volitvah v državi Illinois. Če se bo to dejansko zgodilo, potem bo Reaganova kandidatura oslabela v taki meri, da se predsedniku Fordu, tekmeca ne bo treba več prehudo bati, četudi Reagan trdi, da bo vztrajal do konca, ker je v ZDA 50 držav in da jih delegate za konvencije še ni veliko izbralo. Jimmy Carter je doslej kar lepo uspeval, četudi se v Massachusettsu hi posebno dobro odrezal. Tam je upal, da bo med prvimi tremi demokratskimi kandidati, pa je bil dejansko na četrtem mestu. Zmaga v Floridi ga je zopet utrdila na čelu demokratskih p r e, d s e d niških kandidatov.- Posebno važno je to, da je uspel proti guv. Wal-lace-u kljub temu, da mu je sen. H. Jackson na vse načine skušal to zmago preprečiti. Demokratska konvencija bo julija v New Yorku in dotlej se lahko še marsikaj zgodi. Carter kot južnjak nima gladke poti, pred njim je še polno težavnih ovir. Predvsem mora pokazati, da je sposoben dobiti podporo med demokratskimi volivci velikih industrijskih držav Severovzhoda in Srednjega zahoda naše dežele. Maroko in Mavretanija prelomila z Alžirijo j RABAT, Mar. — Maroko je i prelomil diplomatske stike z ! Alžirijo, ko je ta priznala ne-j odvisno Arabsko demokratsko j republiko Saharo, katero smatra ' Maroko za sestavni del svojega j državnega ozemlja, odkar je ! Španija to ozemlje prepustila (Maroku in Mavretaniji. ! Diplomatske stike z Alžirijo ‘je prekinila tudi Mavretanija, katera je v dogovoru z Marokom in Španijo dobila južni del bivše Španske Sahare. George Wallace Henry Jackson Jimmy Carter JIMMY CARTER VODI — Primarne volitve v Floridi v torek so dale nov zalet Jimmyju Carterju, bivšemu guvernerju Georgie, v njegovem naporu za pridobitev demokratske predsedniške kandidature. Carter je dobil 35% glasov, Wallace 32%, Jackson pa 22%. Carter je hotel v Floridi dokazati, da je močnejši od Wallace-a, ki je tam dobil pred 4 leti 42% glasov, in v tem uspel. Sen. H. Jackson se je prizadeval, da bi Carterju preprečil zmago, pa mu kljub vsemu naporu ni uspelo. Za pomoč tujini v novem proračunu 7.8 bilijonov WASHINGTON, D.C. — Zvez-jna vlada je predložila Kongre-| su za pomoč tujini v novem j proračunu, gospodarsko in voja-jško skupno 7.8 bilijonov dolarjev, cel bilijon manj. kot v tekočem proračunu, j Skupna pomoč je v okviru predloga razdeljena v 5.4 bilijonov za gospodarsko in 2.4 bilijona za vojaško. Seja— ^ Podružnica št. 41 SŽZ ima v nedeljo, 14. marca, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Road. Vse članice nujno vabljene! Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 14. marca, ob navadni uri v običajnih prostorih svojo redno sejo. Vse članice so prošene, da se jo za gotovo udeleže, posebno pa veselični odbor. Podpora Slovenski šoli— Gabor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu je prejel darove za šolo od g. A. Adamiča, g. Feliksa Breznikarja, G. I. Hrana in g. J. Petriča. Vsem se prav toplo zahvaljuje. Obtožena umora— Včeraj sta bila JoAnn Read, stara 23 let, živeča v Lakewoo-du, in 19 let stari Richard E. Barney iz Rocky Riverja obtožena poskusa umora moža obtoženke. V zvezi s tem je že od januarja v mladinskem zaporu neki 16 let stari fant, ki sta ga obtoženca baje najela, da je streljal lani 14. avgusta na Roberta Reida v njegovem stanovanju. Robert Reid, ki je bil pri napadu težko ranjen, in je prebil 32 dni v bolnišnici, je pričal včeraj pred veliko okrajno poroto. Okrajni pomožni javni tožilec G. J. Saad je rekel, da sta imela zakonca Reid svojem zakonu težave. R. E. Barney j a so prijali pred nekaj dnevi, Mrs. Reid pa še iščejo. -------------o----— Zadnje vesti PARTRIDGE, Ky. — Eksplozija v premogovniku Scotia Coal Co. v torek je pokončala 15 rudarjev. Po vsem sodeč je bilo 9 takoj mrtvih, 6 pa se jih je skušalo rešiti, pa so se zadušili, predno so mogli reševalci do njih. Zvezno nadzorstvo za varnost v rudnikih je dan preje opozorilo vodstvo premogovnika na nevarno nabiranje metana v rovih. BUESSELDORF, ZRN. — Sem je prišel včeraj guv. J. A. Rhodes iz Ohia v ZDA, ki je govoril tudi z vodniki Volkswagen podjetja v Wolfshurgu ter tega povabil, da postavi svoj obrat v nekdanji tovarni tankov ob letališču Hopkins pri Clevelandu. Za tako rešitev se prizadeva tudi clevelandski župan R. J. Perk, ki se je pridružil guv. Rhodesu na tej poti v Zvezni republiki Nemčiji. WASHINGTON, D.C. — Vojaške sile LR Kitajske so zasedle mesto Mai Pulong v Burmi, ki leži 65 milj od meje. Vse kaže, kot bi hotele kitajske sile ostati v mestu, ker so začele pozivati domačine, da podprejo Burmansko Komunistično partijo, ki že nekaj let vodi gverilsko vojno proti burmanski vladi Ne Wina. WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik R. Nixon je pri posebnem zaslišanju na svojem domu v preteklem januarju trdil, da je H. Kissinger imenoval tiste, ki so jih sumili, da bi mogli izdajati vladne tajnosti, direktorju FBI E. Hooverju, ki je nato uredil prisluškovanje njihovim telefonskim razgovorom. Zaslišanje R. Nixona je bilo izvedeno v zvezi s tožbo Mortona Hal-perina, enega od 17, katerih telefonskim razgovorom je FBI prisluškovala. BJl&EillS&A DOMOVINA, MARCH 11, 1976 Ameriška Domovmia CSKIMS S3& BaVt fWYST^fp 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 SSMOIP BESEDA IZ NARODA National and International Circulation PubUsned daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: * Združene države: ?23.00 na leto; §11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec® Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States , $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO •^supyjg 83 No. 40 Thursday, March 11, 1976 Kapitalizem “Nobena družba prav gotovo ne more cveteti in biti srečna, kjer je daleč večji del ljudi reven in živi v bednih razmerah.” Ali bi mogel kdo kar tako verjeti, da je ta stavek napisal “oče” kapitalizma, angleški u-čenjak Adam Smith? Ravno letos praznuje svet dvestoletnico njegove slavne, čeravno zelo nasprotovane in obrekovane knjige “The Wealth of Nations”, ki jo je težko dobiti v naših dneh na knjižničnih policah po univerzah in raznih drugih visokih učiliščih širom sveta; na drugi strani pa je Karl Marxov “Das Kapital” v obilici na razpolago povsod. Ta dejavnik bi potrjeval domnevo, da so sodobni ekonomisti in sociologi prvega skoraj popolnoma potisnili v stran in se pečajo v glavnem le z drugim. To je očividno res, čeprav s tem'ni rečeno, da je tudi pravilno. Pri današnjem težkem in kočljivem reševanju gospodarskih in družbenih problemov bi bilo prav, slišati oba zvona, ne pa slepo drveti za eno samo teorijo (Marxov socializem) in v nji edini iskati odgovore na vsa zapletena vprašanja ekonomske in socialne politike. Ta enostranost in pristranost izvira iz izkrivljenega razumevanja in tolmačenja Smithovega nauka, češ da je zagovornik in ideolog kapitalizma in kot tak nujno mora biti proti ljudski, proti revežem in za bogataše. Letos, ob dvestotem jubileju njegove knjige, bi bilo umestno tako gledanje na Adama Smitha nekoliko popraviti. Saj je v omenjeni knjigi med drugim zapisal tudi, da je kapitalizem zaradi večje produktivnosti zmožen povzročiti, “da se bo vsesplošno obilje (opulence) moglo razširiti na najnižje ljudske plasti” Krivico torej dela očetu kapitalizma, kdor misli ali trdi, da ni imel nobenega smisla za malega človeka. V praksi skozi desetletja in stoletja se je izkazalo, da je bila Smithova psihološka in ekonomska baza njegove “kapitalistične” teorije v bistvu pravilna. Psi hološko je navkljub — bi dejali — nekrščanskemu vrednotenju človeške narave to vendarle pravilno ocenil, ko je nanjo gledal s pridobitnega vidika, ki je o-snova človeške fizične eksistence. Kot pred 200 leti ve Ija tudi danes, kar je v svoji knjigi zapisal: “Ni dobrohotnost mesarja, pivovarnarja ali peka, od katere pričakujemo našo večerjo, pač pa njihova zavzetost za lastne interese. Ne sklicujemo se na nji hovo človekoljubje, pač pa na njihovo samoljubje; nikoli ne govorimo z njimi o naših potrebah, vedno pa njihovih koristih.” Ta klasična formulacija poslovne morale industrij-sko-trgovskega človeka se zdi, da nima veliko manj veljave 1. 