PRIMORSKI DNEVNIK jtona plačana v gotovini 0:2 ^lstale I gruppo Cena 70 lir 1:1 1:1 3:0 3:0 3:0 3:0 19 26 18 26 15 24 16 22 17 21 18 20 30 20 17 20 16 10 1810 1912 1611 18 14 1113 1713 1012 H 7 II 7 eliti [ari- an« ilim- obo- MJ IMA MORO ZA BREGOM? Leto XXVI. Št. 59 (7553) TRST, sreda, 11. marca 1970 Moro bo danes poročal Saragatu o poteku pogajanj Včeraj so ves dan trajala posvetovanja med strankami leve sredine za sestavo nove vlade RIM, 10. — Tudi danes je imel Moro polne roke dela. Že l9odnjih dopoldanskih urah se je sestal s tajnikom kričanske de-•«racjje For|anjjertli nat0 pa z načelniki demokristjanskih parla-n*arnih skupin Spagnollijem in Andreottijem. , Popoldne je imel Moro prvi sestanek z delegacijo kričanske ^"[“tracije, |lM*Ullll|||||IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Vojaške vaje v Belorusiji t^lNSK, 10. — V Belorusiji, nad Dvino, so se začele nedvomno T/^Je vojne vaje sovjetskih sli. »ikavske, letalske, pešadijske in tehnične enote, kot so raju*** oddelki in pod. so se v ostri fU** zbrali na odprtem polju in jurJ*2 široko bojno fronto. Vajam v^P^bjejo v SZ velik pomen. Pr-Rer nameravajo s tem dokazati v J° tehnično sposobnost na boj ljudskem okolju, drugič pa zato, u*.hočejo pokazati možnosti hitre "ilizaoije vojsk na strnjenem o- {.r®3N*n vajam prisostvujejo na-- političnega odseka rdeče ar-k Jepišev, vojni minister ZSSR i-‘šal f štaba vojsk varšavske zve-•haršal Ivan Jakubovskij. 10. — V skladu z načelno I^Uko do afriških držav in zaradi ■/Sanjanja rasizma, trdi sporočilo 'Pijanskega zunanjega ministrstva, £ Italijanska vlada sklenila zapreti ?°1 konzulat v rodeškl prestolnici 8Ptsbury)u, takoj po samovoljnem 01tUcu rasistične republike Rodezije. z izsiljevanjem socialdemokratov, še bolj premakniti na desno italijansko politično 06. Sporočilo zaključuje z ugotovitvijo, da je treba sedaj neposredno obravnavati vzroke krize v parlamentu, z odkrito razpravo, v kateri morajo priti na dan vse odgovornosti političnih skupin, ki niso sposobne rešiti velikih vprašanj, ki tarejo državo. Glasilo PSI »Avanti!* objavlja jutri uvodnik, v katerem govori o «Forlanijevi platformi*. «Avanti» piše, da se iz člankov raznih časopisov in izjav predstavnikov PSU zdi, da je javno mnenje prepričano, da je usoda poskusa Mora, celo usoda parlamenta in toliko drugih stvari odvisna od odobritve ali zavrnitve Forlanijeve platforme s strani socialistov'. Vse drugo pa da ni važno: zakonska razveza, vprašanje državne avtonomije, vatikanski pritisk, gospodarska vprašanja, mačev. O poteku razgovora ni vesti, vendar se zdi, da sta bonski in varšavski predstavnik podrobno proučila vse probleme ter izdelala tudi nekaj konkretnih, pa čeprav še neformalnih predlogov. Obe delegaciji se bosta ponovno sestali jutri zjutraj. Na sprejemu na čast madžarskega zunanjega ministra Janosa .Petra, ki je na obisku v Varšavi, je poljski zunanji minister Stefan Je-drychowski izjavil, da mora Bonn pokazati z dejanji,_ ne pa z besedami, svoje resnične namene do vzhodnih držav. Priznanje političnega in ozemeljskega statusa, ki je nastal po porazu Hitlerjeve Nemčije, bi po mnenju poljske vlade pomenilo znaten prispevek Zahodne Nemčije k ustvarjanju pogojev za deželna ureditev in reforme, ki jih Italijani toliko pričakujejo, za te ljudi niso važne. «Avanti» ugotavlja, da je »zgodovina te platforme največja prevara v tej krizi.* For-lanijeva platforma, pravi nadalje »Avanti*, je predstavljala samo zaključek srečanj za ugotovitev, če obstajajo predhodni pogoji za začetek pogajanj med strankami leve sredine. VČERAJ POPOLDNE V KOPRU Pogovori med SKGZ in SZDL obalnih občin KOPER, 10. — V Kopru sta se danes popoldne sestali delegaciji Slovenske kulturno - gospodarske zveze in družbenopolitičnih organizacij slovenskih obalnih občin Koper, Izola in Piran. V delegaciji SKGZ, ki jo je vodil predsednik Gorazd Vesel, sta bila poleg drugih še načelnik komisije za kulturo Fl-Idhert Benedetič in načelnik komisije za tisk Boris Race, za športna vprašanja pa B Košuta. V delegacija obalnih občin, ki jo je vodil predsednik SZDL Mario Abram, pa so bili poleg ostalih še sekretar obalne konference ZKS Tomaž Bi-zajl, predsednica občanske skupščine Piran Jolanda Kos in predsednik občinske skupščine Izola Jernej Humar. Delegacija sta si izmenjali informacije o aktualnih vprašanjih iz življenja Slovencev v Italija in o političnih ter gospodarskih in drugih prizadevanjih obalnih občin na raznih področjih družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter o položaju italijanske manjšine na tem območju. Posebej sta se delegaciji dotaknili nekaterih skupnih vprašanj s področja kulture ter se dogovorili, da se bodo predstavnika kulturnega življenja obeh področij ponovno »pečali ter preučili možnosti sodetovl-nja zlasti v gledališki dejavnosti. Nadalje je bil govor o športni dejavnosti slovenske mladine v Trstu ter o potrebi strokovne pomoči iz maitične domovine. Ob zaključku pogovorov, ki so potekali v ustvarjalnem in tovariškem duhu, so se člani delegacij dogovorili za ponovne sestanke, na katerih se bodo podrobneje soočali z vprašanji, ki zadevajo skupne inte- mir in varnost v Evropi ter istočasno odprlo pot normalizaciji od-1 rese prebivalstva na obeh straneh nosov s socialističnimi državami. I meje. ZAOSTHITIV STAVKOVNEGA GIBANJA Uspeh kmetov v Foggii Stavka elektriških podjetij FOGGIA, 10. — Demonstracije kmetov v Foggii so se pomirile. Kot smo včeraj poročali, so mnogi kmetje blokirali glavno »jadransko* cesto in »jadransko železnico* v znak protesta, ker jim niso še izplačali dodatka na ceno za oljke in oljčno olje. Po incidentih s policijo je prišlo sinoči do sestanka na prefekturi, kjer je pristojna ustanova obljubila, da bo kmetom čimprej izplačala kar jim gre. Zato so bili preteklo noč odstranjeni vsi pc-stavljeni bloki. Danes zjutraj so predstavniki kmetov na večjem zborovanju v Foggii sporočili prizadetim uspeh sinočnjih razgovorov na prefekturi in izrazili svoje zadovoljstvo za odločen nastop kmetov, ki je pomagal, da je bilo to važno vprašanje rešeno. Po drugi strani pa je prefekt podaljšal za en mesec plačevanje davkov prizadetih kmetov, ki bi jih morali plačati danes. . Pod predsedstvom ministrskega podtajnika Torosa so se danes na ministrstvu za delo nadaljevala po-gajanja za obnovo delovne pogodbe uslužbencev ENEL in občinskih elektriških podjetij. Kljub nadaljevanju pogajanj je bila napovedana 24-urna stavka, ki se začenja z današnjo zadnjo izmeno in se bo končala z jutrišnjo zadnjo izmeno. Stavkali bodo vsi uslužbenci ENEL in občinskih elektriških podjetij. Stavko so napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Poleg tega pa je CISL napovedala 72-urno stavko omenjenih uslužbencev za 16.,- 17. in 18. t.m., kateri pa se nista pridružili sindikalni organizaciji CGIL in UIL. V Rimu so se danes razbila pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe rudarjev. CISL, CGIL in UIL sta sporočile da so predlogi industrijcev nesprejemljivi in napovedale, da se bodo zastopstva delavcev kmalu sestala in določila nadaljnjo sindikalno ak cijo. Tudi med delavci tekstilne industrije še vedno močno vre. Tajništva treh osrednjih sindikalnih organizacij so se danes sestala in biro je ugotovil, da je potrebno intenzivirati idejno življenje in ideološko usposabljanje v Zvezi. Ena od predpostavk aktivnejšega delovanja zveze je razvoj teoretičnega in znanstvenega raziskovanja, na tem področju. Sklenjeno je bilo, da se pred- prvi uspeh Študentskega nastopa Med včerajšnjo študentsko skupščino v «auli magni», ki je zabeležila prvi uspeh tokratnega ostrega nastopa tržaških visokošolcev. Na sliki rektor prof. Origone med svojim govorom. Ob njem predsednik skupščine Aldo Colleoni, študent Jsola, neka študentka, Paolo Zanini. Berite poročilo na 4. strani. Čistka v KPCS v polnem teku PRAGA, 10. — Po vsem češkoslovaškem ozemlju poteka te dni največja čistka, kar jih je doživela v svoji zgodovini KPČS. V teku je namreč zamenjava partijskih izkaznic, kar v bistvu pomeni, da bo večje število članov partije ostalo tokrat brez izkaznice in ostalo dejansko izven partije, brez posebne izključitve. Celice točneje partijska vodstva, bodo namreč morale preveriti politični položaj vsakega člana partije in to tako strogo, da piše Miroslav Moc, znani konservativni komentator «Rude prava*, da je treba izključiti iz partije tudi tiste, ki kažejo dobro razpoloženje do Husakovega vodstva in obtožujejo za vse samo Smrkovskega in Dubčka. «Ti upajo*, je zapisal Moc, «da bomo pozabili nanje, res pa je, da ne spadajo v partijo, ker upajo samo, da bodo ohranili izkaznico in z njo boljše življenjske pogoje*. Medtem je Ota Sik, bivši podpredsednik vlade, ki ga je zasedba ČSSR zalotila v Jugoslaviji, naslovil odprto pismo Gustavu Husaku, v katerem opozarja, da se napredni ljudje, ki so verjeli v »praško pomlad*, ostali zvesti ljudstvu in da se mu ne bodo izneverili, kljub preganjanju. To pa da je jamstvo za bodočnost, ko bo na Češkoslovaškem in tudi v drugih socialističnih državah moralo obvezno priti do «pomladi*. ■iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii>uiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii'iniiu'uuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi"iiiia V ZDA postavljajo na laž Nixonove trditve o Laosu Na stotine članov CIA sodeluje pri vojaških operacijah proti silam Patet Laa - Kmalu bo srečanje med Suvano Fumo in Sufanuvongom? - Izjave Sihanuka in Van Thieuja proučila spor, ki je nastal z delo dajalci v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Na sestanku so tajništva sklenila nadaljevati s sindikalno akcijo, ki je sicer že skoraj mesec dni v teku, dokler ne bo prišlo do obnovitve delovne po godbe. V okviru razčlenjenih stavk delavcev tekstilne industrije je bila danes v Magenti, velikem italijanskem tekstilnem središču, splošna triurna stavka, s katero so de lavci vseh kategorij podprli boj svojih kolegov v tovarnah Snia Vi-scosa in Novaceta, kjer je proizvodnja že skoraj teden dni ustavljena zaradi razčlenjenih stavk. Ribičič v Mariboru MARIBOR, 10. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je danes v spremstvu člana republiškega izvršnega sveta Rina Simonettija in člana izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Staneta Dolanca obiskal Maribor. V spremstvu mestnih voditeljev so obiskali dve največji mariborski podjetji, mariborsko livni-co in tovarno avtomobilov TAM, kjer so se z zastopniki delovnih kolektivov razgovarjali o najpomembnejših problemih, s katerimi se soočujejo v svojem delu ta podjetja, predvsem s težavami zaradi dobave bakra (livnica) in povečanja cene reprodukcijskega materiala (tovarna avtomobilov).^ Popoldne se je predsednik Ribičič sestal in razgovarjal s širšim krogom zastopnikov gospodarsko političnega življenja Maribora. Seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ BEOGRAD, 10. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je danes v okviru priprav za bodočo sejo predsedstva proučil predloge sklepov o osnovnih smernicah delovanja za preobrazbo Zveze komunistov in raz- • zo na Bližnjem vzhodu. O tem vpra-voj njene ideološke akcije. Izvršni šanju je Egipt poslal posebno po WASHINGTON, 10. — Po včerajšnji izme n javi spomenic med dvema najvišjima laošlrima predstavnikoma, po polbratoma Suvano Fumo in Sufanuvongom, se odpirajo v Laosu nove možnosti za premostitev krize brez vmešavanja. Pozornost političnih opazovalcev pa je danes osredotočena na ZDA, kjer je v polnem teku vroča polemika o izjavah, ki jih je dal predsedniK Nixon o Laosu 6. marca in po katerih naj bi Američani vodili v Laosu samo «zračno voj no». Nixonova teza je, da so ameriške letalske akcije na laoš-kem ozemlju samo nekakšen podaljšek vojne v Vietnamu, medtem ko naj bd ZDA ne bile vpletene v krizo, ki je izbruhnila v tej državi. O tem naj bi pričalo tudi dejstvo, da nimajo ZDA v Laosu kopenskih sli, pač pa samo kakih tisoč civilistič-ndh sodelavcev nevtralistične-ga režima princa Suvane Fume. V samih ZDA pa postavljajo na laž Nixomove trditve: predstavnik demokratske stranke senator Stuart Sjrmmgtan je obtožil Belo hišo, da je povedala samo ((polovično resnico«. Senator se je skliceval na trditve, po katerih naj bi od leta 1962 umrlo v Laosu med kopenskimi spopadi samo 27 Američanov; Symington je dejal, da vladno poročilo ne omenja izgub, ki so jih ZDA utrpele med «zračno vojno«, ki jo vodijo v Laosu. Te številke pa so po mnenju demokratičnega senatorja znatno višje. Symington je tudi opozoril Nixona na nevarnost »ustavne krize* med kongresom in vlado, če bo Bela hiša še naprej zamolčala resnico. Republikanski senator Jacofo Ja- vensona, kakšna naj bi bila razlika med «zračno vojno«, o kateri govori Nixon, in med pravo vojno. Po mnenju senatorja so ZDA vpletene v vojno v Laosu, tudi če nimajo tam kopenskih sil. Tega mnenja je tudi senator William Fulbright, predsednik zunanjepolitične komisije senata, ki je izjavil, da je popolnoma neupravičeno skušati razlikovati med dvema oblikama vojne. Še resnejše pa so vesti, ki jih objavlja danes ameriški list «Los Angeles Times« v dopisu iz Vien-tiana. Dopisnik lista Jack Foisie poroča, da je danes v Laosu na stotine agentov ameriške obveščevalne službe (CIA), ki se izdajajo za funkcionarje organizacije AID (ustanove za mednarodni razvoj), medtem ko v resnici