1976 kot jo je imela 1776. Le mogočna delavska gibanja so v našem času učinkovito pristrigla peruti neomejenemu zlorabljanju Smithove ideje o vlogi kapitala v gospodarskem procesu. Kajti dobičkov nikdar siti imetniki kapitalnih sredstev, potrebnih za proizvodnjo raznih dobrin, so začeli divje izkoriščati revnega človeka na vseh stopnjah produkcije in potrošnje. Ker se jim je zdelo, da “zaslužek” zasebnega kapitala ni bil dovolj velik, so se kapitalisti začeli združevati — zlasti od industrijske revolucije sredi preteklega stoletja dalje — v korporacije, truste in podobna velika podjetja, da bi čim uspešneje izločili dobičku škodljivo medsebojno tekmovanje na tržiščih. Raziskovalci Smithovih kapitalističnih naukov trdijo, da je v kompeticiji kapitalistov med seboj on videl razvoj, ki bo omogočil, da bodo proizvodi in dobrine razmeroma poceni in bodo dosegle tudi najnižje sloje prebivalstva; zaradi tega je bil hud nasprotnik vsakega monopola. To je tudi povedal; “Ljudje (kapitalisti) istega proizvoda se redkokdaj srečujejo, a njihov razgovor se vedno konča ? konspiracijo zoper publiko ali pa v pokret za dvig con.” Oče kapitalizma je vendarle povzročil s svojo knjigo “The Wealth of Nations” ogromni zagon kapitalizma, ki je neusmiljeno preplavil svet z izkoriščanjem revnih v prid bogatih in končno rodil Marxa. Ena skrajnost je spočela in rodila drugo. Nobena od njih pa ni vzela v račun in upoštevala žlahtnejših in intimnejših komponent človeške narave, ki so zakoreninje-ne^v duhovni polovici človekovega bistva in jih je krščanstvo poplemenitilo z vizijo zadnjega cilja in smisla zemskega življenja. S tega zornega kota je zmoten tako kapitalizem kot marksizem; resnična rešitev ni v boju med Kapitalom in delom, ampak v sporazumnem laSSMiSsafias Hvkl ga- Mm\ Hez&nja j la diiovn© ®feno¥® zadnje slov© CLEVELAND, O. — Brez pre-stanka odhajajo: mladi in stari, skromni in učeni, znanci in prijatelji. Ljudje, ki bi radi živeli, ki so ljubili pesem in božje sonce, stvarstvo in vse, kar je v njem lepega. Mnogi so se ,izga-rali v delu, drugi počasi dogoreli kot sveča, tretji odšli hitro, da komaj vemo za to. V ponedeljek, 8. t. m., v ranem sončnem jutru so se iztekli dnevi trpljenja znani clevelandski pevki ge. Mimi Režonja, roj. Veider. Bila je ena izmed nas. Ena izmed onih, ki so šli leta 1945 s skromno culo preko Ljubelja na Vetrinjsko polje, kjer so v dneh največje narodne tragedije delili hudo in dobro, upali, molili in trpeli. Morda je bilo zanjo nekoliko laže, ker ji je dal Stvarnik lep glas, lep pevski talent, katerega ni hranila le zase, temveč ga je delila kot mati dober kruh do zadnjih mesecev svojega življenja. S svojim sopranom je polnila dom in dvorane, božje hiše in pela zunaj pod jasnim nebom. Kolikokrat1 je pela v cerkvi sv. Vida tisto večno lepo: Ave Marija ... in i vaiiip CLEVELAND, O. — V cerkvenem oznanilu župnije sv. Vida je že več tednov objavljeno vabilo na duhovno obnovo za može in fante v slovenskem jeziku, ki bo 28. marca 1976. Angleška duhovna obnova bo- teden pozneje, to je 4. aprila 1976. Duhovna obnova se bo pričela ob 2h popoldne in zaključila ob 4h popoldne s sv. mašo., Zakaj pripravlja župnija sv. Vida duhovno obnovo? Razlogi so dvojni — zunanji, praktični, in notranji — dulhovni. Leto za letom smo imeli slovenske duhovne vaje. Razmere so se spremenile; število mož in fantov, ki so redno prihajali na duhovne vaje, se je tako skrčilo, da je nemogoče, organizirati samostojne, zaprte, slovenske duhovne vaje. Odbor Društva najsv. Imena, ki je duhovne vaje organiziral, je poskušal najti nadomestilo-. Zato je predložil g. župniku Pevcu predlog za slovensko in angleško duhovno obnovo. G. župnik je predlog z navdušenjem sprejel. Imeli bomo duhovno obnovo v slovenskem in angleškem jeziku. ono mogočno: Marija, skoz živ- I Drugi razlog je poglobitev Ijenje ... To ve samo Bog. Spre- .n a š e,_d"h™neSa živli'enja. jela je talent, ki ga ni zakopala, ! V&d^ temveč ga je vračala v slavo Njemu, ki ji ga je dal, delila tako rada tudi nam — slovenskemu življu sredi tujine, ki pesem pogreša kot dobro studenčnico domačih slovenskih gora, pesem, ki napolni srce in dušo s pogumom in upanjem; napoj, ki pomlaja in pživlja, uteši hrepenenje po lepem in dobrem. Spominjam se njenega -— verjetno zadnjega nastopa pri pevskem zboru Korotan na odru za trenutek se moramo poglobiti vase in razmisliti, kakšni so naši odnosi do Boga, do nas samih in do našega bližnjega. Zato potrebujemo tudi zunanjo pomoč: smernice, nasvete, vzpodbudo in skupno molitev. To naj nudi duhovna obnova. V postnem času smo, v času pokore in odpovedi. Naj bo naša udeležba na duhovni obnovi majhna žrtev v tem postnem času. Možje in fantje, napolnimo cerkev sv. Vida za duhovno ob-Slovenskega doma. Kolika moči novo v nedeljo, 28. marca 1976! in življenjske sile je morala položiti v ta nastop, da je dostojno odpela še svojo zadnjo pesem za slovensko javnost. Spominjam sd poročne maše na predvečer Slovenskega dne junija 1974, ko sta s prijateljem Blažem Potočnikom odpela svoj zadnji skupni solo na koru sv. Vida. Pesem prošnje in zopetne prošnje k Njej... Spominjam se je po težki operaciji ob priliki nastopa koroškega pevskega zbora Gallus na Slovenski pristavi, ko so Gallusovi nevci zapeli pesem, namenjeno njeni pravkar umrli materi, ki pa se mi je zdela, da je posvečena in podarjena njej sami, saj so ji moči že pešale in njena pesem je med nami že skoraj povse-Ri ugasnila. D.N.I. Sv. Vid —o- ^afeilo m Uiispjssko kosil© Utihnilo je grlo ge. Mimi. Ne bo več njene pesmi v cerkvi, ne na naših koncertih, ne ob kapelici na Pristavi in pri Lurški Mariji, ne cb krstah, kjer se zadnjič srečujemo. Ostal bo spomin, In pesem, ki ne mine, ki ne umrje s telesom. Spomin na pevko, ki je pela tam, kjer je šlo za dobro slovenski stvari, da bi bilo povsod samo sonce, da bi bili vsi slovenski ljudje resnično božje ljudstvo. bom “Rožic ne Morda ena Tvojih naj ljubših pesmi. Da, tik pred pomladjo, tik -pred prvimi rožami, Te je poklical Gospodar življenja, da svoji pesmi natrosiš rožic zanj, da mu zapoješ svoj veliki Te deum. Žalujoči družini in kom iskreno sožalje! EUCLID, O. — Kot že leta bo tudi letos MZA — Mission Aid — 4. aprila priredila v pomoč slovenskim misijonarjem in misijonarkam v avditorij,u fare sv. Vida kosilo od 11.30 do 2. popoldne. Ponovno prosimo vse tiste naše stalne “odjemalce”, da tudi letos pridejo in pokažejo, da živijo in čutijo s Cerkvijo. Vemo, da imamo povsod in v vsaki fari svoje lastne' potrebe, da se ni treba udejstvovati še drugod, da je dovolj potreb doma ... To nas ne opraviči! Sedanji papež Pavel VI. je v teh kratkih besedah povedal vse: “Misijoni spadajo vsem in vsakemu posamezniku. Čeprav so v razdalji prostora, morajo biti v bližini naših src.” Živimo v času nesi u tenih sprememb. S tako naglico se vse vrši, da se je težko vživeti v nove razmere in čakamo s strahom, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Nevidna je borba duhov, ker duhovnega ni mogo-jče prijeti, pa so vidna dejanja, jki prva vojna letala 1. 1909. Prva sožitju, kateremu osnova je ljubezen, in iz nje tekoča |le vojna letala v vojni upora-pravičnost. * • ----- niča. Čudna nesodobnost je v tej rešitvi, a iz teh bojev nastajajo. Gre trgala ...” (predvsem za to, kar nam je slovenski filozof dr. France Veber (umrl 1. 1,974) omenil: “V bi- stvu je en sam boj, namreč boj za Boga in proti Bogu.” Lahko vidimo, kako je v “ljudskih de-kracijah” otipljiva borba — proti Bogu, ko se v njihovih režimih piše Bog z malo črko (bog), ker ne biva. Kako utesnjeno je vse, kar je z Njim povezano. S bakšno pretvezo otroke oddaljuje, da bi se ne udeleževali krščanskega pobka. Kako so od-1 ločila v njem očitna ovira prosti maknjene službe učiteljem, ee trgovini s sojo. Izjavile so, da si upajo hoditi v cerkev. Poglej- bodo na to “primerno odgovori-jbjla Si bij a leta 1.912 v prvi bal- j mo samo Božič, ki bi bil 90U le”, ce bo Evropska gospodarska sorodni- M. J. ------o----- Prva vojna letala Oborožene sile ZDA so dobile ni dan. Dovolj je vidna borba proti Bogu! V drugem udejstvovanju je tudi dovolj otipljivih dejanj, da svet odvržejo od Boga. Če kdo, bi se predvsem oziral na one, ki so iz idealizma, ljubezni do Njega zapustili vse — vključivši starše, brate, sestre, domovino, vse ugodnosti civilizirane družbe — da bi prinesli blagovest tistim ljudstvom, ki “sede v temi in smrtni senci”. Občudujemo njihovo odpoved, ki naj bi nas pritegnila k sodelovanju. Če so toliko žrtvovali, upravičeno od nas pričakujejo, da jim bomo dali moralno in gmotno pomoč. Niso samo oni, ki so na terenu, -da vrše zapoved: “Pojdite po vsem svetu in učite izpolnjevati vse, kar sem vam zapovedal”, tudi mene in tebe to obvezuje. Resnica je, da je namen misijonarjev, da seznanijo ljudstva s krščanskimi resnicami, da jim podajo vero, ki da smisel življenju! A kaj primitivnim ljudem pomeni gmotna stran, ki jim prinese -poleg blagovesti tudi nov način življenja. Za tisočere pomeni to, da se jih ohrani pri življenju. Katera knjižnica bi mogla vse zbrati, če bi si beležila, kaj so misijonarji in misijonarke napravili na tem polju? Koliko šol, bolnišnic, vodnjakov in drugih izboljšav so s posredovanjem misijonarjev napravili! Čeprav je oči viden napredek dela, v katerem je vključena krščanska dejavnost, vemo, da je med “delavskimi prijatelji” ta stran prezrta, omalovaževana. Saj tiste temne sile, ki imajo namen “osrečiti” človeka, da ga oropajo njegovega dostojanstva, postavijo na raven živali, zožujejo v marsikateri misijonski deželi njegov delokrog. Še in še vse opozarjamo, da vsak s svojim dejanjem nekaj doprinese celoti v pomoč slovenskim misijonarjem in misijonarkam. Če prejme, — bo ob sodbi -bilanca: “S kakršno mero ste merili, s tako se bo vam odmerilo.” Če je v nas še krščanska hrbtenica, bomo v odporu proti modernemu brezboštvu dali krščanskemu podvigu svoja dejanja. Od leta do leta pa se zrcali ta zavest ob prireditvah, ki jih v ta namen: “Svet Kristusu . .dajemo, da vidimo, koliko nas je, ki se tega zavedamo! Vstopnice so že naprodaj in vodstvo prosi, da si jih pravočasno preskrbite. Prosim razumevanja, ker ni lahko prositi in nadlegovati. Kjer je pri imenu napisana telefonska številka, si kosilo lahko telefonsko zasigu-rate. Za okrožje Sv. Vida: Miss Ivanka Pograjce, 1139 Norwood Rd., in v Baragovem domu. Za okrožje Collimvood: Mrs. Marica Lavriša, tel. 481-3768; Mrs. Anica Knez, 17826 Brian Ave.; Mrs. Ivanka' Tominc, 701 E. 160 St.; Mrs. Marica Celestina, tel. 761-8906; Mr. John Petrie (in Barber Shop), 185 St.; Mr. John Prosen, 16211 Trafalgar Ave. Za Euclid: Matthew Tekavec, 20531 Gol-ler Ave., tel. 481-3437. Prosimo hitrega odziva! M. T. Jugoslavija, v va ■■ SIVIJO kateri IX. MILWAUKEE, Wis. — Čeprav je bil navaden dan, oziroma jutro, sem stopil v lepo frančiškansko cerkev k jutranji maši, pri kateri so bili že nešteti verniki, večinoma ženske in nekaj mladih ljudi. Zdelo se mi je tako kot pred mnogimi leti, ko sem kot mlad fant ministriral Očetje frančiškani zelo skrbe za čistočo hiše božje in lepoto bogoslužja. Ko sem prišel iz cerkve, -je bilo na cestah že zelo živahno in polno ljudi, ki so hiteli na svoja službena mesta, kjer se prične delavni dan že ob 6. uri zjutraj. Nekateri od teh popoldne preje končajo, da tako naslednja izmena lahko nadaljuje svoje delo. Tudi jaz sem se pomešal med te delavne ljudi pa ne za dolgo, kajti Plečnikovo tromostovje in Prešernov spomenik sta me privabila k ob čudovanju tega lepega arhitektonskega dela. Spoznal sem, da je bil arhitekt Plečnik slovenski simfonik kamna. Njegova dela, kot so Križanke, Napole onov trg, ljubljanska Univerzi tetna knjižnica, dela v Zvezdi in Tivoliju še danes krasijo ljubljansko mesto. * Že blizu poldneva sva z ženo koračila po skrajšani Nunski u~ lici, kjer poleg Tivolija stoji še danes moja rojstna hiša. Vsa je predrugačena, nič več tistih dreves in grmov, kjer smo se 0-troci šli “ravbarje -in žandarje” sami tuji ljudje in tudi meni je bilo vse tuje. Z ženo sva prečkala železniško progo, nadaljevala pot ob Tivolskem bajerju in podrožniških gozdnih poteh vse do gostilne čad, kjer je danes srbska restavracija z odlično kuhinjo. Mleko namesto soje za krmljenje živine BRUXELLES, Belg. — Evropska gospodarska skupnost je sklenila -uporabiti odvisne količine mleka v prahu za živinsko krmo namesto soje, ki jo uvažajo od drugod, največ iz ZDA. ZDA so protestirale proti temu sklepu, ker so nekatera do- li ji je res- j kanski vojni pri obleganju Ska-j proglašen za praznik, če bi bil skupnost L. P. dra- na glasovanje — a je delav Po kosilu nazaj grede sva se z ženo ustavila na zgornjem delu Tivolskega parka, kjer sva uživala lep pogled po velikem parku in na Ljubljano. Toda Tivoli ni več tak, kot je bil še preč drugo svetovno vojno. Toplo sonce je pošiljalo svoje žarke na park in na Jakopičevo promenado, katero krasijo številni kamniti svetilniki, delo arhitekta Plečnika. To lepoto je sredi popoldneva uživalo zelo malo Ljubljančanov. Sicer se stari motivi še ponavljajo, klopice v senci dreves, objeta v dvoje, šepetanje in včasih več kot samo šepetanje. Tudi nekaj mamic s svojimi otroci je prišlo na sveži zrak, da poklepetajo med