aktivno sodelujejo pri vojaških operacijah proti silam Patet Laa. Med temi a-gentd je mnogo bivših borcev v Vietnamu, ki pa so se preselili v Laos, kjer med drugim dobivajo trikrat večjo plačo. Po pisanju lista imajo ti agenti nalogo, da novačijo gverilce in jih vežbajo za vojak« akcije na strani nevtralistične vlade. Naloga agentov CIA je tudi slediti premikom sil Patet Laa ter koordinirati na tleh akcije ameriškega letalstva proti laoškemu ozemlji-. Radio Patet Laa je danes sporočil, da je bil polkovnik Thavin Slenkham imenovan za Sufanuvon-govega odposlanca pri laoški nev-tralistični vladi. Polkovnik bo prinesel princu Suvani Pumi poslanico voditelja Patet Laa s predlogi za rešitev krize. Domnevajo, da bo Sufanuvong v svoji poslanici v glavnem ponovil že znane predloge v petih točkah. V Vientianu se tudi govori, da bi se princa Suvana Puma in Sufanuvong utegnila srečati ter se skupaj pogovo- iiiiiiiiiiiimiuiiiii iii n mi mi iiiiimiiuiitiiiiimiitiiiiiiiiiiiuiini n iiimiiiiiiiiii iiiimii imiiiiu im ■■ umu mn Konferenca SZDL Hrvaške zahteva odstop dr. Zanka Stjepan Ivic o unitarizmu in nacionalizmu (Od našega dopisnika) ZAGREB, 10. — Predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške Stjepan Ivic je v svojem poročilu o aktualnem političnem položaju na Hrvaškem na današnji republiški konferenci izjavil, da so Hrvati in Srbi in pripadniki vseh narodnosti v republiki enotni v oceni, da sta KAIRO, 10. — Kairski list «A11 slanico štirim velesilam, ki prouču-Ahram* danes piše, da egiptovska 1 jejo rešitev krize na Bližnjem vzho- vlada proučuje možnost zahtevati sklicanje varnostnega sveta, da prepreči izselitev 300.000 palestinskih beguncev s področja Gaze v Cisjor-danijo. Zunanje ministrstvo, pravi list, podrobno proučuje položaj takega izseljevanja, »ki nasprotuje listini OZN o človečanskih pravicah* in posledice, ki bi ga imel ta ukrn izr,iolsk'h oblasti na kri- du na osnovi resolucije OZN. V Jeruzalemu pa so pristojni izraelski krogi zanikali, da nameravajo izseliti 300.000 palestinskih beguncev s področja Gaze v Cisjor-danijo .Ko so nekateri časnikarji v Jeruzalemu vprašali, ali je res, da se bo jutri sestala vlada in proučila načrt o omenjeni izselitvi, so jim odgovorili, «da ne obstaja noben podoben načrt*. V Bejrutu je danes okrog 300 ameriških državljanov, ki živijo v Libanonu, demonstriralo pred ameriškim veleposlaništvom proti Nixo-novi politiki v korist Izraela. Italijanski veleposlanik v Bejrutu pa je danes obiskal libanonskega zunanjega ministra in ga obvestil, da Italijo zanima celovitost Libanona in nedotakljivost libanonskih meja. (Na sliki člani palestinskega osvobodilnega gibanja se vadijo za boj proti Izraelu). unitarizem in nacionalizem v nasprotju s pogledi in stališči Zveze komunistov Jugoslavije. Ivic je izjavil, da nacionalisti lansirajo te-aze, češ da je Hrvaška izkoriščana, da gospodarsko zaostaja za drugimi republikami, unitaristi pa tezo, da se vodstvo Hrvaške ukvarja z vprašanji sistema in s problemi Jugoslavije, da išče krivce za nerešena vprašanja v Zvezi, da bi na ta način skrila lastne nesposobnosti in na druge vrgla krivdo za zaostajanje Hrvaške. Poleg nacionalističnih in unitarističnih tendenc se, po besedah Ivica, zadnje čase opažajo na Hrvaškem tudi novoinformbirojevske tendence. Novoinformiborjevci, po izjavi Ivica, se družijo s političnimi nezadovoljneži vseh vrst, posebno s tistimi, ki so bili poraženi na 4. plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije. Ti so, po njego vih besedah, našli pobudo in hrano po nastopu dr. Miloša Žanka. Predsednik republiške konferenco SZDL Hrvaške je odklon dr. Zanka, da odstopi od svoje funkcijo, ocenil kot politično diverzijo in do-skus zanikanja pravilnosti politike Zveze komunistov in drugih družbeno političnih organizacij Hrvaške. Ivič je dejal, da je republiška konferenca dolžna upoštevati »plebiscitarno izražene zahteve ljudstva Hrvaške* in sprožiti postopek za odvzem dr. Žanku funkcije pod predsednika zvezne skupščine in poslanca Sveta narodov v zvezni skupščini. Konferenca se je po daljši razpravi, med katero so nekateri govorniki obsodili zadržanje dr. Žanka, s 152 glasovi izrekla za odpo klic dr. Žanka s položaja poslanca Hrvaške v Svetu narodov zvezne skupščine. Proti odpoklicu so glasovali štirje člani konference, med tem ko so bile tri glasovnice proglašene za neveljavne. Republiška konferenca je pooblastila izvršni odbor, da o rezultatih glasovanja obvesti sabor Hrvaške, ki je delegiral dr. Žanka za poslanca Sveta narodov zvezne skupščine. B. B. riti o položaju. Tako srečanje naj bi bilo v kraljevi prestolnici Luang Prabangu ter naj bi mu prisostvoval tudi kralj Savang Vattihana. Kamboški premier princ Noro-dom Sihanuk, ki je na uradnem otrisku v Franciji, je po današnjem srečanju na Elizeju s predsednikom francoske republike Pompidoujem obrazložil časnikarjem svoje stališče do položaja v Laosu in na azijskem Jugovzhodu. Dejal Je, da se morajo ZDA umakniti iz Laosa, če nočejo, da bi se vojna še zaostrila. Ameriško bombardiranje la-oškega ozemlja je po mnenju kam-boškega princa glavni vzrok za sedanje poslabšanje položaja. Sihanuk ne verjame, da bi nova mednarodna konferenca, podobna ženevski iz leta 1962, lahko napravila konec vojni. ((Nekatere sile, ki jih nočem omenjati — je trdil p?.nc — so kršile ženevske sporazume o nevtralnosti Laosa. To so začele počenjati, še preden se je črnilo pogodbe posušilo«. Glede Vietnama je Sihanuk priznal, da se nekateri oddelki hanoj-ske vojske in FNO mudijo na kam-boškem ozemlju, dodal pa je, da je bil velik del teh po kitajskem posredovanju umaknjen. Ostajajo pa še nekatere vojaške bolnišnice, ki jih kamboška vlada iz humanitarnih razlogov ne bo odstranila. Princ je trdil, da so odnosi s Severnim Vietnamom dobri in v tej zvezi napovedal, da bo predsednik hanojske vlade Pham Van Dong obiskal maja letos Kambodžo. Sihanuk bo odpotoval jutri v Moskvo in nato v Peking, kjer bo Imel posvetovanja o položaju na indoki-tajskem polotoku. Tudi južnovietnamski režim je medtem podprl zamisel o posvetovanjih med štirinajstimi podpisnicami ženevskih sporazumov za rešitev krize v Laosu. Ta posvetovanja so nujna — kot pravi vladno poročilo — zaradi «močnega razvoja sevemovietnamske komunistične agresije proti laoški kraljevini in proti sosednjim državam, med njimi tudi proti republiki Vietnam«. Ameriška revija «U. S. News and World Report« objavlja danes zanimiv intervju z južnovietnamskim kolaboracionističmm predsednikom Van Thieujem o položaju v jugovzhodni Aziji. Van Thieu med drugim trdi, da bi morali ostati ameriški vojaki na tem področju tudi potem, ko bi se vietnamska vojna zaključila. Brez prisotnosti ZDA bi namreč — po mnenju Van Thieuja — postal Južni Vietnam lahek plen kitajskih komunistov, poleg tega pa bi padli v roke komunistov tudi Laos, Kambodža, Tajska In vse druge države tega dela sveta. Sel saj-gonskega režima je v intervjuju o-menil prisotnost oddelkov ameriške vojske v Evropi in Južni Koreji ter trdil, da hi morale ZDA storiti isto ' tudi na azijskem Jugovzhodu. ZDA — je dejal — morajo zajamčiti mir 1 in stabilnost v jugovzhodni Aziji, 1 tako kot v Evropi in drugod po svetu. 1 Glede same vojne v Vietnamu pa Je Van Thieu predlagal Američa. . nom, naj začnejo spet bombardirati sevemovietnamsko ozemlje, če bi skušali «kamunisti» izkoriščati del-m umik ameriških čet in zaostriti vojno. «Ce bi bil predsednik Nixon • — je dejai sajgonski prvak — bi ne izljučeval nobenega ukrepa, niti zopetnega bombardiranja Severnega Vietnama«. i — 2 — 11. marci PRI STANE KAVČIČ O JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU V konvertibilnosti dinarja je osnova za jasne račune •"1 '' M....■ • *?! Tii- -'T" ;..- v--. Prepogosto popuščanje pri izvajanju reforme je povzročilo zastoj in pomanjkanje jasne strategije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 10. — Predsetkiik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič je pred kratkim v razgovoru s sodelavci beograjske Ekonomske po litike odgovoril na vrsto vprašanj o današnjem jugoslovanskem položaju in o politiki, za katero se zavzema Slovenija. Predsednik Stane Kavčič je predvsem naglasil, da so najvažnejša strateška vprašanja, katerih je potreben ustrezen dogovor zaradi oblikovanja smotrov >n nalog v prihodnjem srednjeročnem obdobju, naslednja: Skladi federacije morajo ostati na sedanji ravni ali pa se mora njihov obseg zmanjšati, potrebno se je odločno usmeriti h konvertibilnemu dinarju, nikakor ne bi smeli še naprej na račun federacije krepiti zmogljivosti, lu zahtevajo izvoz kapitala, potreben je sporazum o usmerjanju osebnih dohodkov, opustiti je treba različne standarde v politiki cen, jasno določiti pristojnosti federacije ter se sporazumeti o načinu zbiranja sredstev za razvoj bolj zaostalih predelov dežele. jasne račune. Lahko bi bili I ke razčlenil še vrsto drugih aktual-- reformskim smotrom — j® I ni h 7jiHav rianočnu«. a... va za še bliže reformskim smotrom — je' nih zadev današnjega časa. dejal — tako pa smo prevečkrat po-1 puščali V razgovoru je Stane Kavčič med drugim omenil, da se merila in standardi razvitih evropskih dežel že odražajo v slovenskem gospodarstvu, vendar pa te težnje v Sloveniji še premalo upoštevajo v ekonomski strategiji. Ko je govoril o nadaljnjem razvoju Slovenije in o ne katerih zadevah v zvezi z dolgoročno usmeritvijo Slovenije do obdobja, v katerem naj bi leta 1985 Slovenija dosegla 3.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, je predsednik izvršnega sveta naglasil, da ne sodi med tiste, ki si naprej postavijo zaželeno stopnjo rasti kot neovrgljivo svetinjo, pač pa da čuti, da Slovencem manjka dolgoročna vizija njihovih možnosti in potreb. V tem smislu so stopnje rasti samo eden od izračunov perspektive. Dejal je, da svet mora, razen v primeru vojne, naglo napredovati. Njegova razvita tretjina si mora krčiti nadaljnji prostor in v tem okviru je prav gotovo mesto za Jugoslavijo. Seve da, je dejal Stane Kavčič, če smo se pripravljeni spoprijeti v tej hudi tekmi glede produktivnosti in selekcije. Pri tem je na še vedno siromašnem jugoslovanskem trgu mesto za vse, ne le za slovensko industrijo. V zvezi s potrebnimi strukturalnimi spremembami je tov. Kavčič menil, da je boljše ljudi iz določenih dejavnosti, ki nimajo perspektive, plačevati določen čas z družbeni • in zdaj nimamo več jasne strategije. Zato večkrat pridemo do raznih odločitev takrat, ko nastajajo problemi. Seveda pa moramo vedeti, da prav tu pogrešamo selekcijo v smeri h konvertibilnemu dinarju. Med drugim je Stane Kavčič govoril tudi o zelo važnem vprašanju — o zagotovitvi ravnotežja med rastjo in stabilnostjo. Menil je, da je treba kar najširše omejiti vse vrste porabe. Začeti pa moramo z osebno porabo. Danes smo v položaju — je dejal —, ko spoznanje o nujnosti reformske smeri široko sprejemajo delovni ljudje, instrumenti in politika pa zaostajajo za to zavestjo. Razen tega je Stane Kavčič v razgovoru s sodelavci Ekonomske politi- Sklad za gradnjo novega onkološkega inštituta v Ljubljani je objavil podatke o doslej zbranem denarju in obveznicah za novo bolnišnico za zdravljenje rakastih obolenj. V štirih letih, toliko časa namreč zbirajo ta denar, se je na tekočem računu sklada nabralo 8 milijonov 586 tisoč 908 novih dinarjev, od tega v gotovini nekaj nad 6 milijonov 918 tisoč, drugo pa v obveznicah skopskega posojila. Iz doslej zbranega denarja je inštitut kupil že najsodobnejšo obsevalno aparaturo v vrednosti nad 1 in četrt milijona dinarjev, naročili pa so še sodobno diagnostično rentgensko napravo pri firmi Siemens. D. K. ŠTUDENTSKA IN DUASKA ZBOROVANJA iiži-SŠi Od 12. do 22. marca bo v Ženevi 40. mednarodni avtomobilski salon. Na tej prireditvi bo Pininfarina prikazal svojo novo stvaritev «modulo». Karoserija oklepa motor ferrari 512 S in združuje estetsko plat z močjo motorja. DVIGANJE TAL V P0ZZU0LUU Naravni pojav je povzročil veliko gospodarsko škodo Nameščen v jami Cocceo poseben japonski seizmograf - Trgovci grozijo z enodnevno zaporo POZZUOLI, 10. — Vzdušje v Poz-zuoliju se je v zadnjem času precej pomirilo. Na pomiritev .je predvsem vplivalo poročilo skrbništva za javna dela iz katerega je razvidno, da se je hitrost dviganja tal precej zmanjšala. Poročilo je vlilo meščanstvu novega upanja, da je mogoča največja nevarnost že mimo. V poročilu skrbništva za javna dela je rečeno, da so zabeležili od merjenja 24. februarju do danes samo 1 cm poprečnega dviganja tal. Od leta 1968, to je ed trenutka, ko je pojav prešel iz pozitivnega valovanja v negativno, so do 24. februarja zabeležili popreč no povišanje tal za 96 cm. Pred 24. februarjem so se tla dvigala vsak dan poprečno za 1 cm. sredstvi, kot pa take delovne orgd nizacije umetno začasno oživljati in jih prilagajati ekonomskemu sistemu. Seveda zahtevane spremembe terjajo visoke naložbe. Pri tem ne gre povečevati socialnih razlik. Torej, je dejal Stane Kavčič, računamo z 20 do 25 odst. akumulacije v družbenem proizvodu, kar je veliko za narod z okrog tisoč dolarji narodnega dohodka na prebivalca. Zato naj bi deloma računali tudi z mobilizacijo prihrankov prebivalstva in vsa sredstva kar racionalnejše uporabljati. Nato je Stane Kavčič’ tudi podrobneje obrazložil, kako so v Sloveniji pomagali nekaterim gospodarskim dejavnostim s sredstvi, zbranimi na ravni