seboj. Otroci lomijo vejevje in šarijo po cvetju, drugi kolesarijo tako da morajo sprehajalci, posebno penzijonisti, nenehno paziti, da jih kdo ne podere. Spominjam se, ko so v tem razkošnem parku -pazili na red stražniki, če je kdo utrgal cvetko ali poškodoval grm, so ga poklicali na odgovornost. Danes radi pomanjkanja denarja ni več redarjev. Radi tega je, še predno se zmrači, Tivolski park prazen, zapuščen in osamljen. Tivoli ponoči obiskujejo samo tisti, ki hočejo samoto radi kakega protizakonitega dejanja, izprijenci in kriminalci. Jesen in Tivoli z Rožnikom v ozadju ima svojevrstno lepoto, tradicijo in skrite kotičke. Spominjam se dobro, da je Tivoli šele v večernih lirah zaživel z vsem duhtečim razkošjem in jasno je bilo vsem, da je bil Tivoli z Rožnikom el-ciorado zaljubljencev. Škoda, da se življenje z naravo in s Časom tako spreminja! * Zvečer smo šli v Dramo Slovenskega narodnega gledališča, ki stoji na Erjavčevi cesti št. 1 in so jo lansko leto radi prepotrebnega prostora v ozadju odra raztegnili s pravokotnimi prizidki na levo in desno in s tem p o k v a r i 1 i lepoto stare Dramske arhitekture. V enem se vršijo moderne in eskperi-mentalne predstave mlajših in doraščajočih gledališčnikov. V krasnem avditoriju Drame s čudovito akustiko smo gledali in poslušali Brechtovo satiro “O-pera za tri groše” z muzikalnimi vložki komponista Kurta Weilla. Satira hoče razkrinkati meščansko moralo in kapitalistično stremljenje po profitu. V tej operetni komediji se ne zgodi in se ne more nič zgoditi, saj riastopajo same groteskne lutke ih nočni propadli tipi. Režija je bila v rokah avstrijskega gosta Petra Lotschaka. Nastopil je celotni dramski ansambel s prav lepim uspehom. Med njimi je veliko število prav dobrih igralcev in igralk. Ta mlajša generacija ima veliko prihodnost na 0-derskih deskah. Starejše generacije dramskih ustvarjalcev ni več, skoraj že vse krije črna zemlja. Ljubljanska Drama ima okrog 550 sedežev, brez stojišč; bila je dograjena 1. 1911 in odprta 1. septembra ter je bila v rokah ljubljanskih Nemcev. To ljubljansko gledališče se je takrat imenovalo “C.K. Franc Jožefovo gledališče vse , do razpada Avstrije, ko je prišlo v slovenske roke. Sprejel ga je znani Igralec in režiser Hinko Nušič v začetku leta 1919. Ljubljanska “Drama” je imela otvoritveno slovensko predstavo 6. februarja 1919 in to Jurčičevega Tugomer j a v režiji Hinka Nušiča. Iz istih časov se dobro spomi-rijam, da smo otroci bili navdušeni nad mladinskimi igrami Pepelka, Trnjulčica in Petrčko-ve poslednje sanje. Okrog Vseh svetih nam je Drama vprizori-la “Mlinar in njegova hči”, kjer las je bilo zelo strah. Nadalje ;e spominjam Hamleta, ki ga je 'igral Zvonimir Rogoz in “Othel-la”, v, naslovni vlagi Ivan Levar. Režiser je bil takrat prof. Osip šest. Spominjam se med drugimi odlične igralke Naibloc-ke v vlogi baronice in Železnikarja v vlogi Fabricija v Krle-ševi drami “Rodbina Glembaje-vi”, Cankarjeve “Hlapce” in Staneta Severja kot Jaga in učitelja Jermana. Od začetka Drame pa do druge svetovne vojne lahko mirno napišem, da sem videl in slišal preko 300 različnih oderskih predstav domačih in tujih avtorjev. Ljubljanska Drama mi je bila zelo pri srcu, zato se ne morem načuditi, da ljubljanski igralci režiserji in drugi kulturniki ne morejo rešiti krize, ki ljubljansko Dramo razjeda že več kot 10 let. Kot zgleda danes, povzročajo to krizo nekateri mlajši gledališčniki n pisatelji, ki hočejo z neko kulturno revolucijo rešiti starodavna pojmovanja, da je gledališče posnetek narave, ter hočejo pognati gledališče v območje anti-narave oz. v naročje absurda. Kot sem videl in slišal, sem prepričan, da ljubljanska Drama ni v krizi — v krizi so možgani, želja je, da bi ljubljanski umetniki začeli delati na odru, ne pa v javnih lokalih. Želja je tudi, da bi nekateri gledališčniki začeli spoštovati in ljubiti občinstvo bolj, kot sami sebe. L. G. (Daljp sledi) -----_o------ IVERI Kamor se človek enkrat vpre-že, tam mora voziti po suhi in alatni cesti. JURČIČ * -Sreča ljudi je v življenju. Življenje pa je v delu. TOLSTOJ * Moder človek razmišlja o svojih težavah le takrat, kadar ima to kakšen smisel; ob drugih prilikah misli na kaj drugega, pred spanjem pa sploh nič. RUSSELL * Pravo plačilo ni tisto, kar z delom zaslužiš, temveč tisto, kar sklepe svojih polje-Nem delu je majhna dvoranica • zaradi dela postaneš. delskih ministrov izvedla. z 90 sedeži. V tej “Mali drami” RUS KI N IMKRT^CA nnivrn77\r:. MARCH 11, 197G a LemsnSske drobtinice Premišljevanje: Srce Jezusovo. hrepenenje večnih višav. Zemlja, po kateri hodimo, je bila o n e č a š e ena z grehom. Mora (biti zopet blagoslovljena. Pila je Abelovo kri, ko jo je Prvi morilec oskrunil. Od takrat jo je omadeževalo na milijone M milijone vsakovrstnih grehov. Rabila je Odrešenika. Prišel je in posvetil zemljo, ko je njegova Kri rdečila vrh Kalva-rije. V zakramentih igra zemlja Važno vlogo. Olivno olje, blagoslovljeno, rabi sv. Cerkev pri krstu in sv. maziljenju. Voda iz studenca je potrebna za sv. krst. Krizmo, sladko dišeči balzam, rabi škof pri podelitvi sv. birme in mašniškega posvečenja. Kruh in vino — sad naših polj m vinogradov — se po besedi duhovnika spremenita v Telo in Kri Jezusovo. Kot je zemlja sodelovala pri prvih grehih, sme sedaj sodelovati pri odrešenju človeštva. Na sodni dan, ko bodo naša telesa vstala poveličana, bo Prah zemlje dosegel višek slave. Poduhovljena bodo stopila pred božji prestol. “Stokanje nara-vn>’, o kateri govori sv. Pavel, bo prenehalo, ko bo dosežena rmjvišja stopnja slave. V stavku “hrepenenje večnih tdšav’1 se pa skriva še drug pomen. “Hribi” predstavljajo mo-2e, ki so se dvignili visoko nad °stalo človeštvo. Kdo so bili? Adam, Noe, Abraham, Mojzes m preroki stare zaveze. Vsi so hrepeneli po Odrešeniku in iz-ražali te želje v prerokbah. Je-zUs je sam povedal svojim poslušalcem, da so ga ti sveti mož-želeli videti, pa jim ni bilo dano. In mnogi Judje, ki so Imeli priložnost videti in slišati tistega, “po katerem so hrepeneli narodi”, bodo prekleti, ker niso cenili lepe prilike, ki se jim je nudila. Ti veliki možje so hrepeneli P° Odrešeniku. To so izpričali s Svojo ponižnostjo in ljubeznijo. Priznali so svojo grešnost in °dvisnost do Odrešenika. Njihovo ljubezen vidimo v tem, da s° želeli ga videti, govoriti z njim in biti v njegovi bližini. Ta dvojni duh ponižnosti in ljubezni jih je posvetil. Tudi nas bo posvetila, ako tudi mi hrepenimo po Odrešeniku. Ka-nar potujemo ali delamo, kadar §a ne moremo prejeti v sv. ob-Imjilu zaradi bolezni, ali ga pogrešamo? Ali hrepenimo po njem? Ako ne, je nekaj narobe v našem življenju. Ko vidi, da Ih bili radi pri njem, da bi nas njegova bližina osrečevala, je Zadovoljen z nami in bo prišel k kanija moli za otroka, n^m S svojo milostjo in posvetil Kmalu je dospela n^ša srca. 2. Zopet nekaj novega v Mt. Assisi Academy. Po dobroti naših sosedov čč. oo. frančiškanov imajo naše dijakinje priložnost prisostvovati sv. maši v šolski kapelici vsak četrtek ob pol dveh. Udeležijo se je lahko tiste, ki takrat imajo “učno uro”, to je, da lahko privatno študirajo in delajo naloge za drugi dan, da jim ni treba toliko delati doma. Seveda tiste, ki morajo takrat biti v razredu pri predavanju, ne morejo k sv. maši. Že to, da je sv. daritev v poslopju takrat, ko so dekleta v njem, je velika milost. Evharistični Gospod jih blagoslavlja ne samo tistih, ki so pri njemu zbrane. Vsi, ki nam je mar vzgoja mladenk, se veselimo te novosti. Naj Bog povrne čč. oo. frančiškanom, ki pomagajo sestram učiteljicam pri vzgoji. Upam, da ta dekleta ne žalijo staršev ob nedeljah, češ, ne bom šla v cerkev. U-pam pač, ker ne poznam razmer v družinah. Sv. maša v šoli — krasna zamisel! Naj bi dekleta ponesla ljubezen do sv. maše v svoje domove! In jo o-hranila v svojih srcih vse življenje! Da bi nikoli ne zapravila tega blagoslova svoje duše! 3. Prosimo in homo prejeli. Slomškov list smo prejeli. Je zelo zanimiv. Ima natisnjeno ! Slomškovo pesem: “Kdo je vse j ustvaril”, dve kratki pesmici o : “Gospe Sveti”, članek “Ob Slomškovem rojstvu 1800”, Zahvalo za uslišano molitev, reklame za Slomškove stenske slike in barvaste podobice. | Hvala Bogu! Slovenci so se le malo zdramili. Začeli so se , priporočati Slomšku. Z velikim izanimanjem sem čitala v tem listu o čudežu, ki se je zgodil na Slomškovo priprošnjo. Ker vsi ameriški Slovenci ne dobivajo Slomškovega lista, bom povedala čitateljem AD, kako je prišlo do čudeža. V ljubljanski nadškofiji je padel deček 8 metrov globoko in dobil težke poškodbe, posebno notranje. (Kraja in imen o-seb. še ne smejo omeniti.) Revček si je razcefral jetra. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnico. Na oddelku za oživljanje so ga zdravniki našli v obupnem stanju. Vodstvo oddelka je moralo ostati v neprestani zvezi s svojci za poslednje sporočilo v prepričanju, da mrtvega otroka prepeljejo domov. Vsa župnija se je vznemirila. Gospod župnik je sklical farane, da so skupno molili za dečka. Svetoval jim je, naj prosijo božjega služabnika ‘Slomška za posredovanje. Obrnil se je tudi na dekana in ga prosil, naj vsa de- VESTI LO VEMIB-PI i-...-«. —^ Novo reševanje bodočnosti, ko spozna razvoj mesta. Tudi • ljubljanskega Grada ljubljanski muzej je bil usta-V zvezi z ljubljanskim Gra- nov^en z imenom, da ljudem dom je bilo doslej že veliko načrtov — med drugim tudi to, da bi naj vodile takozvane tekoče stopnice — dalje je bil načrt o velikih gostinskih objektih in nekakšnem trgovskem centru, ki bi ga vzidali v pobočje hriba. Zdaj je prešla odgovornost za usodo ljubljanskega Gradu na ljubljanske kulturne organizacije. Vodilo nove usmeritve je, naj Grad postane neke vrste arhitektonski okras mesta, hram kulturnih dejavnosti, pa tudi spomenik stare arhitekture. Predstavniki Narodne galerije ljubljanskega festivala arhitekturnega muzeja, Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, kulturne skupnosti in predvsem j mestnega muzeja, so sklenili, naj v prihodnosti dobita na Gradu svoje prostore mestni muzej ter festival, ki naj bi si tam uredil prireditveni prostor. Saj morajo poleti zaradi predstav festivala takorekoč preusmeriti evropski promet. Poleg tega si tudi Narodna galerija že dolgo želi izbrati prostor za svojo zbirko umetnin starih tujih mojstrov. Mor-, da bo ostalo na Gradu še prostora za koga z manjšimi željami. Prvo besedo pa naj bi na Gradu imel mestni muzej. Za mnoga evropska mesta namreč velja, da kršen je ljubljanski predstavi zgodovino njihovega mesta; doslej tega še ni uspel storiti. Delo na tem področju je bilo doslej omejeno le na posamezna obdobja, nestrnjeno, včasih slučajno, in le redko za dalj časa sistematično. V teh prostorih bo mestni muzej lahko nadaljeval s pripravo dokončnega sce- narija, po katerem naj bi prikazali razvoj Ljubljane. Težaven promet v Ljubljani V Ljubljani imajo 68,970 motornih vozil, kot poroča Delo, in ta povzročajo hude prometne težave. Promet je neurejen in zastaja in izboljšanja ne pričakujejo pred letom 1980, ko bo, kot napovedujejo, izveden načrt za preureditev glavnih prometnih žil skozi mesto ob njem. Le 16% Slovencev v kmetijstvu Republiški tajnik za kmetijstvo Milovan Zidar je dejal v razgovoru z novinarji v Ljubljani, da je v Sloveniji zaposlenih v kmetijstvu samo še 16% ljudi. “Zeleni načrt”, ki naj bi dvignil in pospešil razvoj kmetijstva v Sloveniji po 'bedesah Zidarja ni dal pričakovanih Jožefa Franc Breceljnik; v Starem trgu: Ljerka Vaupot, roj. Perič; v Ljubljani: Adolf Melliwa, Stanislava Vorina, roj. Košir; v Dolenj em Logatcu: Kotnik, roj. Rupnik; v Šentvidu pri Stični: Okoren; v Trbovljah: Aldo Belin, Ivan Golob; v Stepanji vasi: Jakob Hočevar; Vrhovcih: Dragotin Verbič; Kamniku: Janko Stele; Črnomlju: Jože Zakrajšek; Polju: Viktor Zajc. rezultatov. ODGOVORNOST DRŽAV — Zvezni tajnik za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo David Mathews (na sliki) misli, da bi imajo v gradovih, ka- naj večji del odgovornosti za zbrano vse!javno zdravstvo prevzele V Sloveniji so umrli: i 1. marca V Ljubljani: Zorka Kukec, roj. Ocvirk, Filip Mihelčič, Anton Lemut, Gusti Klopčič, roj. Sitar; v Zavrhu na Blokah: Frančiška Štrukelj - Miklavčič (Apen-čenova mama); v Novem mestu: Rozalija Appe, roj. Ravnikar; v Kranju: Pavla Bidovec, roj. Strniša; v Laškem: Vera Cestnik, roj. Ribič; v Kopru: Franc Zabukovec; v Spodnjem Kašlju: Angela Cimerman, roj. Zajc; v Dolskem: Franc Hribar. drža- tisto, po čemer obiskovalec lah- ve namesto zvezne vlade. 2. V marca Dravljah: Mici Černe, roj. r NOVICE- i vsega sveta NOVICE- fci lili potrebujete NOVICE- Iti jih dobite še sveže r# Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije’' vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Mi lan in ga. Barbara Pavlovčič. NOVICE- popolnoma nepristranske smo veliko slišali o kovnem sv. obhajilu. Vodite- Včasih duh _________ _ T duhovnih vaj so 'zelo pripo-r°čali to pobožnost, ki je evha-Nstičnemu Gospodu zelo ljuba. tako lahka je! Še med delom j0 lahko opravimo, med potjo, l>redno zaspimo, ko vstanemo, ne moremo spati itd. S tem ^°ristimo ne samo sebi, ampak ludi dušam, ki so se oddaljile °d Njega, ki ga več ne prejema-1° v sv. obhajilu, ki ga ne po-8rešijo, ne hrepenijo več po Tjem. Prejmimo Jezusa v du-‘°vnem sv. obhajilu večkrat na za take duše, Jezusu v zadoščenje. Duhovno sv. obhajilo Priporočimo posebno bolnim ali taU- '‘sim, ki ne morejo zapustiti hiše. , ‘Ljubi Jezus, rad bi te spre--Nl v svoje srce. Ker Te pa sedaj 5:16 morem prejeti zakramental-pridi vsaj duhovno v moje Srce. Sprejmem Te kakor v resici pričujočega in se popolnoma sklenem s Teboj. Daj mi mi-°st, da bom apostol Tvojega Presv. Srca.” Srce Jezusovo, hrepenenje Večnih višav, usmili se nas! z rešilne postaje vest, da otrok ni umrl, ampak je popolnoma ozdravljen in da bo lahko sam prišel domov. Vest je prinesel mariborski škof dr. Držečnik, ko je šel za praznik Brezmadežne v Rim za sveto leto in je v “Sloveniku” slovesno kronal Brezj ansko Marijo Pomagaj. Naslednji dan je postulator dr. Šegula spremljal škofa na Kongregacijo za svetniške postopke. Gospod škof je pripovedoval o takojšnjem ozdravljenju otroka. Dobila sta navodila, kako in kaj storiti, da bo