republike, kar prav gotovo ni etatistični poseg, ampak koristna gospodarska poteza. Nato je med drugim naglasil, da so merila uspehov enostranska in dokaj različna. Konvertibilni dinar je edini izhod iz tega položaja in osno- Vse te vesti so precej pomirile prebivalstvo, čeprav je iz mesta odšla skoraj polovica ljudi in je torej splošni položaj še zelo neurejen. Trgovci so sicer odprli svoje obrate, toda pritožujejo se, da ni odjemalcev. Pravijo, da bodo jutri zaprli trgovine, če ne bodo oblasti poskrbele za izboljšanje sedanjega stanja. Trgovci pravijo, da so se odzvali pozivu oblasti, ki je skušala pomiriti duhove, toda rezultati njihove požrtvovalnosti so bili spričo dejanskega stanja ničevi. Res pa je, da so vsi večji industrijski obrati začeli spet delovati. Med temi je nekaj pomembnih 'n-dustrij, ki zaposlujejo tudi nekaj tisoč delavcev. Naj omenimo nekatere izmed teh: tovarna »ICOM* (280 delavcev), ki izdeluje stroie za gradbeništvo, tovarna Olivetti (2.000 delavcev), podjetje «Sun-beam», ki izdeluje brivske aparate in manjše gospodinjske stroje in končno družba «§ofer» (železniške delavnice). Psihološki -rpo-tres* je vsem tem podjetjem prizadel veliko gmotno škodo. Raču nati je treba predvsem na izgubo več delovnih dni, a na drugi strani tudi na znantne režijske stroške. Nekatera od teh podjetij so ve- riitd letalo vzhodnonemške letalske zana na svetovni trg, saj v neka- 'družbe «Interflug», ki Je letelo na terih primerih prodajajo na tujem skoraj polovico svojih proizvodov. Ker pa je konkurenca na svetovnem trgu zelo ostra, vsak dan zamude pri dobavi naročenih izdelkov utegne pomeniti še izgubo tržišča. Medtem znanstveniki nadaljujejo raziskovanje pojava z najsodobnejšimi aparati, ki jih je prinesel iz Japonske prof. Izumi Yokoyama. V jami Cocceo blizu jezera d’Averna je japonski znanstvenik namestil poseben seizmograf tipa «Osaka», ki je bil kupljen na Japonskem na zahtevo italijanske vlade. Sooroča-jo da niso seizmografi zabeležili v zadnjih urah nobenega potresnega sunka. Znanstveniki nadaljujejo raziskave z vsemi razpoložljivimi sredstvi tako na kopnem kot na morju. Sem je treba prišteti tudi opazovanja z letali, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za letalstvo. Skupine potapljačev preiskujejo morsko dno, posebno na mestih, kjer uhajajo podzemski plini. V popoldanskih urah je prišel v Pozzuoli minister za delo Donat Cattin, ki se je udeležil sestanka v občinski palači. Minister je zagotovil, da bodo oblasti poskrbele za izgradnjo novih stanovanj za begunce in da bodo upoštevale zahteve trgovcev in obrtnikov. Poleg tega bodo predložile v odobritev osnutek posebnega zakona v prid prizadetega mesta. Po ponesrečenem poskusu «zračna gusarja* izvršila samomor BERLIN, 10. — Tiskovna agencija «ADN» poroča, ne da bi se spuščala v podrobnosti, da sta dva «zračna gusarja« skušala preusme- redni progi iz vzhodnega Berlina v Leipzig. Po ponesrečenem poskusu sta «gusarja« med pristajanjem letala izvršila samomor. Poskus se je ponesrečil zaradi varnostnih ukrepov, ki so jih oblasti sprejele po dveh prejšnjih primerih «gusarstva». V poročilu nemške tiskovne agencije ne omenjajo kaikega napada z orožjem, do poskusa je prišlo že ob osmih zjutraj, o njem so poročali šele ob 16. uri. 1 Po vesteh iz zahodnega Berlina so ugotovili, da je bilo letalo vrste «amtonov 24», torej ruske izdelave. Take vrste letala morejo naenkrat prepeljati 48 potnikov in potujejo s srednjo hitrostjo 450 kilometrov na uro. Po virih iz zahodnega Berlina, naj bd bila današnja «zračna gusarja,) dva mladoporočenca, vendar ni znano, kam sta hotela preusmeriti letalo. Zdi se, da jima naklep ni uspel, ker so bila vrata v pilotovo kabino zaprta in se je v času, ko sta jih skušala odpreti, pilot zavedel naklepa in je zaradi tega obrnil letalo spet proti Berlinu, Ker sta se bala posledic, sta se ((gusarja« odločila za samomor SENZACIONALNA VOHUNSKA AFERA Aretiran arhivar tržiskih ladjedelnic Osumljenega uradnika so agenti protivohun-ske službe SID zasledovali že dalj časa BOČEN, 10. — V Val Gardeni je plaz povzročil še eno žrtev. 22-letni Erich Tumpichel iz Woergla v Avstriji je šel z lastnikom nekega hotela smučat. Obadva sta bila spretna smučarja, kljub temu pa je Tumpichler umrl pod plazom. Na poziv 26-letnega hotelirja Petra Woergartnerja so reševalne skupine odšle na kraj nesreče, vendar ko so Turnpichlerja izvlekli iz snega ni bilo zanj več pomoči. LISBONA, 10. — Zaradi morskega vrtinca, ki je včeraj zajel otok Madero sta dva otroka umrla. Vrtinec je poleg tega povzročil veliko škode na letališču in hišah ter na nasadih. JANE FONDA SE BORI ZA PRAVICE INDIJANCEV Nastop vojaške policije v Fort Lawtonu SEATTLE, 10 — Jane Fonda, 32-letna igralka, hčerka znanega igralca Henryja Fonde in žena Ro-gera Vadima, je včeraj imela v Seattlu tiskovno konferenco v zvezi z indijansko zasedbo Fort Lavvtona in Fort Levvisa. Osmega marca je namreč 160 Indijancev skušalo zasesti oba kraja, ki sta le malo oddaljena med seboj in od katerih hoče zvezna vlada Fort Lavvton spremeniti v park, potem ko ga bodo zapustili vojaki, ki imajo v njem svoje oporišče. Zasedbo so preprečili agenti vojaške policije. Kasneje so tisti, ki jih policija ni zajela in med katerimi je bila tudi Jane Fonda s svojim advokatom, skušali zasesti še Fort Le-wis pri Tacomi, ki leži južno od Seattla. Fort Lewis je še vedno aktivno vojaško oporišče in v njem vežbajo vojaki, ki so namenjeni v Vietnam. Tu so Jane Fondo in trinajst Indijancev priprli, ker so jih obtožili, da so nezakonito prestopili meje vojaškega ozemlja. Med tiskovno konferenco je igralka dejala, da so jo agenti vojaške policije premetavali iz enega kraja v drugi. V Fort Levvisu je bila tri ure v zaporu, preden so jo izgnali iz trdnjave. Ko je vprašala polkovnika Palosa, ki oporišče vodi, katere zakone je prestopila, ji je odgovoril, da ne ve. Vadimova žena, baje, proučuje sedaj možnost. da bi tožila polkovnika zaradi neupravičenega zapora. Pred dnevi je bila Jane Fonda na otoku Alcatraz, kjer je govorila z rdečekožd, ki so novembra zasedli otok in se naselili v bivši jetnišnici. Tu se je navdušila za njihov boj. Pred dnevi je šla s skupino Indijancev v kalifornijsko mesto Sacramento, da bi tam z njimi zahtevala pravice pred parlamentom te države. Prišla pa je tja, trazu zgraditi vzgojno in intelektualno središče. Zdi se pa, da Jane Fonda zahteva za rdečekožce več kot sam otok Alcatraz, zaradi tega je z Indijanci napadla obe trdnjavi. Med tiskovno konferenco je Jane povedala svojo verzijo dogodkov .Dejala je, da ni imela namena prestopiti kakega zakona, tudi ni napadla trdnjav z ostalimi, ampak je bila tam le kot opazovalka. Mislila je, da če bo z Indijanci, se agenti ne bodo upali tako kruto postopati. Končno je Jane Fonda izjavila, da so Boba Hopa krajevni predstavniki vojaško - industrijskega o-brata drugače sprejeli, »vendar je res* je nadaljevala, »da sama nisem prišla zato sem, da bi prijetno obarvala vojno ali spodbujala fante, naj gredo v boj.» Nove hlače za britanske mornarje LONDON, 10. — Na predlog podtajnika britanske mornarice Davida Ovvena bodo britanski mornarji dobili V času enega leta nove hlače, ki bodo modernejšega kroja kot dosedanje. Odpravili bodo namreč v gležnju široke hlačnike, ki so bili baje pripravni, ko so morali mornarji brisati krov, po pranju in so si morali pred tem zavihati hlače. Ker se je medtem mornarica prilagodila času in mornarju ni treba vsak dan čistiti krova, mu lahko privoščijo hlače modernejšega kroja. Britanski mornarji, ki so jim na račun nove dobe lani odvzeli dnevno porcijo ruma, bodo dobili z novim letom ozke hlače s črto in novo uniformo za službe prosti čas. RIM, 10. — Italijanska obveščevalna služba SID je v prvih dneh tega meseca aretirala v Rimu (baje na železniški postaji Termini) nekega arhivarja oddelka «Naval-genarmi* ladjedelnic »Italcantieri* v Tržiču, ker so ga osumili vohunstva v korist Združene arabske republike. V večernih urah je časopisna a-gencija ANSA sporočila, da se arhivar piše Carlo Biasci, da njegova družina stanuje v hiši št. 6 v Ulici Vespucci in da je star 50 let. Vest o aretaciji tržiškega arhivarja «Navalgenarmi» je povzročila po vsej Italiji veliko senzacijo. Od vsepovsod so se zgrnili v Tržič in v Trst dopisniki raznih listov in časopisnih agencij. Spočetka je bilo ime aretiranega funkcionarja zavito v popolno temo. Verzije so bile najrazličnejše, toda, kot smo že omenili, je agencija ANSA razpršila v poznejših urah vse te razne dvome. -Po vesteh, ki smo jih prejeli do sedaj, je Biasci baje delal za vohunsko službo ZAR. S kom je bil povezan? Pravijo, da je bil v to afero zapleten egiptovski mornariški in letalski ataše pri veleposlaništvu ZAR v Rimu polk. Hamid Mohamed Helmy, ki je prišel v Italijo že leta 1967. Visoki diplomatski predstavnik ZAR je najel neko stanovanje v Rimu (najemnino je redno plačeval), kjer je živel do decembra lanskega leta. Stanovanje je bil že nekoliko prej odjavil, toda' pozneje je preklical odjavo. Po lanskem decembru je odpotoval iz Rima. Ljudje, ki so poznali njega in družino! on ni znal govoriti po italijansko, njegova žena pa zelo dobro) pravijo, da je šlo za zelo resne in spoštovanja vredne osebe. Agenti protivohunske službe SID so baje zasledovali Biascija že več let. Moški je bil svoj čas častnik italijanske vojske ter je deloval na področjih Srednjega vzhoda in severne Afrike. Tudi po vojni je večkrat potoval, vsaj teko pravijo, v tiste kraje. Prav ta njegova potovanja so vzbudila sume pri agentih varnostne obveščevalne službe, ki so ga začeli zasledovati korak za korakom. To zasledovanje je trajalo precej časa (morda leto dni ali še več). V začetku tega meseca je Biasci odpotoval v Rim. Na poti se mu je pridružil tajen agent, ki ga je spremljal do postaje Termini. Ko je moški hotel izročiti prtljažnemu oddelku na postaji svojo precej obilno aktovko, so posegli vmes a-genti obveščevalne službe ter našli pri njem dokumente, ki baje pričajo o njegovi povezavi Z že omenjenim egiptovskim častnikom. Po sporočilu že navedene tiskovne agencije se oddelek »Navalgenar-mi» ukvarja z načrtovanjem izgradnje vojnih ladij (vključno z njihovo oborožitvijo), kakor tudi z izgradnjo trgovskih ladij. Kot smo že dejali, Biasci (ki je po rodu Toskanec) stanuje v Ulici Vespucci, se pravi v skupini hišic pred vhodom v tržiške ladjedelnice. Nekateri dopisniki domnevajo, da je iz svojega stanovanja lahko nadzoroval dvorišče, ki je tik za vhodom v ladjedelnice, toda ta domneva je verjetno le sad precej bujne domišljije, posebno če se u-pošteva dejstvo, da je bil prizadeti arhivar oddelka »Navalgenarmi*. časnikarji so danes skušali priti v stik z Biascijevo družino, toda naklep se jim ni posrečil, ker na domu ni ne žene, ne njegove 24-letne hčerke. Preiskava je že bila poverjena pomočniku državnega pravdnika v Rimu. ' Raven in Soče. Na cesto med Bovcem in Trento je doslej padlo pet snežnih plazov, od katerih je naj. večji visok 4 in dolg 50 metrov. Po poročilu štaba za elementarne nesreče v Tolminu se je danes vreme izboljšalo, čeprav so skupine iz Bovca in Kobarida ugotovile, da je sneg na vrhovih nevarnih mest že skopnel, veljajo še vedno varnostni ukrepi in nočna dežurstva. Nekatere fakultete ^ so zopet zasedene V Turinu je prišlo na izrivanje misovcev do dijaških spopad IV RIM, 10. — Danes je prišlo Turinu pred znanstvenim licejem v Ulici Juvarra do spopadov med nekaterimi dijaki znanstvenega liceja in pripadniki desničarske stranke. Nekaj minut pred odpiranj«« šolskih vrat je prišlo pred šolo kakih deset misovcev, ki so strgali z zidu lepak nasprotnega političnega gibanja. Ker so jim dijaki hoteli to preprečiti je prišlo do pretepa, v katerem ste bila laže ranjena dva dijaka. Policija, ki je nekoliko kasneje prišla k šoli, je priprla nekega dvajsetletnika. V Palermu so študentje zopet zasedli umetnostno akademijo, ker ni bila sprejeta reforma študijskih načrtov. Pred tem je trajala zasedba akademije dvajset dm in se je končala prejšnji petek. V Veroni je fakultetni svet odgovoril univerzitetnim študentom, ki delajo in so zahtevali ostavko ravnatelja prof. Barbierija, ker jim ni dodelil univerzitetne dvorane, v kateri naj bi imelo združenje študentov, ki delajo, svoje zborovanje, da jim te dvorane niso mogli dati. ker so prepozno oddali prošnjo zanjo. Kar se tiče študijskih načrtov, je fakultetni svet izjavil, da morajo bili ti usmerjeni v glavnem k določenim predmetom, ker bi drugače študentje mogli izbirati le take predmete, ki bi ne bili v zvezi z naslovom, ki ga hočejo doseči. V Bariju so študentje zasedli e-konomjko fakulteto po zborovanju, na katerem so hoteli proučiti nekatere notranje probleme. Študentje zahtevajo, naj sprejme fakultetni svet v svojo sredo tudi predstavnike študentov in reformo v zvezi s študijskimi načrti. Fakulteta bo zasedena za nedoločen čas. Do podobnega zborovanja, o katerem pa se ni ničesar izvedelo, je prišlo tudi na fakulteti za inženje-rijo. RIM, 10. naj bi jo njen v Palermu nekemu prijatelju, s« j* vrnila v Rim. Iz Palerma **. Jj pripeljala dva karabinjerja, v pa sta jo pričakovali dve |Wi nadzornici, ki sta jo odpelji L kvesturo. so tja pripeljali tud ’ ijj0 sta se ženski srečni objeli w % vrnili na svoj dom. tike i Podvodne raziskave v jezeru Cavazzo VIDEM, 10. me«? Prihodnji bodo v jezeru Cavazzu podvodne raziskave, ki so_pM*^. to «ni M S h ti li že lani. Kot je znano, je r jo ika vem delu raziskav sodelov ^ ^ podvodnih raziskovalcev, terimi sta bili dve dekleti- jezer*1;0 Za prihodnjo odpravo v j—- w globino bodo pripravili. pr®. y str 1) « naselje z montažnimi hišicai®:. prvih dneh aprila bodo SPU^ $ jezero štiri kovinske kontejner)1^ |p jezero suri Kovmsue nje- k sicer v globine 12, 20, 30 m ’ *: trov. Kontejnerji bodo opri®1” | ni IniMnL . _rVll ni kunci* niso več zdramili- Ko j8 »profesor Conrad* na načine hotel zbuditi iz hipn0^a f>' prešet v sodobnost, oktobrsko (t po poteh revolucionarnih m”° g, if Iticijo in njeno znanilko tAvro ^ Zimskemu dvorcu, od tod P \fo-opisu strašne triletne nacistimjo^ii-kade, na Piskarejevskoje šče, kjer počiva skoraj mil’1°" ningrajčanov. 