sv. Kongregacija čimprej začela postopek za priznanje čudežnega ozdravlj enj a. Ali v Ameriki nimamo nič bolnikov, ki žele ozdraviti? Kje je naša vera? Prosimo Slomška ali Barago za ozdravljenje z zaupanjem in trdno vero. Kjer je Jezus našel vero, je delal (čudeže. V Nazaretu je ni našel in ni mogel delati čudežev. s. M. Lavoslava N O VICE- kolikor »goče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte ta sosedu, ki še ni narečen nanjo Prometne nesreče V od štirih prometnih nesreč so v tri zapleteni osebni avto-\ mobili. Nega zob je važna Čiščenje zob je tako pomembno kot čiščenje obraza in rok. Potrebno je, da si ohranimo zdrave zobe in usta, ter tako preprečimo, da iz ust pridejo škodljivi mikroorganizmi v tensile, grlo in po krvnem obtoku v druge organe in jih na ta ali oni način okužijo. Ostanki hrane kvarijo zobe, ker načenjajo zobno sklenino, to je zunanjo plast zobne krone. Slabi zobje negativno vplivajo na samo prebavo, ker hrane ne zmeljejo dovolj in se ta v ustih ne preslini. Za odstranjevanje ostankov hrane je najbolj primerno sredstvo zobna krtačka. S to obdrg-nemo zobovje z vseh strani; to. je spredaj, zgoraj in zadaj. Pri tem uporabljamo zobni prašek ali zobno kremo, ki pa ne smeta vsebovati nobenih kislin. Zobe si čistimo s krtačko vsaj enkrat dnevno. Priporočljivo je, da to opravimo zvečer, ker se drugače ostanki hrane čez noč razkrajajo in kvarijo zobovje. Dokler otrok nima zob, ne potrebuje nikakršnega čiščenja ust. čiščenje je celo škodljivo, ker rani ustno sluznico ter tako ustvarja možnost, da pridejo mikroorganizmi v otrokov organizem. Ko dobi popolno mlečno zobovje, to je nekako po dveh letih starosti, je treba o-troku čistiti zobe s krtačko in ga navajati na to, da to opravi sam. Posebno pozornost negovanju zob in ust moramo posvetiti bolnikom z vročino in nosečnicam. Sredstva, s katerimi čistimo zobovje, je treba večkrat menjati, ker se mikroorganizmi na eno in isto kremo ali prašek navadijo in zato nimajo več koristnega učinka za nas. Dobro je, da otroke večkrat peljemo k zobozdravniku, kajti le-ta bo lahko ugotovil stopnjo okvare zobovja in predpisal ustrezno zdravljenje. Kljub skrbni negi ustne votline in zobovja pa ugotavljamo propadanje zobovja, katerega moramo nadomestiti z umetnim. Za ta pojav je več vzrokov, odločilno vlogo pa ima tukaj tudi človekov ustroj in dednost, Bomo onesnažili tudi vesolje? Od prvega umetnega satelita— sovjetskega “Sputnika 1” leta 1957. — so osem držav in ena mednarodna organizacija izstrelili v vesolje vsega 8.529 objektov. Ameriška uprava za vesolje, ki ima sedež v Colorado Spring-su, je sporočila, da so v preteklem letu zabeležili 929 novih objektov v vesolju, od katerih jih je samo 151 nosilo “koristen” tovor. Ostalih 778 predmetov so bodisi ostanki raket, ki so jih v vesolje ponesli sateliti, ali pa so deli satelitov, ki so razpadli. Odkar so začeli izstreljevati umetne satelite, je bilo lansko leto rekordno po številu “odpadkov”, ki plavajo po vesolju. Sovjetska zveza je lani izstrelila skupaj 109 satelitov, ZDA 28, ostale satelite pa so izstrelili Francija, Japonska, ' Kitajska, Indija, Kanada, ZRN in evropska vesoljska agencija. J PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE • Potovanja skupinska in poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov za obisk e Denarne nakaznice » Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. L Trave! Service 6511) St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI ADOLPH J. S0MRACK I sell real estate, residential, commercial and industrial. If you are selling or buying contact me at home, 942-1845 or the office 944-5440. I am sure I can be of service to you. Associated with the Yakkel Realty, 32610 Vine St., Willowiek, Ohio 44094. (41) Rooms for Rent 3 rooms, near St. Marys (Collin-wood). — 249-4811. ___________________________(41) Stanovanje oddajo Štiri neopremljene sobe z garažo oddajo ljudem srednje starosti brez otrok ali živali v Col-limvoodu. 541-6977. (12,26 mar) Hiša naprodaj V Euclidu na Indian Hills je naprodaj pol-renč hiša s 3 spalnicami, lx/2 kopalnico, razvedril-nico, obita z aluminijem. Prodaja lastnik. Kličite 486-1187! (41) Everything at Half Price Last change for super savings at the liquidation sale of 40 year old hardware store. Large quantity of hinges and other building hardware, electrical and plumbing supplies, housewares, tools and many other items, BPS paint 2.40 gal. tints .35 a lube. Saturday only 9-4 at 4524 Superior Ave. Skoraj za tono mamil Lani so cariniki na dveh naj-večjih pariških letališčih zaplenil mamil v vrednosti čez sedem milijonov dolarjev. Aretirali so ustrezno število tihotapcev — osem Kitajcev iz Hongkonga, štiri Marokance, ,10 Američanov, osem Britancev, štiri Francoze, Factory Reip Wanted tri Indijce, tii Afiičane in eneSa • female, light , assembly and Španca. Funkcionarji na letališčih so House For Sale EUCLID — Semi-Ranch, Indian Hills School area. Move-in cond., 3 Bdrms., Wz Baths, Rec. Rm., Alum Siding. By owner, Principals only. Appt: 486-1187 or 531-17124. Help wanted — female V OSPREDJU, PA BREZ UPA ZMAGE — Guv. G. C. Wallace iz Alabame (na sliki) se je pri'primarnih volitvah kar dobro izka zal','pa vendar nihče ne računa z možnostjo, da bi bil-izbran za demokratskega.predsedni škega-. kandidata. j furnace brazing operator. Call ,881-6677 between 9 a.m. and 4 p.m. izjavili, da so bila mamila namenjena tržiščem v ZDA, Ka-, ______________________________ nadi, Franciji, Veliki Britaniji, j CLERK TYPIST Nizozemski in Skandinaviji, for Cleveland’s oldest optical Skupen plen carinikov je 92 firm at 1549 E. 30 St. between kilogramov marihuane, 748 kilo-J Payne & Superior Ave. Good gramov hašiša, 47 kilogramov opportunity with complete heroina in tri kilograme kokai- fringe benefits. Call A. Steiger-na. wald for confidential interview. ______0________ j 241-0474 Oglašajte v ‘‘Amer. Domovini” '' v • O A IvIAECH 11, ill7,a. TOoeeoaeiooeoo^^oeoooooc^ataooeacoegietoogiocioaoeMoer« JANEZ JALEN: Druga knjiga ROD Brest je imel tik Jezerca ob ti izlivu Dolgega potoka. Jutra-precepu Dolge doline že ugleda-Inje sonce je sijalo na jezero. Od mih dvoje pripravnih debel za j vesel so padale debele kaplje težke drevake. Samo, kdo naj j nazaj v vodo, kakor bi kdo sejal ju obteše, izžge in izdolbe. Sama [(biserne školjke. V ločju so se z Risom bi se predolgo zamudila. | oglašale mlade race. V Plitvino Nedorasli mladci so pa nedora-jso že priletavali rožnobarvni sli mladci. Ne zmorejo kaj prida in nikoli se ne moreš povsem zanesti nanje. Nič. Presukane-rnu poreče. Saj prav za prav bi mu lahko kar ukazal, pa ne mara. Če ne bo hotel zlepa, moral ga ne bo. Zvečer je Grčavi res učakoval Lisjaka, da se povrne z jezera, pa ga od nikoder ni hotelo biti. Le kje se mudi? Stemnilo se je že, ko je Presukani pristal. Brest pelikani na pašo. Lastavice so švigale nizko nad vodno gladino. Niso napovedovale stanovitnega vremena. Kljub temu so bili vsi veslači veseli. Le Grčavi Brest je bil redkobeseden. Skoraj nič pa ni govorila — Zorna Kalina. Samo razmišljala je. ' Raz kolišče Ostrorogega Jelena je pa za obema drevakoma strupeno gledal Presukani Lisjak. Kar škripal je z zobmi. mu je stopil naproti ria pristojni j Ponirek je pa hodil po mostišču most in ga nagovoril: [kakor mlad racak, ki prvič izva- “Lisjak!” bi race.iz vode na suho. Trdno “Kaj?” se je nadejal, da Lisjak ne bo “Jutri greva'Z Risom k jezeru ostal doma. Se že kam odpelje, v Dolgi dolini.” (Potem bo pa on brez ugovora “Le.” [kakor glavar na kolišču. Oba “Če bi šel še ti z nama.” sinova je pa naskrivaj opazovala “Po kaj?” ’Ježema Roža. “Ne, tako ne more ‘Tztesali in izžgali bi dva tež- iti več naprej,” si je mislila in ka drevaka, brez katerih na zaklicala: zimo kar ne bonio mogli več; “Lisjak!” prebiti.” j “Kaj?” Presukani Lisjak, ki je doslej,; “Sem. pridi!” čeprav na kratko, a koj odgo- | Presukani je premišljal, ali bi varjal, je pomolčal. Vzdignil je ;materi ustregel ali ne. glavo navzgor proti mostišču, [ “Brž!” se je spet oglasila Je-naglo vdihaval in izpihaval sapo zerna. skozi nos, kakor bi hotel nekaj ^ Lisjak je šel pred Ostrorogovo ovohati, ko se je že slabo videlo, kočo. Nekako grozeče se je ste-Nato je pa grede, ko se je že galo nad njegovo glavo rogovje prestopil navzgor, 'rekel: “Ne orjaškega jedena. Že kar krot-utegnem.” >ko in nič več uporno je vprašal “Kakor hočeš,” je skoraj žare- Rožo: ' / žal za njim Brest. Pogrelo ga “Počemu me kličeš?” je. Najrajši bi planil za bratom,1 “Kaj misliš početi danes?” ga stresel za vrat kakor neubo- Presukani je skomizgnil z ra-gljivega psa in mu zakričal v meni. uho, da ne bo žrl na račun drugih, lenuh, in da divjačine pozimi ne dobi niti grižljaja, svojeglavec nagajivi. Pa se je Grčavi ta trenutek spomnil, da je “Če že ne vidiš drugega opravka —’V “Ne vidiš, ne vidiš,” je zaihtal Lisjak. “Nič se ne naraščaj. Si vsega Presukani odrekel pomoč prav [ sam kriv. Če že ne veš, kam bi zavoljo Zorne Kaline. O, kajpak! Priložnost bi bila res lepa, ko ne bo ne njega ne Risa doma. Grčavi Brest se je obrnil in odšel v kočo Pegastega Risa. Drugo jutro je odveslaio 6d kolišča Ostrorogega Jelena dvoje lahkih drevakov. V' Brestovem je sedel tudi Brlez in še troje spodiraščajočih mladcev < in prav toliko tudi v Risovem. Poleg njih pa še Zorna Kalina. Saj je za vsako delo kaj spretna. Naj se nauči še tesati. Ji utegne še prav hoditi. “Če se Ostrorogi in starejša brata nikoli več ne vrnejo, kar je tudi mogoče,” se je po tihem veril Grčavi Brest, “potem si Zorno Kalino on sam vzame za drugo ženo. Lisjakova ne bo. Zato, ker je tak. Naglo sta drsela drevaka pro- se del, veslaj danes na kolišče Vitorogega Ovna. če nočeš zavpije sebe in Perunike, pojdi zavoljo dvojčic. Bojim se, da se Rakar in Bor skujata. Kaj poreče Ostrorogi, ko se vrne, kaj? __TJ “No, prav!” je čez čas pristal Lisjak, stopil po orožje in risji kožuh ,in odveslal proti prelivu med prvima otokoma. Ko je njegov drevak izginil, je pa od kolišča Ostrorogega Jelena odrinil tudi Ponirek. Mu je Jezer-na Roža naročila, naj gre in neopaženo opazuje, kod bo hodil Presukani Lisjak. Ponirku se je to naročilo še dokaj bolj imenitno zdelo, kakor pa bi doma na kolišču smel ukazovati ženskam in otrokom. Saj ga je mati prav za prav postavila nad starejšega brata. crr oociety* ©ne mnjm drive JGLiiTi (L 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For haif-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact* The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola» ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little leaeue baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation Družba sv. Družine Officers President ...........>........ Joseph J. Konrad First Vice-President ........- Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert M." Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph' L. Drašler First Trus'ee................. Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomažin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .......!...... John Kovas tima Judicial................. Frank Toplak Social Director .............. .Nancy Osborne Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor.................Joseph A. Zalar, M.D. HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A,, D.S.D. Minutes el Hie Supreme Beard Annual Meeting January 31, W6 (Continuation) The President now called upon our First Trustee for his report. Mr. President, Father Madic, and Members of the Board: As you have heard, the three Trustees were asked to meet to audit the Society’s securities on Saturday, January 24, 1976. All of y the Trustees were present and I would like to report that we again found everything in excellent order which proves that everyone is doing a wonderful job. I would like to call think pur committee should be given a big hand for a* job well done. Thank you. ANTHONY TOMAZIN Third Trustee A motion to accept the Third Trustee’s report was madt! by Robert Kochevar and seconded by Anton Smrekar. Carried. The President at this time asked the Members of the Board if they had any “Old Business” they would like to have brought to the attention of the Board. your attention to the high in-|Our Secietary, Robert Koche-terest, rates on the securities >var, requested that he be gran-the Society has purchased. 1 am tec^ a ^eW m^nu^es briefly very pleased. Thank you. JOSEPH ŠINKOVEC, First Trustee discuss some of the problems the Society . has encountered with regards to claims submit- A motion was made by Robert |te(^ ^ our P°bcyholders. Kochevar and seconded by Ron-! There being no further aid Zefran to accept the report! business to be discussed, of the First Trustee. Carried. President requested that “New Business” matters The President now called on brought to the attention of the Second Trustee for his re- Board port. Mr. President and Members The Secretary, Robert Koche-of the Board: var, discussed the Department I was also down at the bank of Insurance “Report of Exami- old our ail be the last Saturday and found everything in good order. I want to thank the Officers for the wonderful job they have done for the Society. Thank you. MATTHEW KOCHEVAR, Second Trustee Mr. Joseph Šinkovec made a nation”. Each of the Board Members received a copy of the report of examination along with a copy of the corrections the Society had requested the Department to make. After the Department made the corrections, the completed report was DOBRE VOLJE — Zakladni tajnik William Simon se zadovoljno smeji, ko je bil novi zvezni proračun v Kongresu sorazmerno ugodno sprejet. motion to accept the secona' reviewed and approved by the trustee’s report. Motion second-' Board Members and they each ed by Anna Jerisha. Carried. ! signed the appropriate affidavit President Joseph J. Konrad | to be submitted to the Illinois now called upon the Third Trus- j Insurance Department, tee for his report. | Secretary, Robert Kochevar, Mr.. President, Father Madic, presented to the Board the let-and Members of the Board. , ters he received from the Lodge As my two colleagues repor- Secretaries in which they re- The Lodge requests are as follows: Lodge No. 