0 Predavatelja je predstavil ^j-Pahor ki je tudi napovedal ?K°„iaS-nji nastop otroškega zbora 1,1 benikov Glasbene matice. katera obdobja, ko je Sinoči so pripeljali v OoV^^p 44-tetnega Bokka Deszo, rodu, katerega so naAU popri restavraciji «Cascina d se» na cesti Trst Opčine cestne policije so izključili m0® pf da bi bil mož žrtev protnetof sreče pa Na nevrokirurškem oddelku moral Deszo, ki Je bil v stenju, zdravlt.1 zaradi ran ln odrgnin po gležnju pribil®10 tedna. • Vodstvo INAM javlja, da bodo s ponedeljkom, 16. t.m. ukinili restriktivne ukrepe na področju okulistike za upokojence in njihove svojce. Včeraj zjutraj se je med Pr*reč)l njem Ulice Settefontane P°neijlic* 47-letni Renato Tagliente i* Gregorutti 2 Cestišče je P. pfi-izven prehoda za pešce, ko vozil 25 letni Ardo Busdan pi Foschiatti 4, ki je bil namenj*0 ff. Trg Perugina. Z avtom RK njenca odpeljali v bolnišnico, ^ so ga sprejeli na ortopedskeh1 delku s prognozo enega tedna-.^il nil se je po levem stegnu, 0 pa se je v desno ramo in PrSI’ p*imorski dnevnik — 3 — 11. marca 1970 O «SVOBODI» TISKA V ZDA Washingtonska «tovarna resnice» Monopol v televiziji - Bolj prefinjeno kakor cenzura Neposredno vplivanje Bele hiše na provinci jski tisk ^ •* i Časnikarskih krogih v ZDA **?. ti ;L^vn(’ nastalo veliko vzne-Kifflo *genje. Pravosodno mdnisitirstvo * Namreč v okviru preiskave Ji 01 ™ organizaciji »Črnih panter-Cb f*roL‘ levičarskim študen-nateT' sklenilo, da ne bo več spošto-in M & tajnosti vira informacij za Pozvalo je urednike in dopis-oglednih časopisov in revij, ? v'se svoje neobjavljene zapi-dokumente in filme dajo na preiskovalnim organom. 71* v 14 zveznih državah od 50 so se časnikarji lahko ^®ovano uprli zahtevi, naj iz- 10 roogoče. že več kot 1*V7 e*?1 so bili brezuspešni vsi po-J®*' da bi uvedli enotne zvezne 1 lO tou’ ^ jamčili svobodo ti-°. " časnikarskih krogih menijo, 1 **' hoče država z novimi ukrepi “snovati tisk, kakor je svoj čas jrsko . storil podpredsednik Agnew, icib J Pa da z eno samo »veliko po-i- ^ °dkrije vse tiste časnikarje ili 1 .,rPPorterje. ki so naklonjeni le-e, in ? ® uporniškim črncem. jjed *v* anj* ti v vije-vsa- Df joda •ad> irft- 3eki Je a ,. do nedavnega je vsakdo, ki k?®*! dobiti vesti iz Pentagona, samo poklical določeno te-številko in je po magne-č**kem tralou slišal najnovejše sedaj p« ni tega več. JJ^onsko registrirane informa-TJo ukinili. H^J^Oiartiično obveščanje je bilo S^oo po nekem govoru sena-Fulbrighta, y je odgovarjal j. *ališča podpredsednika Agne-v ln ugotovil dejstvo, da skupi-jj*o»iimnih ljudi ia televizije u-mnenje 40 do 50 milijonov Iračanov, ker sama odloča, ka- sp.emljati in nadzorovati dejavnost organizacije «čmih panterjev*, ki jo krajevne policijske oblasti preganjajo. Vsak dan se iz Washingtona objavljajo dogodki velikega vsedržavnega pomena, če pa jih ne smejo objaviti takih, kakršni dejansko so, tedaj jih «o-barvajo* in jih prikazujejo v rožnatih barvah. Washingtonska »tovarna resnice* vedno deluje z vso paro. Ker se ameriška vlada zaveda, da Američani čutijo večjo potrebo po informacijah kakor poprečni državljan mnogih drugih držav, se skrbno izogiba posredne ali neposredne cenzure. V ta namen pa se poslužuje prefinjenih in uspešnejših sredstev. Najpogosteje se sam dogodek »ovije* s celo vrsto drugih informacij. S takim ravnanjem so dejstva tako pomešana z dirigiranimi informacijami, da ne more nihče več razločevati ene od druge. Časnjkar ali reporter, ki išče novice, dejansko ne naleti nikjer na zaprta vrata. Vedno so mu odprta vrata »urada za zvezo r 3e«i vanov, ker sama odloča, ka-lotj- b hovice naj se objavijo. S tem flll V «/J/------------------------ (US- I j« oče tn I jE° vesti, ki pogostoma zaniku-1 kv lB*Pnno crvvrn/iilo Pnntorfnno ‘•'V.*** jčUekem smislu razkril uradno JJ^hnativno dejavnost vlade, nje-( hfcistrov in uradgv. Fulbright svojem govoru omenil tudi z avtomatičnim objavlja- C.uradna sporočila Pentagona, zatem je bil ta telefon uki- J^iogo važnejše pa so bile še ^ge izjave Fulbrigbta. Trdil je. ^ je v proračunu ministrstva ni^fambo postavka za vzdrževani, ?Vez z javnostjo v desetih le-qj 1950 do 1969) podeseterila 2,75 na 28 milijonov dolarjev V svojih tako imenovanih za tisk* ima Pentagon ljudi. Ministrstvo za obram-. Pa ima svoj poseben tiskovni (frh v katerem dela 200 častni-H W uradnikov, in katerega let-l*<)račun znaša nad 3 milijone dolarjev. Zelo malo verjetja*’ da ta ogromen aparat služi J”1® javnosti in tisku. Verjetno predvsem deluje pri pro-oboroževanja in drugih načrtih. drugih )1 Mie je senator Fulbright ižja-č1 veMk del tega publicistične- }£ ■ _ . U^sparata v Pentagonu v nobe- ij. n primeru ne daje tisku določe-- Podaitkov. Njegova naloga je . —ato propagandna material, poslom se bavijo tudi naj-vojaški funkcionarji. Šef glav- 2» ?*Sa 2® štaba kopenske vojske ge-Westmoreland je v desetih gj*601!! petdesetkrat nastopil kot ^ '•■k na javnih zborovanjih, da l opravičeval vojno v Vietnamu I^Pradno stališče vojske. Pet sta-V( Ulmskih operaterjev iz sesta-ijOborožemh sil snema v Viet-vedU •^•umentarne* filme — se-vedno brez »krvavih* prizo-jih daje na razpolago arae-ali tujim televizijskim druž- ^ sledimo celi vrst« tiskovnih fT^enc predsednika samega in j^11!1 ministrov, na katerih pokljajo časnikarji številna «od-vprašanja, dobimo varljiv v^’ da je vsaka stopnja oblasti ik/“A odprta vsakomur. Bivši zu-r-1. minister Dean Rusk je trdil, (L, * od števimih diplomatskih (2?vuo»ti, s katerimi je imel bilo 98 odstotkov dostop-dj javnosti in samo 2 odstotka ,^a veljala za državno tajnost, i^hko bi ti podatki bali tudi točil “>da samo v primeru, če ta jj* odstotka tajnih dejavnosti za-t^l-a take probleme, k-'kor je fr,. Primer sedanje vmešavanje in A v La0Sll t o čemer Pentagon ^ oržavni departma več let molči-ijjFVav tako ni noben tiskovni k® objavil dejstva, da so tako l^ano udeležbo kitajskih in fiii-»zavezniških* sil v viet-vojni dobesedno plačali v k a,1jilh in da zaradi tega ne gre Tn f^no solidarnostno dejanje. 1^.* f» dolgem raziskovanju od- senator Siminghton. podlagi nekega uradnega de-Jja se je odkrilo, da je v pra-^^joern mmistrsrim čeka j urad-*°v- ki imajo naogo samo "'Uli javnostjo*. Prav tako kot Pentagon imajo tudi druga ministrstva na stotine uradnikov in nameščencev, ki pripravljajo informacije Isto velja tudi za senat, katerega član je tudi Fulbright. Tudi vsak odbor kongresa in vsak njegov poslanec ima svojega referenta za tisk, ki ima vedno na razpolago že prej pripravljene izjave. V vseh državnih uradih in organih oblasti v VVashingtoou je zaposlenih okrog 3.000 referentov za tisk, ki obsipavajo javnost z velikim številom »uradno potrjenih vesti*. Nixoiiova vlada je vsemu temu dodala še en inštrument za neposredno vplivanje na javno mnenje. Gre za »ravnatelja za komunikacije* v Beli hiši, ki je predsednikov zaupni človek. Ta prihaja v stik neposredno s predstavniki tiska po svojem referentu za tisk. On sam pa pripravlja dolgoročne načrte v odnosu politika — tisk, in pri tem mu pomaga pet kvalificiranih pomočnikov ter cela vrsta pomožnega osebja. Nixon je ugotovil, da poročila v raznih ča- sopisih, ki ustvarjajo javno mnenje, vplivajo samo na del javnosti in ne vedno v enaki meri na jugu, srednjem zahodu ali zahodu, kjer želi Nixon mobilizirati zase »rezerve* volivcev. V ta namen pisarna ravnatelja za tisk neposredno oskrbuje provincijske časopise teh krajev' z vladnim materialom: z govori predsednika, s komentarji članov' njegove vlade, s tolmačenjem zakonskih predlogov in seveda tistih, za katere je vlada zainteresirana. Televizijske postaje dobivajo poseben filmski material. Na regionalne sestanke in tudi na uredniške konference v velikih provincijskih časnikarskih agencijah in v televizijskih študijih pošiljajo vidne vladne osebnosti, da tam zagovarjajo uradno mnenje. Na ta način se na mizah uredništev kopiči material o dedu vlade, toda ne v obliki kritičnega prikazovanja nekega dopisnika, pač pa v obliki materiala, ki ga neposredno obdelajo v uradih ministrstev. S tepi vlada fabricira sebi v korist vesti, namenjene tisku. Merlyn Jordan je z mini-mini krilom uveljavila svoje lepe noge. Kaj pa sedaj z maxi krilom? CK ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE BO DANES RAZPRAVLJAL Mesto in vloga kulture v sodobni slov. družbi Tfi poglavitna izhodišča - Ideja o enotnem kulturnem prostoru - Tesna kulturna povezanost s Slovenci v zamejstvu Centralni komite Zveze komuni- pravi, da so sedanje teze in stali m •• • . . i . "1____1 _ ..../.nuni! r-n rl ti/lt nn 1 oomiVv stov Slovenije si je postavil zelo pomembno nalogo: pregledati vsa najbolj aktualna vprašanja kulture na Slovenskem, doseči, da bo kultura zares dobila v celotni slovenski družbi tisto mesto, ki ji gre in hkrati razčistiti idejna obzorja v delovanju komunistov na področju kulture. Tega pomembnega dela se bo lotilo zasedanje centralnega komiteja, ki so ga sklicali za danes v Ljubljani. Priprave na to sejo trajajo že dalj časa in potekajo dejansko v kar se da demokratičnem ozračju. Že pred časom je posebna komisija centralnega komiteja, ki se ukvarja z idejnimi vprašanji kulture, pripravila za zasedanje plenuma predlog tez in stališč za obravnavo kulturne problematike. Pri izdelavi teh osnutkov so ustvarjalno sodelovali že od vsega začetka predvsem kulturni delavci sami, se •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||U|||||,|tiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu NOVOSTI NEWY0RŠKEGA SEJMA IGRAČ Stran s staro šaro na vrsti so rakete Nič več topov - Končno tudi črnske lutke > Proizvajalci so se prilagodili času NEW YORK, 10. - Dejstvo, da so se ameriški kozmonavti prvi izkrcali na Luninih tleh, se v ZDA odraža na razne načine. Ne mislimo pri tem le na dejstvo, da se razni izumi, da se razne pridobitve, ki so se rodile na področju kozmonavtike. uvajajo in uveljavljajo v vsakdanji ustvarjalni dejavnosti, pač pa se koz-monavtika odraža tudi v modi, v odrski in literarni ustvarjalnosti nasploh in tudi v — igračah. Da, v igračah, kajti to, kar nam pove sedanja razstava igrač v New Yorku, nam daje upati, da se ameriški otroci ne bodo več igrali z orožjem, da ne bodo nosili uniform in zastav, kajti vse, kar je s tem povezano, je šlo v zaton in na letošnjem ne#ybrškem sejmu igrač je tovrstno šaro, ki *br se biia~ murttla že* ctevOa j^iz*' živeti, zamenjala nova vrsta igrač. Topove, tanke, vojake, uniforme in vso podobno šaro so zamenjale rakete, vesoljske postaje, tute kozmonavtov in podobne igrače, povezane s kozmonavtiko. Na newyarskem »ameriškem sejmu igrače*, ki je že 85. zaporedna tovrstna prireditev, sodeluje 850 razstavljavcev. Doslej je prireditev obiskalo kakih 9.000 »kvalificiranih* obiskovalcev, od katerih jih je bilo kakih 50 iz tujine. Seveda so to v glavnem tako imenovani veliki kupci, t. j. veliki naročniki, k' so odkupili posamezne igrače ah serije igrač za cela področja, iz tujine pa za cele države. Enoletna proizvodnja igrač v ZDA predstavlja vrednost treh milijard dolarjev, to se pravi 1860 milijard .ir. Kot ostale prireditve te vrste, je tudi letošnjo organiziralo združenje proizvajalcev igrač. Letošnji sejem igrač bo verjetno še! v zgodovino kot prvi p dolgem razdobju, ki je prelomil s tradicijo orožja in prešel v novo razdobje, v razdobje kozmonavtike. Zdi se, da so proizvajalci igrač zaslutili, da se v ameriškem ljud sbvu poraja nova potreba, nova miselnost, novo razpoloženje, da je ameriški človek sit vojne in vsega, kar je z vojno povezano in da se je usmeril v novo do bo, v dobo astronavtike. Zato imamo na tem sejmu vse, kar si more človek zamisliti gede astro navtike, seveda, kolikor je otrok prenese in kolikor je zmore tehnik v poenostavljene naprave vključiti. In vendar imamo tu vesoljske postaje z najrazličnejšimi napravami, celo vesoljske ladje z elektronskimi možgani. Toda ne smemo si misliti, da se je sejem otroških igrač omejil izključno na kozmonavtiko. Veliko je tudi tako imenovanih »klasičnih igrač* kot na primer lutk, za katere pa je značilno to, da so vedno bolj avtomatizirane. Ne gre pri tem samo za to. Značilnost za letošnje lutke je ta, da je nenavadno veliko črnskih lutk. Še do pred kakim letom bi si ne bili mogli zamisliti kolikor toliko dobro izvedene lutke s črnim obrazom. Danes je tega veliko. Iz tega izhaja, da so tudi ameriški producenti lutk uvideli, da se diskriminacija črnskega otroka ne more več nadaljevati. Obilnih 20 milijonov ameriških črncev so realnost, mimo katere niti producenti lutk ne morejo. Na tej prireditvi torej ugotavljamo kar dve