1 — $1,500.00 Lodge No. 6 — $360.00 Lodge No. 12 — $500.00 Lodge No. 13 — $2,408.88 Lodge No. 40 — $1,750.00 A motion that the funds be granted to the Lodges was made by Robert M. Kochevar and seconded by Joseph Šinkovec. Carried. President Joseph J. Konrad requested the Supreme Board give consideration to granting an increase in salary to the General Manager and Business Manager of the Holy Family Society. The First Vice-President, Ronald Zefran, put the proposal of the President in the form of a mption and it was seconded by Joseph Šinkovec that the Supreme Board grant a W/o increase in salary to Robert M. Kochevar, the General Manager and Joseph J. Konrad, the Business Manager of the Society. Motion Carried. In accordance with the Illinois Insurance Department Rule 9.04, Section 3, our Secretary, Robert M. Kochevar, entered a motion that the Supreme Board approve the Society’s use of a check writing' machine with Officer’s facsimile signatures on all our checks. Motion seconded by Ronald Zefran. Carried. Secretary Robert M. Kochevar introduced a motion that the Supreme Board approve the following agreement regarding revisions and modifications to the original Accident and Health contract between the General Agent and the Holy Family Society. This motion was seconded by Ronald Zefran. Carried. AGREEMENT At its Semi-Annual Meeting held on January 31, 1976, the Supreme Board of the Holy Family Society approved the following Revisions and Modifications to the original Accident and Health Contract dated August 26, 1968, between the GENERAL AGENT. Mr. Hirsh J. Kravit, and the HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A., a fraternal benefit society. EFFECTIVE FEBRUARY 1, 1976, the SOCIETY shall pay to the GENERAL AGENT the following Schedule of Commissions on POLICY FORM CA86, CANCER EXPENSE POLICY and on Policy Form 6065, SENIOR CITIZEN INDEMNITY POLICY, on New Business Only issued as of February 1, 1976. (a) 100% of the Policy Fee; (b) 100% of the first month’s premium; (c) 50% of the premium on all premiums received from the second to the twelfth month inclusive; (d) 25% of the premiums on all premiums received thereafter. Next on the agenda, our Secretary informed the Board Members of the retirement of one of the Charter Members of the Society, Mr. John Zajc. Mr. Zajc announced his retirement as secretary to Lodge No. 4 in Bradley, Illinois, as of December 31, 1975. Ronald Zefran entered a motion that Mr. Zajc be presented with a check in the amount of $100.00 along with a small plaq,ue with an inscription of the Society’s appreciation for his dedication to the Holy Family Society. Motion seconded by Joseph Šinkovec. Carried. For his dedicated service to the Holy Family Society, our Secretary, Robert M. Kochevar also proposed the following “Resolution of Recognition” be presented to Mr. Zajc. RESOLUTION OF RECOGNITION The Supreme Board of the Holy Family Society hereby di- PRIDRUŽITE SE drugi psihološki operacijski skupi ti U.S, Army Reserve Ta novo sestavljena enota ima mesta za osebe prednostnih in neprednostnih služb, ki se zanimajo za: POLITIČNE VEDE GEOGRAFIJO FOTOGRAFIJO ŠOFERSKO MEHANIKO TUJE JEZIKE ILUSTRACIJO OFFSET TISK ŽIVILSKO POSTREŽBO Prednostno M. I. in PSYOP osobje posebno dobrodošlo! Zaradi lastnosti te agencije, se bo upoštevalo samo ljudi z dobrim moralnim značajem. STOPITE V STIK Z: Mr. John Coleman, od 8. zj. do 3.30 pop., št. 886-2880. Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-002» MR. JOHN ZAJC The only problem in showing | As ‘a result of your dedication, a gain such as we had during devotion and service to our 1975 is when you ask yourself membership, the Holy Family “What do you do for an encore? Society is the recognized leader While we will be woi’king 1° | in the Fraternal Field. The So- have as successful year as v/e| ciety, through your efforts is did last year, it should not bej protecting the Catholic Home expected to happen every vert and Family of our membership The gain was the result of ;1 with the benefits provided by number of factors including tbe our insurance programs. j interest we received from sort6 On behalf of the membership excellent investment opporturt' we thank you for the outstand- ties; a decrease in the numiF1 ing service you have provided J of claims that were reported your Society. :and the watching of our expert (SIGNED BY EACH MEMBER'ses here at the Home Office. OF THE SUPREME BOARD) Also under new business, our First Vice-President, Ronald Zefran, informed the Board of the The Society cannot rest on &! laurels because if you do not g0 forward you really are goinS backwards'. The Society hrt newly organized Boy Scout • just introduced a new life insrt’' Troop #286 and Cub Scout Pack ] ance application that will mak6 #3286. Mr. Zefran requested a1 it easier for our field represeB' donation from the Society to! tatives to enroll new member5 help offset the expenses of uni-{and at the same time fulfill a11 forms, guidebooks, camping sup-j the new state and federal laWS plies and other equipment. Jo- J that the Society is required t0 seph Šinkovec made a motion.meet. !^LannCh,eCk/n the am°Unt °f We have just received appr«' $1,000.00 be donated to the Boy val o£ a brand new Cancer E*- Scout Troops. Motion carried. pense PoIicy aTld we have Mr. Zefran also spoke of the filed for approval of a bran6' Franciscan Vocation Fund which new Medicare Supplement P°i' is also in need oi the Society’s iCy 0f th}s js a part of ori continued cooperation and as- efforts to increase and improv6 sistance. Mr. Šinkovec made a products and services avail' motion that the Society send to able to our present member^ Father Lawrence Grom, a check in the amount of $1,000.00 for the Vocation Fund. Motion seconded by Anton J. Smrekar. Carried. The Secretary Robert M. Kochevar was now asked to give his report. My Dear Fellow Officers and Guests: The most important report is the one we heard given by our Treasurer showing our Society as having the best year financially that it has ever had in its rects the following “Resolution. 62 year history. I’m sure that ted, last week we found every- quested funds to help support [of Recognition” to be part of the (the founders of the Holy Family thing in order. I also have to and promote the various Lodge [minutes of the Semi-Annual ^ Society would be proud to see comment on the high interest functions which will be held Board Meeting held on this date,, their Society achieve this kind rates on our investments. I during 1976. ___ ^ [January 31, 1976. [of success, and to attract new members f°r the Society. The year of 1976 will be a busy one with our convention noV only seven months away. HoV' ever, at our convention, we wi^ be able to report to our mert' bership, I’m sure, that our Srt ciety has never been in a better condition to meet their needs now and in the future. Thank you. * ROBERT M. KOCHEVAR' Secretary A motion to accept the Secrrt tary’s report was made by Mrt' thew Kochevar and seconded by Mary Riola. Carried. (To Be Continued)