izredno pomembni novosti: predvsem maione popolna izločitev orožja, z druge striini pa zmagoslaven nastop črnske lutke. Za konec bomo navedli še nekaj, kar je vredno poudariti. Doslej so producenti igrač upoštevali najmodernejše in najsodobnejše tehnološke izsledke in vsako leto smo se srečavali z vedno bolj avtomatiziranimi napravami. Tokrat pa smo zasledili tudi to, da so producenti temeljiteje proučili psiho otroka, kateremu so igrače namenjene. Vtem ko so doslej iz leta v leto igrače le izpopolnjevali, vendar pa ostal vedno na isti ravni, so se sedaj poglobili v psiho otroka in, kot menijo psihologi, resnično upoštevali zgodnejšo psihično razvitost otroka Za letošnji sejem igrač v New Yorku bi mogli torej reči, da ima tri zelo pomembne novosti, ki odražajo pozitiven premik v miselnosti tistih, ki pripravljajo igrače novim generacijam, igrače, ki pogosto predstavljajo odlično vzgojno sredstvo, s katerim se formira nova osebnost. NEKAJ PODATKOV O SOLSTVU V SOVJETSKI ZVEZI Vsak tretji državljan SZ je šolarček, dijak ali študent Tudi kakovost sovjetskih šol je razmeroma visoka MOSKVA, 10. — Po podatkih, ki jih je objavila sovjetska agencija »Novosti*, obiskuje vse sovjetske šole in tečaje 78 milijonov ljudi, kar z drugimi besedami pomeni, da obiskuje kako šolo ali tečaj vsak tretji državljan Sovjetske zveze, ki šteje okoli 240 milijonov ljudi. V Sovjetski zvezi je s župno okoli 200.000 šol in šolskih zavodov, na katerih poučuje dva milijona 600 tisoč učiteljev, profesorjev in učnih moči nasploh. V Sovjetski zvezi imajo pouk v 57 jezikih, kajti to.iko, in še več, je različnih narodov in narodnosti. Višje šole obiskuje okoli 4 milijone in pol visokošolcev, le malo manj pa je slušateljev in slu-šateljic na tehničnih zavodih in drugih posebnih viših srednjih šolah. V gornje število niso všteti strokovni zavodi, na katerih se mladi ljudje pripravljajo za razne stroke, kot na primer za trgovsko, transportno, kmetijsko in druge dejavnosti. Samo y lanskem letu je na teh strokovnih zavodih končalo šo anje nad poldrugi milijon visokokvalificiranih delovnih moči. Kakor je znano, je šola v Sovjetski zvezi povsem brezplačna. In to ne glede na raven šole in na stroko. Marljiv študent bo končal tudi univerzo, ne da bi ga šolanje v taksah, šolnini, itd. stalo en sam rubelj. Na mnogih šolah p>a more študent dobiti tudi podporo ali šiipenditjo, dočim se uveljavlja tudi tako imenovana vnaprejšnja plača, to se pravi, da dobi študent že sedaj plačo, ki jo bo vrača', ko se bo nekoč zaposlil. Gre v tem primeru za nekakšen italijanski «presalario». Ker je v Sovjetski zveri šolanje olajšano, seveda, kar zedeva gmotno plat, in se zato pas v era šolanju in izobrazbi veliko ljudi, je tudi število tistih, ki se posvečajo znanosti, razmeroma veliko. V letu 1959 je bilo v vsej "ullliikiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniimiiilltiiiiiimiimiiiiitlliiMl . °VEN (od 21.3. do 20.4.) Zvezde naklonjene, vprašanje je. l®liko ste vi pripravljeni na žrtev, srečanje vas bo razveselilo, (od 21.4. do 20.5.) V primer-(fr11 vzdušju se da več storiti kot i Napetosti. Nekdo vas razume. ■ DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Neki irtoiec ali sodelavec vam bo delal IVft lase. Krivi boste deloma sami. .. ftAK (od 23 6. do 22.7.) Če mo ,et6 neki spor rešiti v prijateljskem bo bolje, kot da greste pre-"a>eč. Dvomi o neki ljubezni so nebeljeni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če v neki bevi niste gotovi, se prej posvetite. v čustvenih zadevah ne po- štejte- L DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes i08*® veliko delali, vendar bo le za ^ek. Prijateljstvo bi se znalo spre- v ljubezen. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S pogumom boste prodrli v samo jedro zadeve. Ne bo prijetno, ni pa druge poti. Odstranite vsiljivce. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Načrte boste sicer sprejeli, ne bo jih pa lahko izpeljati. Prva ljubezen ne zarjavi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sprejmite nasvete Ustih, ki se na posel spoznajo. Dobili boste goste. KOZOROG (od 21.12. do 20.2.) De lo vam bo teklo, uspehov bo malo in boste nezadovoljni. Umaknite se nekoliko v samoto. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nasedli boste nekomu, ki mu jezik teče. Stare spomine pustite, da zamrejo in začnite znova. RIBI (od 20.2. do 20.3.1 Vaše pobude ne bodo prišle n! • nor, ker nimate opore. Negotovi ste o iskrenosti prijatelja. Vzdolž reke Kabul v Afganistanu teče cesta, ki povezuje mesti Kabul in Dželalabud. Cesta je speljana po globokih tesneh in kanjonih, po izredno sliko vitih krajih. Sovjetski zvezi, kar 870 tisoč o-seb, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Od tega je bilo kar 220.000 znanstvenikov. Toliko o kvantiteti, torej o količini, za katero prav gotovo ne moremo reči, da je majhna, saj smo že povedali, da je p-aktično že vsak tretji sovjetski državljan šoa-’ček, srednješolec, visokošolec ali tečajnik kake strokovne šole. Kaj pa kakovost, kvaliteta sovjetske šole? Pred časom, več let je tega, so Američani poslali v Sovjetsko zvezo posebno komisijo, da prouči sovjetsko šolstvo, ker so ugotovili, da ameriška ne ustreza času in potrebam. Ko se je komisija vrnila iz Moskve, je podala primerjalno poročilo, ki je bilo za ZDA porazno, ker je ugotovila, da je ameriška šola gmotno sicer, i.i—boljšem od- sovjetske, da pa je sovjetska šola veliko boljša in učinkovitejša in da prihajajo z nje strokovno bolj pripravljeni ljudje- In vendar se zdi, da v Moskvi niso zadovoljni z raivnjo svoje šole nasploh, posebno pa ne z določenimi vrstami šol. Zato pripravljajo na severnem Kavkazu poseben znanstveni center za višjo šolo, kjer bodo proučevali nove možnosti za posodobljenje vsaj nekaterih šol. O tem centru je minister za šolstvo V. P. Eljutin med drugim rekel: *ria sovjetskih višjih šolah so končen-ivrt.n; izredno pomembni znanstveni kadri. Dejavnost znanstvenih sodelavcev' na inštitutih in na višjih znanstvenih šolah predstavlja pomemben delež v razvijanju m v reševanju praktični n r.aog sovjetskega gospodarstva. Vendar pa je že dozorela nujnost, združila iin koordinirali z . tene raziskave, ki se sicer opravljajo v raznih inštitutih in na raznih univerzah, niso pa te raziskave dovolj učinkov, e, ker je dejp aost razpršena. Za sedaj je težko določiti, katera panoga znanosti ima prednost, kar zadeva njen razvoj V zadniin desetih ali petnajstih letih te prednosti ne moremo pripisati eni sami ali posamezni panogi priirodnih znanosti, pač pa celemu sklopu znanosti, začenši s fiziko pa preko kemje, do biologije, kibernetike, matematike itd. Sedaj pa se pora-j' 'i tudi nove panoge znanosti, pai 3, o katerih šp pred nedav nr-n ni bilo govora* »Zelo veliko število znanstvenili inštitutov pa more predstavljati ti i hudo oviro v procesu koor-C vranja znanstvenih raziskav. Pot iz tega je lahko v novih rešitvah, v novih strukturah šolstva in v koordiniranju znanstveno-tehničnega raziskovalnega dela*. Če je povsem logično, da u-smerjevana dejavnost lahko več prinese kot pa dejavnost, kjer vsakdo dela na svojo pest, ni nujno logično, zakaj rvaj bi ta novi center nastal na severnem Kavkazu, ko pa je vendar Moskva ne-le upravno, ampak tudi znanstveno središče Sovjetske zveze. Toda minister za šolstvo V.P. Eljutin glede tega meni takole: »Ustanovitev prvega znanstvenega centra na severnem Kavkazu ni naključna. Mesti Rostov na Donu in Novočerkask sta znana kot pomembna univerzitetna centra in tudi kot središči znanstvene misli in kulture. Vrh tega imata stare tradicije tudi kar se tiče tehoiičnih šol. Poleg tega je v letih sovjetske oblasti na področju severnega Kavkaza zraslo veliko novih raziskovalnih centrov in višjih šol. V raznih središčih in laboratorijih na tem področju deluje mč manj kot 18 tisoč znanstvenih de'avcev in njihovih sodelavcev, med katerimi je 400 univerzitetnih profesorjev in nad 4.500 docentov. V letih 1971—1972 pa bodo v okviru univerze v Rostovu zrasli še trije raziskovalni centri, trije znan stveni laboratoriji pa bodo nastali pri radiotehndčnem zavodu v Taganrogu, podobne ustanove pa bodo v bližnji bodočnosti nastale še v Krasnodaru in Novo-čerkasku, kjer bodo gradili tudi nove stanovanjske bloke za znanstveno osebje. V okvir teh programov spada tudi gradnja novega elektronskega znanstvenega središča*. In r.amen tega znanstvenega središča na severnem Kavkazu? Na eni strani izhaja logičen sklep, da je naloga tega centra koordinirati znanstveno dejavnost v ožjem okviru in tudi v mnogo širšem okviru. Nadaljnja naloga pa je pripraviti nove višje znanstvene kadre, s pomočjo katerih bo možno pospešiti temeljne raziskave na obsežnem področju pri-rodnih znanosti, kar je nujno potrebno za nadaljnji razvoj znanosti kot takšne in tudi produktivnih sil na ožjem področju v vsej deželi nasploh. šča pravzaprav sad hotenj samih predstavnikov slovenske kulture. Tako pripravljen osnutek tez je bil nato še ves mesec na voljo vsem, ki se tako ali drugače u kvarjajo s kulturnimi vprašanji, ali se zanje zanimajo, da povedo svoje sodbe in pripombe o tezah. Tako pripravljeno gradivo je prišlo danes na razpravo centralnega komiteja. Tri poglavitna izhodišča so bila bistvena pri določanju mesta in vloge kulture v slovenski družbi: samoupravljanje, reforma in nova vloga Zveze komunistov v celotnem življenju slovenske in jugoslovanske družbe. Odnos Zveze komunistov do kulture mora biti — tako je postavljeno v tezah — izrazito dejaven, prizadet in neposredeti. Smotri reforme pa zahtevajo nov način medsebojne povezave in vrednotenja posameznih dejavnosti, torej tudi kulture. Ta mora postati kar najbolj sestavni del celotne družbene dejavnosti. Kar zadeva samoupravljanje, pa osnutki tez u-gotavljajo, da še niso povsem izoblikovani samoupravni odnosi med delovnimi ljudmi, občani in kulturo ter družbo, temveč nosijo dosedanji odnosi še vedno nekatera obeležja odnosov med državo in kulturo. Iz teh ugotovitev izhaja poglavitni sklep, ki je tudi spodbudil zamisel o posebni razpravi o vlogi in mestu kulture. V sedanjem trenutku je naloga Zveze komunistov, da postane dejavnik pospešenega sistemskega urejanja položaja kulture, pospešenega razvijanja med nacionalnih odnosov na področju kulture in kulturnega sodelovanja z vidika uveljavljanja enotnosti slovenskega kulturnega prostora ter intenzivnejši oblikovalec vedno boli razčlenjenega in dinamičnega idejnega prostora na Slovenskem. Teze v podrobnem razčlenjevanju nalog komunistov na področju kulture ugotavljajo med drugim tudi to, da se morajo komunisti od ločneje zavzeti za celovitost kulture, upreti se morajo pojmovanjem, po katerih naj bi bila tako imenovana prava kultura prihranjena samo za ožje sloje, medtem ko naj bi bila množicam namenjena manj zahtevna, manj vredna kultura, vse do plaže. Kultura je ena sama, poudarjajo teze, le da mora s svojimi številnimi dejavnostmi in oblikami segati do vseh. Obsežno mesto zavzema v osnut- SREDA, 11. MARCA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Ju-ranja glasba: 11.40 Šola; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschet.i; 17 20 Program za mladino; 13.15 Umetnost in prireditve: 18.30 šola; 13.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Beri, beri rožmarin zeleni; 19.25 Jazz; 20.03 Šjaart; 20.35 Simf. koncert; 21.00 Knjižne novosti: 21.45 »Grupa 220* TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.4U Jazzovski koncert; 16.00 Simfonični koncert: 16.35 Literarna oddaja. KOPER 4.30, 16.00, 17.00. 19.15. 22.30 Poročila: 6.4u Giasoa za dobro jutro; ..40 Vcse.a giasba, 8.00 Pevci; J.45 Stare pesmi; 9.00 Malo besed n veliko giasoe; 9.45 Otroški kotiček; 10. lo Prisluhnimo jim staraj; 10.45 Znaui motivi; 11 00 Mali umotvori; 11.30 Ansambel Star; 12.00 in 12.45 Glasba po žeijah; i4.05 Tre.ja s.ran; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava ao Jadrana; 16.05 Iz naših občin; 16.20 Operna glasba; 17.10 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 in 19.30 Jrenos RL: 19.00 Trobentač Jones; 22.10 Jazz: 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 vti in j3z; 12.10 Kontrapunkt;. 12.38 Ljudje, dogodki, dežele; 13.45 Nagradno tekmovanje; 14.16 Za prijetno popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Glasba za mladi no; 18.00 Filmske novosti; 19.30 Luna park: 20.15 C Bertolazzi: »La časa del sonno»; 21.45 Koncert; 22.20 Plošče in skeči. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 19.30 Poročila: 3.40 Violinistka G. De Vitor; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Z Gassmanom po ZDA; 13.00 Poje Caterina Ca selli; 14.00 in 16.50 Zakaj in ka ko?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program s S. Pampanini; 20.10 Operni svet; 21.35 Ping pong; 22.10 Glasbeno-govorni spored; 22.43 Radijska pri redba. III. PROGRAM glasba; 12.20 Ravel in Bartok; 14.00 Na sporedu je Musorgski; 14.30 Paisiellova opera »Kralj Teo doro v Benetkah*; 16.00 Schuber tova Sonata opus 137; 16.15 Wi! letts: »Lo stagno* (radijska dra ma); 17.10 Nemščina; 13.15 Go spodarska rubrika; 18.45 Kulturne novosti; 19.15 Vsakovečemi kon cert: 20.15 Eksistencializem v Nemčiji; 2130 Ob stoletnici H Berlioza: 22.20 Revija revij. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne kartate; 10 20 Iz Donizettijeve »Lu cie di Lammermoor*; 12.00 Sklao be za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15 00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 ln form. oddaja; 8.04 Glasbena ma tineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.45 Aka demski p.esni orkester; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz jug operne literature; 12.30 Kmetijski nasve ti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Pri poročajo vam. .; 14.05 Melodije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo. 15.40 Pianist Marijan Fajdiga. 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mia dina sebi in vam; 18.00 Akt um nosti; 18.15 »Rad imam glasbo*, 18.40 Naš razgovor; 19.15 Glasbe ne razglednice: 20.00 »Ti in ope ra»: F. Klopčič; 22.15 Sodobni japonski jazz; 23.05 L. Levčev: Pes mi; 23.15 Zabavni zvoki; 23.40 Za plašimo. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Dialekti v Ita liji; 13.00 Smučanje: 13.30 Dnev nik; 14.30 Ponovitev šole. 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program za mladino; 18.45 TV razprava; 19.15 Poljudna zna nost; 19.45 šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik; 21.00 Človek in morje; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II KANAL 15.00 Kolesarske dirke; 16.00 Program za vojake; 19.00 Angle ščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: La donna del ritratto; 23.25 Itali janske kronike. JUG TELEVIZIJA 20 00, 22.25 Poročila: 9.35 TV v šoli: 11.00 Splošna izobrazba; 15.00 in 16.00 Nogomet Vojvodina :Ujpest Dosza: 15.45 Test z glasbo: 17.45 Trapollo HH 33: 18.30 Obzornik; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 10.00 Koncert za začetek; 10.45 20.35 Teh naših petdeset let; 22.05 Malipierova Simfonija štev. 5; 11.10 Polifonija; 11.30 Sodobna ital. P. I. Čajkovski: Romeo in Julija balet. ku tez vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Teze posvečajo temu vprašanju posebno poglavje. Zavoljo tega in za boljši prikaz stališč, ki so narekovala posebno pozornost prav tem vprašanjem, navajamo v izvlečku nekatere ugotovitve in utemeljitve, vsebovane v tezah: »Za nacionalno afirmacijo je nadvse potrebno oblikovati skladen in pospešen kulturni razv<-' Slovenije (enotni republiški kulturni prostor, enota narodni kulturni prostor), vključno s politiko mednacionalnega sodelovanja v kulturi in mednarodnega kulturnega sodelovanja. «Ideja o enotnem kulturnem prostoru se mora v socialistični republiki Sloveniji uveljaviti z načrtovanjem in materialnim pospeševanjem kulturnega razvoja in kulturnih dejavnosti na vseh območjih in sicer tako, da bodo hotenja io snovanja kulturnih delavcev in občanov našla odmev in mesto v družbenem in posebej v kulturnem življenju. Slovenski kulturni prostor mora funkciooiirati kot razčlenjena in dobro povezana celota z ustreznejšim razvojem več kulturnih centrov in s hitrejšim premagovanjem zaostalosti na kulturno manj razvitih področjih. Posebno pozornost po je treba posvetiti razvijanju Cin ne samo ohranjanju) kulturne tvornosti Slovencev v zamejstvu, slovenskih izseljencev in slovenskih delavcev v tujini, pa tudi Slovencev v drugih republikah. »Tesna Kulturna povezanost s Slo-venci v zamejstvu, na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, na Koroškem, štajerskem in v Porabju je mogoča samo ob visoki stopnji kulture v matični deželi in ob realizaciji trdnega, konkretnega ku.turnega programa. Podpiramo analogno sodelovanje italijanske in madžarske narodne skupnosti z matično deželo. Slovenci v zamejstvu, kakor tudi narodne skupnosti v Sloveniji, so bile že doslej pomemben posrednik med slovenskim kulturnim prostorom in kulturami drugih narodov. V bodoče naj bi SR Slovenija še bolj spodbujala in omogočala njihovo vlogo, da bi jo uresničevali čimbolj kvalitetno in v čim večjem obsegu, upoštevajoč pobudo z obeh strani.* Za stališča Zveze komunistov do razvoja kulture na Slovenskem in za kulturna vprašanja na splošno je zlasti pomernbno, s kakšnih idejnih izhodišč se komunisti lotevajo nalog na področju kulture in kako si zastavljajo idejna vprašanja prav na področju kulture. Tudi pri tem so teze zelo jasne in pričajo o naprednih, humanih koreninah pobud, ki so narekovale široko zasnovano razpravo o kulturni problematiki. Teze namreč izhajajo iz ugotovitve, da je marksizem v Sloveniji in v Jugoslaviji — s tem ko se je Zveza komunistov odrekla drža vno-parti jski obliki vodenja družbe — začel izgubljati obeležja državne ideologije. To je zaostrilo us.varjalno odgovornost komunistov v ume.nostnem, filozofskem in družooslovnem snovanju, s čimer so se tudi v praksi odprla vrata avtonomnemu razvoju, sodelovanju in spopadanju različnih ide.nih in estetskih tokov. Zato pa seveda samo vita.na in ustvarjalna prisotnost marksizma lahko oogati celotni dunovni prostor. Stališče Zveze komunistov do ta,turne ustvarjalnosti ponazarja osnu ek tez z naslednjimi ugotovitvami- »z.veza komunistov se ne zavzema za unifikacijo duhovne ustvarjalnosti, temveč za njeoio čimbolj razgioano in kvalitetno podobo. Ce lo več, tudi znotraj marksističnega du nov nega sveta obstajajo raz-lian poudarqi in pristopi, v nekaterih primerih celo različice, ki omogočajo, da je marksizem tudi navznoter in ne samo navzven v nenehni konfrontaciji in preverjanju s sodobnimi estetskimi, filozofskimi in družboslovnimi tokovi doma in po svetu. »V slovenskem kulturnem prostoru se pojavljajo zelo različna umetniška hotenja, smen, stili in programi, različne filozofske in družboslovne koncepcije ter tokovi, različni pogledi in odgovori na aktualna vprašanja današnjega sveta in naše socialistične družbe. Njihova različnost in protislovnost sta izraz zapletenosti in protislovnosti sodobnega sveta, ki mu pripada tudi slovenski kulturni prostor. Mnoštvo centrov idejnega vplivanja kot samostojnih kulturnih subjektov ja izraz uresničene stopn.e demokratizacije na področju kulture in je v skladu z osnovno smerjo naše družbe kot asociacije avtonomnih, samoupravnih subjektov.* Prav na temelju takih idejnih izhodišč se Zveza komunistov Slovenije zavzema za svobodo kulturnega ustvarjanja sploh in ne samo za svobodo umetniškega ustvarjanja. Kajpada to ne pomeni, da se ona odreka idejnemu boju. Toda ta boj zah.eva izgrajevanje lastnih stališč, argumentacijo in dialog. Bistvo dialoga pa je v tem, da razširja miselna obzorja in okvire obravnavanih problemov. Tudi glede vprašanja odprtosti slovenske družbe navzven zavzemajo teze odločno pritrdilna stališča, kljub spoznanju določenega tveganja politične zlorabe take odprtosti. Morebitna politična zloraba je manjše zlo od tistega, kar bi prineslo omejevanje ustvarjalne svobode. Najučinkovi- DRAGO KOšMRf.J (Nadaljevanje na 6. stranij Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,2, najnižja 3, ob 19. uri 7,6 stop., zračni tlak 1022,5 stanoviten veter 12 km/h severovzhodnik, s sunki 26 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,5 stop. Tržaški dnevnik Danes. SREDA. 11 mar« KRIŠTOF Sonce vzide ob 6.26 in zatone 18 04 — Dolž na dneva 1138Snu) na vzide ob 7.48 in zatone t* ""'I Jutri, ČETRTEK, 12. marca GREGOR D SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA SVETOVALEC DR. RAFKO DOLHAR IZVOLJEN V OBČINSKI ODBOR Prevzel bo odborništvo za socialno skrbstvo, Dušan Hreščak pa odborništvo za ACEGAT Sprejeta je bila ostavka odbornika Ceschie, čigar resor bo prevzel odbornik Vascotto Na sinočnji seji občinskega sveta je bil z 32 glasovi (razveljavljenih glasovnic 8, belih 5, Giacomelli 4, Taddeo 1, Lovero 1) izvoljen v občinski odbor svetovalec LSS dr. Rafko Dolhar. Z vstopom dr. Dolharja bodo v odboru nastale nekatere spremembe. Dr. Dolhar bo imel odborništvo za socialno skrbstvo, ki ga je do sedaj vodil odbornik Dušan Hreščak, Hreščak bo prevzel odborništvo za industrijske dejavnosti (Acegat), odbornik Vascotto, ki je do sedaj i-mel to odborništvo, pa bo prevzel odborništvo za turizem in stike z javnostjo, ki ga je imel bivši odbornik Ceschia. Pred izvolitvijo novega odbornika je občinski svet (z glasovi leve sredine) sprejel ostavko odbornika Ceschie, ki je bil službeno, kot novinar, premeščen v Rim. Pri tem je župan izrekel Ceschii, ki sinoči ni bil navzoč zaradi službene dolžnosti, vse priznanje in pohvalo za njegovo triletno sodelovanje v odboru in zavzetost zlasti za rešitev vprašanj športa in mladine. Pohvalne besede je izrekel tudi vodja de-mokristjanske skupine Rinaldi, ki je tudi dejal, da bo Dolharjevo sodelovanje v odboru pripomoglo k utrditvi leve sredine. Indipenden-tist Marchesich je rekel, da je bilo preverjanje leve sredine navadna burka. Svetovalec Cesare (PSU) je izrekel priznanje Ceschii in dejal, da aktivna vključitev Slovenske skupnosti in njena soodgovornost v občinski upravi ustreza politiki leve sredine. Župan je izrazil upanje in prepričanje, da bo tudi sodelovanje novega odbornika prispevalo k reševanju vprašanj, ki se tičejo slovenskega prebivalstva, in k večji demokratizaciji javnega življenja. Vodja komunistične svetovalske skupine Rossetti je opozoril na nova dejstva, v političnem življenju, ki naj bi narekovala nove in bolj pogumne politične izbire, tudi v okviru občine, z izločitvijo desničarskih sil, ki obstajajo v sami KD in v PSU, zavirajo razvoj in hočejo zatreti pridobitve ostrih sindikalnih borb. Občinski odbor naj bi bil usmerjen bolj na levo, vključitev Dolharja, predstavnika konservativnih komponent med slovenskim prebivalstvom, pa pomeni pre-okret na desno. Zaradi tega se komunisti seveda ne morejo strinjati z njegovo izvolitvijo v odbor. Mi-sovec Morelli se je skliceval na Dolharjevo izjavo med diskusijo o proračunu, da bo namreč vstopil v odbor izključno kot Slovenec, in je seveda oDozarial župana na njegovo »veliko odgovornost pred zgodovino* Liberalec Trauner je dejal, da se njegova skimina ne strinja z levo sredino in da z Dolharjem prihaia v odbor druga konser vativna komponenta. Svetovalec Pitton' (PSD je no-udaril. da za socialiste niso važne formule tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu, amnak vsebina programov in konkretno reše vanje problemov Vstop Do'haria v odbor je sad političnega dogovora in bo pripomogel k boljšemu sožitju ter sodelovaniu m»d Slovenci in Italijani, kakor tudi uveljavljanju pravic Slovencev, za kar je dala Socialistična stranka velik pri snevek že pred nekaj leti z izvolitvijo Dušana Hreščaka v občmski odbor Indipendentist Taddeo ie de-ial, da je zadovoljen, ker je krščanska demokracija mencala smer in ne kriči več proti Slovencem, kakor še pred nekai leti. Po izjavah so bile taine volitve z izidom, ki smo ga navedli v začetku. Sledila ie tajna seja, na kateri so razpravljali o disciplinskem postopku proti nekemu občinskemu funkcionarju. Ob začetku seje so župan in odborniki odgovorili na vprašanja nekaterih svetovalcev. Tako ie župan navedel proffram Tartinijevih proslav (predavanie. koncerti, med katerimi naj bi bil tudi koncert s!mfoničnega orkestra gledališča Verdi na Tartinijevem trgu v Pi ranu). Odbornik Romano ie ned drugim povedal, da bodo čez ne kaj tednov postavili nov semafor na Senenem trgu in odstranili se danjega. so trije tržaški kuharji. Z gastronomskim tekmovanjem je povezano tudi enološko, ker vsaka ribja jed nujno zahteva posebno vrsto vina. Predsednik komisije je znani televizijski novinar dr. Vicentini iz Bologne. Po srečanju so se organizatorji in tekmovalci preselili na ladjo »Eu-ropa», kjer je bila slavnostna večerja. Pozno ponoči je ladja odplula z gosti na križarjenje, med katerim bodo tekmovalci pokazali kaj znajo. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Dr. Ljubo Bavcon o slovenski kriminaliteti Sinoči je v Slovenskem klubu predaval znani slovenski kriminolog in profesor na pravni fakulteti v Ljubljani dr. Ljubo Bavcon o temi *Socialnopatološki pojavi na Slovenskem in njihovo preprečevanje». Ugledni predavatelj je v začetku svojega obširnega predavanja najprej navedel nekaj zanimivih podatkov o samem stopnjevanju kriminalitete na Slovenskem in primerjal te podatke s podatki drugih Včeraj v časnikarskem krožku Srečanje i organizatorji «0skarja italijanske kuhinje* držav. Nato pa je v nekaj potezah nanizal sociološko strukturo o-ziroma samo izobrazbo posameznih storilcev. Dr. Bavcon se je precej obširno zadržal tudi pri zelo perečem problemu alkoholizma na Slovenskem in pri tem dejal, da nas ta problem vedno bolj vznemirja, in kljub temu, da je ta edini pojav slovenske narkomanije, je zelo tesno povezan z ostalimi socialnopatološki-mi pojavi sploh. Zadnji del svojega predavanja pa je posvetil problemu mladinske kriminalitete, samomorilstva, prostitucije in drugih podobnih pojavov ter se za zaključek zadržal pri bridki misli, da družba žal ne posveča dovolj pozornosti tem ljudem, ki bi jih bilo treba spet pridobiti in vključili v družbo ter končno, da je naraščanja kriminalitete tesno povezano z vedno večjim naraščanjem življenjskega tempa, standarda in sploh civiliziranega življenja. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Sindikat obvešča profesorje, ki so bili lani imenovani za nedoločen čas, da jim ni treba ponovno vlagati prošnje, če so zadovoljni s sedanjim službenim mestom. Odbor sindikata slovenske šole ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Danes celodnevna stavka delavcev in uradnikov ENEL Znatne omejitve pri dobavi toka • Stavki uslužbencev avtobusnih podjetij in tekstilnih delavcev Vse sindikalne organizacije elek-triških delavcev so napovedale 24-umo stavko uslužbencev ENKI., ki se je pričela sinoči ob 20. uri in se konča drevi ob isti uri. Zaradi te stavke je mestno podjetje Acegat uvedlo enake omejitve kot ob prejšnjih stavkah. Tako bo med drugim za določena področja ukinjalo izmenični tok po tri ure, začenši ponekod ob 7. uri zjutraj, ponekod pa ob 10. uri. Potrošnike poziva, naj čimbolj omejijo uporabo toka, zlasti pa naj se ne vozijo z dvigali. Trgovcem priporoča, naj ne razsvetlijo svojih izložb. Namesto filobusov in tramvaja na progi št. 9 ter openskega tramvaja bodo vozili avtobusi. Ker pa jih očitno ni dovolj, bodo promet na nekaterih manj važnih progah sploh ukinili. Te proge so št. 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 27. Včeraj so se predstavniki sindikalnih organizacij elektriških delavcev v Rimu na ministrstvu za delo sestali s podtajnikom Toro-som in razpravljali o raznih postavkah delovne pogodbe. Obravnavali so vprašanja delovnega urnika, praznikov, izrednega dela, izmen, premestitev in združenja AR CA. Glede poslednjega sta sindikata FIDAE-CGIL in UILSP pristala na predloge podtajnika, sindikat CISL pa ne. Sploh se to čudno sliši, toda ravno ta sindikat je tokrat nepopustljiv ter zavira težnjo llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllMIIIlUIllIllIlIlllilUllllllllllllllllllllllllllllllllUUllllllllllltllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllltllllll VČERAJ NA ŠTUDENTSKI SKUPŠČINI po enotnih nastopih. Včeraj so od začetka delovnega urnika do 10. ure zjutraj stavkali uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij ,kar je še zlasti oviralo odhod delavcev na delo; seveda tistih, ki nimajo lastnega vozila. Včeraj so stavkali tudi tekstilni delavci v podjetjih Cotonificio San Giusto in Snia Viscosa. Udeležba delavcev in uradnikov v stavki je bila stoodstotna, kar dokazuje nji- ugodno delovno pogodbo. Danes pa kali v podjetjih Cotonificio Giusto in Snia Viscosa, in sicer: niki od 8. do 12. ure, dr od 8. do 12. ure, tretja h 13.30 do 17. ure. Sindikalne organizacije lo Toros sklical na ministrstvu cev in delodajalcev za obno pogajanj za novo delovno pogodbo. Boris Ziherl v krožku «Pinko Tomaiič» Akademske oblasti so klonile na pritisk študentskega gibanja Danes ob 2t. url bo v sejni dvorani Federalnega komiteja KPI v Ulici Capitolina 3 ob stoletnici Leninovega rojstva predavanje o temi (LENIN: pomen znanstvenega raziskovanja v zvezi z odgovorom na sodobna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja* Govoril bo Boris Ziberl, profesor na visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sledila bo diskusija. Vljudno vabljeni. Rektor sporočil sprejem zahtev študentov - 0 dveh točkah se bodo morali do petka izreči fakultetni sveti m upravni odbor - Zasedba se nadaljuje - Odprto tajništvo Z dejanskim začetkom stvarnega dialoga med študentsko skupščino in akademskimi oblastmi, ki so se je udeležile, je včeraj zjutraj zabeležil študentski nastop, ki stopa v tretji teden, svoj prvi, nemajhni uspeh. Akademski senat, v imenu katerega je zbranim 1500 študentom v »auli magni* spregovoril rektor prof. Agostino Origone, je namreč s posebno resolucijo definiral svoj odnos do pred časom postavljenih zahtev in jih »de faeto* sprejel v celoti, kljub nekaterim tehničnim pripombam o pristojnosti tega ali onega organa pri reševanju le-teh na upravni ravni. Rektor je v spremstvu akadem skega senata, ki ga sestavljajo ravnatelji vseh fakultet, vstopil v «au lo magno* točno ob 10. uri. Rektor- > ja so člani predsedstva skupščine ] povabili poleg predsednika, študen ' ta Alda Colleonija, člani senata pa so posedli v vrsto naslonjačev na desni. V svojem uvodu je prof. ga senata, da se udeleži te skupščine. Orisal je nato sklepe akademskega senata, s katerimi sprejema slednji vse študentske zahteve, zaradi katerih se je bila začela za sedba univerze. Glede »študijskih načrtov* je bil rok podaljšan za osem dni, čeprav tega zakon ne dovoljuje. Senat je sklenil ponovno odpreti tajništva in upravne urade, glede objave zapisnikov sej upravnega sveta o gradbenih vprašanjih tržaškega vseučilišča pa jih je sklenil izročiti pred sedniku Colleoniju. Glede osnovne zahteve študentskega gibanja, se pravi občasnega sklicanja splošnih skupščin, katerih naloga bo nadzorovati in kritično oceniti delo zakonitih upravnih organov univerze, je rektor v načelu sprejel zamisel, tehnično plat izvajanja tega sklepa pa bo rektor koordiniral s predsednikom študentske skupščine Colleonijem. Glede dveh vprašanj — izpitov in objave zapisnikov upravnega sveta Origone ugotovil, da je študentska , pa je rektor dejal, da zanje ni pri-skupščina «pozitivno odgovorila* no stojen. V prvem primeru so pri- postavljeno prejudicialno vprašanje sklepčnosti razširjenih splošnih skupščin. Od tod sklep akademske- stojni fakultetni sveti, v drugem pa upravni svet sam, kateremu predseduje, a so v njem tudi pred- Ravnatelji fakultet tržaške univerze, člani akademskega senata, včerajšnjo študentsko skupščino v «auli magni* med Avtonomna turistična in letoviš-čarska ustanova je včeraj popoldne priredila na sedežu časnikarskega krožka srečanje z organizatorji »Oskarja italijanskega kuharstva* in udeleženci »Festivala mornarskega kuharstva*. Do pobude za ta festival je prišlo s strani organizatorjev »oskarja*, ker so opazili, da so na raznih tekmovanjih kuharji, ki so pripravljali ribe, zasedali vedno zadnja mesta. Skupaj z družno «Lloyd Triestino* so torej organizirali letošnje tekmovanje, ki je privabilo v Trstu najvidnejše kuharske mojstre iz Italije in tudi nekaj tujcev. Pri včerajšnjem srečanju sta bila med drugimi navzoča »kralj* kuharjev Luigi Carna-cina, ki se s kuhanjem ukvarja skoraj 70 let, in Avstrijec Hans Homberg. Skupno nastopa sedemnajst tekmovalcev, med katerimi Delegacija reškega italijanskega dnevnika v našem mestu Včeraj se je v našem mestu mudila delegacija urednikov in u-službencev reškega italijanskega dnevnika »La voce del popolo*, ki jih je povabila tukajšnja trgovinska zbornica. Na športnem igrišču so uslužbenci obeh ustanov odigrali prijateljsko tekmo v košarki (zmagali so Rečani 33:28), na kar je bil sprejem na sedežu trgovinske zbornice. Na pozdrav podtajnika zbornice je odgovoril urednik lista Paolo Lettis, ki je izročil spominsko plaketo trgovinski zbornici. Nato so se odpravili v uredništvo dnevnika »H Piccolo*, kjer so jim priredili sprejem, od tod pa v pivnico «Dreher», kjer so se v prijateljskem razgovoru s kolegi zadržali pozno v noč. Odvzem šoferskih dovoljenj stavniki javnih oblasti. Na predlog študenta Claudia Ven-ze je skupščina sprejela na znanje dejstvo, da so bile sprejete tri točke od skupnih pet. Ostali dve morajo sprejeti upravni organi (fakultetni sveti in upravni odbor univerze) do petka zvečer, ko bodo sporočeni predsedstvu skupščine, ki jo bo sklical za ponedeljek. Tedaj bo verjetno prišlo tudi do zaključku zasedbe, ki se nadaljuje povsod, z izjemo tajništva in upravnih u-radov, ki bodo izpraznjeni in o-svobojeni. Zakaj niso študentje prekinili z zasedbo? Odgovor na to vprašanje so dali v svojih posegih študentje Poli, Zanini, Russo, Gialuz, Fonda in drugi. Vsi so poudarili, da je »senat klonil spričo moči in enotnosti študentskega nastopa*. Prav zato pa ne sme gibanje demobilizirati, dokler ne bodo sprejete (tudi formalno, in ne samo »de faeto*) vse točke, ki jih je postavila študentska zasedba. V nasDrotnem primeru bi ravnatelji fakultet verjetno požrli dano besedo že na prvih sestankih fakultetnit svetov. Seveda ostaja osnovno vprašanje definicije oblik in načina dela tega novega »oblastvenega* instrumenta, ki ga je študentskemu gibanju navrgla odločna borba zadnjih dni. Tako je, na primer, govoril Zanini: «Rektor je v začetku seje trdil, da smo sprejeli prejudicirano vprašanje .. . Res je le, da se mi nismo v ničemer spremenili. Bili smo dosledni v svojem nastopu in zmagali! Po gluhem dialogu preko tiska so člani akademskega senata med nami. Sedaj pa naj nam povedo o kriterijih upravljanja u-niverze, o svojih preteklih in sedanjih izbirah, o delu podporne u-stanove »opera universitaria* itd. Pred zaključkom današnjega zasedanja je skupščina v »auli magni* sprejela še nekaj sklepov. Tako je odvzela mandat vsem starim predstavnikom že nekaj let razpuščenega »tribunata*, ki sledijo v upravnih svetih. Te dni se bodo sestale skupšči ne v filozofski, medicinski in strojni fakulteti. Sestale se bodo tudi študijske skupine o »socialni vlogi univerze* in »odnosih študentskega gibanja z drugimi socialnimi silami*. Nadaljeval se bo tudi te dni organizirani seminar sociologije za študente vseh fakultet. Rektorat je sporočil, da bodo od danes dalje odprti vsi upravni uradi in tajništvo. Rok za predložitev študijskih načrtov traja še osem dni V KONCERTNI DVORANI CCA Alberto Ponče jutri v Trstu Italijanska sekcija mednarodne federacije «Jeunesse musicale» bo priredila jutri ob 20.45 v koncertni dvorani «Krožka za kulturo in u-metnosU koncert znanega španskega kitarista Alberta Ponceja, ki je že nastopal s svojimi recitali po Evropi, v Ameriki in Kanadi. Izvajal bo zelo pester program, ki Tržaška prefektura javlja, da so februarja začasno odvzeli vozniško dovoljenje zaradi prekrškov cestnega zakonika (povzročitev hudih ali smrtnih prometnih nesreč) sledečim osebam: za eno leto — Lucianu Gonniju; za 9 mesecev — E-rici Bertuzzijevi; za 8 mesecev — Fulviu Metliki: za 6 mesecev — Lionellu Verdiju in Borisu Bandi-ju; za 3 mesece — Liviu Dudinu, Furiu Pennestreju, Vittoriu Vial-minu in Marisi Frattinijevi por. Zanfagnin. Zaradi večkratnih prekrškov cestnih norm so za rok dveh mesecev odvzeli vozniško dovoljenje Gianfranču Di Paolu in Virgi-niu Vecchietu. Enajst vozniških dovoljenj so preklicali zaradi nastale nesposobnosti I lastnikov, štirim osebam pa ker se niso prijavile na zdravniški preg'«'d. * Smrt zavedne Slovenke Emilije Blazinove S smrtjo zavedne aktivistke Emi lije Blažinove se j« v Rojanu odprla nova, huda vrzel. Pokojnica je bila aktivistka OF med vojno, pozneje pa NSZ. Udeleževala se je, kljub visoki starosti, spominskih svečanosti, kulturnih prireditev in izletov našega dnevni ka. Zato pa tudi ni nihče pričakoval, da bo zanjo bolezen, za katero je morala v posteljo, usodna. Nihče ni slutil njene smrti in seda. jo bodo v Rojanu pogrešali ter ohranili v dobrem spominu vsi, ki so pokojnico poznali kot vedro, veselo in dobro, predvsem pa zavedno 'Slovenko. N. bo vseboval od renesančnih skladb za harfo in kitaro, pa do del so- dobnih skladateljev Villdlobosa, Rodriga, Turine in drugih. Izreden koncert pianistu Pollinija Koncert, ki je bil v ponedeljek gledališču Rossetti, bo verjetno ostal številnim obiskovalcem v spominu kot eden najbolj uspelih koncertov sezone tukajšnjega Koncertnega društva. Vzrokov za to je več — prvi že ime koncertista, pianista Maurizia Pollinija, ki je pred de setimi leti, komaj lS-leten, že presenetil glasbene kroge z osvojitvijo prve nagrade na mednarodnem klavirskem natečaju »F. Chopin» v Varšavi; drugi pa. ker nekaj časa ni bilo o nastopih tega pianista ničesar slišati, od leta 1968 pa spet veliko koncertira po vsem svetu, posebno po Združenih državah in povsod žanje velike uspehe. Zato je naravno, da je bilo gledališče skoraj do kraja zasedeno in kar je posebno razveseljivo, je koncert obiskalo tudi veliko število mladine. Kdor je imel priliko slišati Pollinija že pred desetimi leti in tudi na nekaterih poznejših nastopih v Trstu, je vsekakor bil radoveden ali je še vedno tak tčudežni» pia nist, kot so ga nekateri označili, ali pa če je to bilo le kratkotrajnega značaja. Takoj moramo podčrtati, da nas je Maurizio Pollini naravnost presenetil. Njegovo izvajanje je preseglo naše pričakovanje, saj smo se znašli pred popolnoma spremenjenim ali bolje izpopolnjenim umetnikom, ki je čas, v katerem nismo slišali o njegovih nastopih, prav gotovo izkoristil za uglajevanje, izpopolnjevanje in poglabljanje svojega dojemanja in izvajanja skladb. Njegovo izvajanje je vedno polno mladostnega zanosa, a njegovo podoživljanje izvajane skladbe je povsem novo, zrelo, globoko. To je bilo opaziti že v prvi skladbi na sporedu, Schubertom Sonati v a-molu op. 143, ki ne nudi pianistu kakih virtuozističnih ekshibicij, ampak zahteva od pianista do kraja dojeto intimistično skladateljevo občutje, ter tega posredovati občinstvu tudi na najbolj preprostih, spevnih odlomkih, ter izrazito dinamično niansiranje, ki ga je Pollini odlično zadel, ter je bil pri tem njegov zvok vedno poln in zveneč. Sledila je še ena Schubertova so nata tV/anderer - Phantasie v C-duru op. 15», napisana na temo skladateljevega znanega lieda *Wan-derer*, ki ga tu obdela na izrazito zahteven pianistični način, ki po sebno v zaključnem stavku nudi pianistu možnost, da se izkaže kot pravi virtuoz. Pollini je že ob zaključku prvega dela bil deležen dolgotrajnega aplavza, to pa se je še bolj stop njevalo ob zaključku drugega dela, v katerem je pianist izvajal zelo dognano 24 preludijev F. Chopina, skladatelja, kot se zdi, je Pil-liniju najbolj pri srcu in najbliž ji po občutju, saj je tudi vse štiri dodatke, ki jih je občinstvo (zla sti mlado) izsililo s svojim dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem vzel iz Chopinovega opusa (dve etudi, nokturno in valček). —dn— j ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE j ^ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA \ priredita v Kulturnem domu v Trstu dva koncerta v s vbl j okviru revije pevskih zborov ) * r S .SC Primorska poje h ! V soboto, 14. marca ob ( ^ V nedeljo, 15. marca ob f n 20.30 nastopijo naslednji zbori: 17. nastopijo naslednji zbori: \ MLADINSKI ZBOR GM — OTROŠKI ZBOR KRAŠKI / n ( Trst, Opčine SLAVČEK — Nabrežina ( n FANTJE IZPOD GRMADE MEŠANI ZBOR SIMON GRE- } n MOŠKI ZBOR PD MIREN - GORCIC — Orehek ) n ( Miren MEŠANI ZBOR VENČEK — ? ^ DEKLIŠKI ZBOR GM — Dutovlje S n ) Nabrežina PIVSKI NONET — Pivka MOŠKI ZBOR — MEŠANI ZBOR SLOVENEC 1 ( Postojna — Boršt ( MOŠKI ZBOR LIPA — MLADINSKI ZBOR STUDENO j j Bazovica — Postojna / h MOŠKI ZBOR PETER MOŠKI ZBOR IDARJA — ( JEREB — Cerkno Benečija ( MOŠKI ZBOR SPD TABOR MOŠKI ZBOR IVAN CANKAR S E ) — Opčine — Trst / j MEŠANI ZBOR SVOBODA — MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN ( ( Izola — Nabrežina ) ( MOŠKI ZBOR SREČKO MOŠKI ZBOR VENČEK — ( KOSOVEL — Ajdovščina Dutovlje ; MOŠKI ZBOR PD FRANC ? ZGONIK — Branik ) c 1 < MEŠANI ZBOR FRANCE ) Vstopnina 500 \jr, pevci in PREŠEREN — Boljunec ( / dijaki 300. Prodaja in rezer- GORIŠKI OKTET — Nova ( f ' vacije vstopnic od četrtka na- Gorica j ) prej na sedežu SPZ, Ul. Geppa MOŠKI ZBOR JADRAN — ) l 9, tel. 31-119. Vrtojba ( 1 Gledališča VERDI Danes bodo začeli pri gledali za tretjo Ul.it . vrste bo za dnevni abonma za vse edežev v nedeljo ob 16. uri. Opero bo dirigiral ottav g-^jno, iti pa bodo Ruggero Bon“ ri0 Vajna, Renato Brusom Laura Cavallieri, Ra‘roonl!. V, CavalUen, ie in Vito Susca Re^Jn Avuiiunju iMicuud —• mira Lisianija «Co son lontan Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Danes, 11. marca ob 20. uri v Tolminu, v četrtek, 12. marca ob 20. url v Anhovem, v petek, 13. marca ob 20. uri v Postojni. GLASBENA MATICA — TRST Danes, 11. marca ob 20. uri v mali dvorani glasbene šole V sredo, 18. t. m. ob 16. uri premiera V četrtek, 19. t. m. ob 16. uri ponovitev PAVEL GOLIA SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Plesni koraki: STANISLAV HITI Režija: JOŽKO LUKE5 Nedvomno vas je kdaj zamikalo, da bi kaj več vedeli o gospodarstvu, saj ste tudi brez globljega poznavanja ekonomije spoznali, da je vaš življenjski standard odvisen le od tega, kako gospodarimo. Knjiga abeceda ekonomije obravnava poglavitna načela gospodarjenja In temelje sodobne družbene gospodarske politike. Napisal jo je Dr. FRANCE ČERNE Opremljena je z vizualnimi pripomočki! tiiatika Uniigatota TRST . Ulica sv. Frančiška 20 . Telefon 61-792 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. marca 1970 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 13 oseb. UMRLI SO: 81-letna Maria Peric vd. Secur-', 68-letn-i Vittorio G ra visi, 84-letni Rodolfo Bonifacio, 74-letna Maria Zullan por. Zacek, 68-letna Te resa Fanta por. Covacich 48-letnl Ar-geo Ma-rttal, 81-letna Eva Pelizon vd. Viidarl, 80-letna Lucla Srebot por, Cusma, 66-1 etni Giuseppe Buttiglleri 66-letna Anton-a Kerstan vd. V-ista tim, 66-letna Luigia De Bortoli Pu rat, 73-letna Maria Zuppin vd. Stur mam, 67-letni Giovanni Semec. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure.' AlUAlabarda, Istrska ulica 7. Al Ga-leno, Ulica S. Cilino 36. De Lelten-burg, Trg sv. Ivana 5. Mizzan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do S.31) A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Dl Gretta, Ulica Bonomea 93. Godina al-1'Igea, Ulica Ginnastlca 6. G. Papa UVca Felluga 46 (Sv. Alojzij), prvi interni nastop gojencev glasbene šole Izvajane bodo skladbe za klavir, violino, blokflauto, harmoniko in kitaro. Vstop prost Razstave Danes ob 18. uri bodo v galeriji moderne umetnosti Russo, Corso Ita-lia 19, odprli razstavo Armanda De-petrisa. Razstava bo odprta do 21. tjm. Danes ob 18.30 bodo odprli v prostorih Dopolavora avtonomne pristaniške ustanove pri pomorski postaj/ slikarsko razstavo Claudia Gerusina. Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst priredi v četrtek, 12. marca ob 20.30 v društvenih prostorih veseli večer v počastitev praznika žena. S predvajanjem šaljivih prizorov in pesmi bosta sodelovala Josip Kravos in Marija Mijot. Vabljeni člani in prijatelji društva. S P D T vabi vse ljubitelje narave na predavanje prof. MIRKA KAMBIČA iz Ljubljane «BARVE IN OBLIKE V NARAVI/ ki bo v petek 13. marca ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. m p Kasta priredi v . , P četrtek, 12. t. m. 1*1 ob 20.30 v mali ■ ' dvorani Kultume- POL1TEAMA ROSSETTI Teatro Stabile bo nudil v tor m to* fanez ‘J .rol at *>!• F dopp*0* petto». Diane Baker, Dean P Sledijo slikanice. Sol- RO- dato». Nino Manfredi, Ja500 bards- un elita- enice 15.30 «Indagine su ua dino al di sopra di ogni G M. Volonte, F. Bolkah. » l4 color. Prepovedano mladini letom- wcia Bose, Massimo Ranieri, Piccolo. 'Otta«* :xcelsior 16.00 <(L'Amica». Stoni, G. Ferzetti, E. Martinj Prepovedano mladini pod 1*- 18 (t ,k nn «1.5 vatta ziaPP^j^j Technicolor. prepovedano pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Le faise Hyer ta Vincent ^ gini». Marta Hyer m Prepovedano mladiiw ce. letom. noni*118 Alabarda 16.30 «Goldsnake an . killer». Stanley Kent, Yok<> CoJorscope. . fe- Aurora 16.30 «Violenza al s01*7ai-nl chnicolor. — prepovedano “ pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Topaz». Technicolor. Hitch coct- ^ ta • Sci j* vt ‘'lasi 4, 01 s 'tg, * na Nač »aju Šiii *ilo, >hvi J* « ti •»b Technicolor. Me jo- Capital 15.30 «Quel temerari su ^ ro pazze scatenate, in Po S riole». T. Curtis. VValter Chiab Lando Buzzanca. Moderno 16,30 »Putiferio va guerra». Technicolor. Impero 16.30 «L’uomo venu!peCtin'- Čremlino«. Anthony Quinn. color. oU»n- Vittorio Veneta 16.00 «Come, *» ^ do perche«. Philipe Leroy-vedano mladini pod 18. let(r Ideale 16.00 «1 due volti del,a Te. detta». M. Brando, K. M3*!/,« 08 chnicolor. — Zadnja predsta , 21.45. . mori- Abbazia 16.00 «Una notte re». S. Povver, T. Bankead. jj. color. Prepovedano mladim letom. wSnrllt Nemčiji« (M,me De Stael ih rhiuii-Heine). Predavanje bo v ščini. ga vanje o temi: doma preda- Narodne manjšine v Italiji Predaval bo univerzitetni prof. Karel šiškovič. SPDT priredi v nedeljo, --- ,0 avtobusni izlet v Trbiž (h»n'e zJr* Sappado, kot prej najavljeno) di boljših cestnih razmer, vp„ nje v Ulici Geppa 9, tel. 31-‘ ’ orf’" Kmetijska zadruga v 'rrs,“.„n Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Zdravka Pregarca daruje Albina Bavčar 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. gospe Pepke Bajec daruje Albina Bavčar 1000 lir za Glasbeno matico. nlzira 19. marca izlet v Vetaj^j, priliki mednarodnega kmetu jjjj. sejma. Prijave sprejema urad ci Foscolo 1. 9. t. m. nas je za vedno zaPu*u Marija Zuljan vd.Zač^ Pogreb bo danes, 11. t. n>-uri iz glavne bolnišnioe n® ^ paJišče v Ricmanje. .j Žalujoči Adolfo in drugi sorodni Trst, 11. marca 1970 Sporočamo žalostno vest, dn nas Je za vedno zapusti*® naša draga mama, n ona in tašča MATILDA CIJAK vd. STARC Pogreb drage pokojnice bo danes, 11. marca ob 15. uri- Žalujoči: hči Dora, zet Emil, vnuk Egon, vnukinja Marina Pertot Kontovel, 11. marca 1970 Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani Sporočamo žalostno vest, da nam je kruta bolezen iztrga18 iz naše sredine v 59. letu starosti našo ljubljeno ženo, Ple" mendito in skrbno mamo AVGUŠTINO STURMAN Nepozabno pokojnico bomo spremili na zadnji poti v trtelk, 12. marca 1970 ob 16. uri izpred hiše žalosti v l*01' Dantejeva 25, na izolsko pokopališče. Žalujoči: mož Pepi, hčerki Nevi* Narciza z družinama in drugo sorodstv0 Izda, 11. marca 1970 V ZVEZI Z NAČRTOM INZ. SCARPE __ Domačini so proti zgraditvi I večjega letališča pri Zgoniku m . . retjo Ui.ll anl». jrsie ZGONIK REPNIČ | _ l.doU JC oUI[7U pUHUVUv j ^/UolvUllU lil JAJOi LUIIU V i Jf5*Wje načrt strokovnjaka ing. spodarskam interesom vsega .Scarpe, ki predvideva uresniči- detega področja. Pomislimo t, *6Cien na na nounrnnet in *adnjem času je stopil ponovno | posredno in posredno škodovalo go- priza-samo na nevarnost, ki jo predstavlja sodobno letališče za vse bližnje kraje, na ropot, ki ga delajo današnja letala in na razne vinkulacije, ki so s tako infrastrukturo povezane v širokem pasu okoli glavne naprave, da ne govorimo o nadaljnjem uničevanju kraške flore in favne v neposrednem tržaškem zaledju. Letališče pri Zgoniku je torej nepotrebno in škodljivo, kakor je neuradno ugotovila tudi komisija za v*čjega zasebnega letališča na g®*1. Najboljše pogoje za takšno ,'»strukturo, tako zlasti primerna jni^sotnost megle, vetrovnost in Padavin in podobno, nudi po ing. Scarpe področje v okviri ‘Skuške občine, ki je shematie-•^črtano na naši sliki. ^»črt za zgraditev letališča v tem ni povsem nov: ministrstvo Pfomet in civilno letalstvo se je - »Jim ukvarjailo že pred sedmimi S kr ga je 2. julija 1963 tudi odo-U°: Pri tem pa si je izgovorilo ,Vloo souporabe morebitne nove Strukture v vojaške namene; . n°yo letališče naj bi se namreč r»®lila letalska baza, ki je danes . “iiinjem letališču pri Briščikih. l.° načrtu ing. Scarpe bi na do-y ern zemljišču pripravili 1280 m J®* .in 50 m široko stezo, ki bi jo 'tzneJe podaljšali na 1800 m, ob njej »avzeli na obeh straneh še po 81 širok pas proste površine, kar »ahtevalo okoli 25 hektarov zem-£ letališče naj bi služilo prven-za zasebna letala, s katerimi J^Osjo danes veliki industrijci. '^šovnjaki in bogati turisti, hkrati * »a redne polete, pa naj bi predstavljalo izho- *°vali medobčinski regulacijski načrt. Zato naj se ustrezni načrti lepo spravijo za boljše čase. Ce so potrebe današnjega in jutrišnjega Trsta res take, da je treba nekje na Krasu imeti manjši aerodrom, potem naj se v ta namen primemo adaptira in izpopolni sedanje vojaško letališče pri Briščikih, notranjedržavni in morebitni jutrišnji mednarodni promet pa naj ostane osredotočen v Ronkah, kjer se »Julijsko letališče* že tako širi in izpopolnjuje z vedno novimi napravami. E. F. uniiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiumiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiumiiiiMinfili IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA v Oproščen šofer, ki je pri Stivanu do smrti povozil mlajšo žensko Pred prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Mayer, zapis. Mosca) se je včeraj moral zagovarjati 26-letni Giorgio Ducci iz Ul. Patrizio Fran-cesco 15, loi je bil skupno z 29-letno Alido Consenti iz Drevoreda d’An-nuzio obtožen nenamernega umora, ker je 26. januarja lani pri Stivanu smrtno povozil 36-letno Aliče Gori iz Milj, Ul. Debemardis 8. Kazenski sodniki so 20. oktobra lani spoznali Duccija za krivega nenamernega umora in ga pogojno obsodili na 8 mesecev zapora, odvzem vozniškega dovoljenja za e-noletno dobo ter na plačilo denarne odškodnine .prizadeti stranki o-ziroma 'ženskmemu bratu in staršem. Cansentijevo pa so oprostili, ker ni zakrivila kaznivega dejanja. Do prometne nesreče je prišlo omenjenega dne nekaj po 20. uri na obalni oesti pri Stivanu v bližini gostilne «A1 Timavo«, ko je Gori-jeva pripeljala s svojim avtom «fiait S svakom in ne- ki bi povelj Trst z Ronkami. V primeru S® ali prenatrpanosti ronskega pjckča pa naj bi služilo tudi kot letališče, kar pa bi seveda J^kvalo njegovo popolnč opremo j. 8avnx letalske infrastrukture dr-pomena. iti* novo letališče pri Zgoniku se Jahajo zlasti industrijski krogi 'ji kakor smo zvedeli na zad-m odseka za kopenski in zrač- | ^ kornet pri trgovinski zbornici K- *e zanj ogrevajo tudi nekateri ,30vnjaki z našega področja. Za Pa se ne ogrevajo domačini, (i iz več upravičenih razlogov. £*?čje, kjer naj bi zgradili novo; 350» do SUvana. o 5VW*um m nc-k«k°r omenjeno pod: ^^om je bila namenjena v gostil-**sko občino. Zemlja pripada v no na večerjo. Avto je parkirala na nasprotni strani ceste, ker pred občino. Zemlja pripada j,kJ11®m domačinom, nekaj večj _________________________________ k *,U(^ jusarske površi- gostilno ni bilo prostora. Izklopila id sicer v korist nekaterih Pro- •- —-j—1— iz Devinščine pod tržaško je motor, odprla vrata in Izstopila. Vrvež na oesti je bil velik, vendar se je žiensld zdelo, da ji bo ■ Že pred časom so zaintere nogi začeli pritiskati na zgo Sjp* občino, da bi ta vnesla leta- ^ je pognala na cestišče — . ” V Slini MnrfnlnniieL.i nonid oo. I|^1 začelij pritiskati na zgo- ujpeio prečkati cesto. V hitrem te- brutalno napadli in pretepli. Dogodek se je pripetil ponoči v omenjeni ulici pri Sv. Justu ko so se pred gostilno «Piccola pace» pogovarjale med sabo štiri starejše o. sebe. Nenadoma so iz gostilne pridrveli mladeniči z dekleti. Bili so razigrani in veselo razpoloženi. Njihovo veselo razpoloženje, ki so ga še poživili z nebrzdanim objemanjem deklet, pa se je v hipu sprevrglo v besno jezo. Eden od kramljajočih moških jih je opozoril, naj se vedejo dostojneje, najognjevitej-ši med vsemi pa je zabrusil moškemu: «Stari šestdesetletnUd, pobijem vas enega za drugim!« Nato pa se je s pestmi zagnal nadnje, ki ši niso nadejali takšnega nespodobnega nastopa. Najprej je s pestjo udaril 60-letnega Nataleja Cergolija Iz Ul. Grassi 6, ki si je bil drznil opomniti mlade nepridiprave, ostali brije, 63-letni Antonio Soorcia iz Ul. S. Giaoamo in Monte 2, 52-letmd Giuseppe Ranzato iz Ul. Gueraazi 15 ter 58-Ietni Domenico Asaro iz Ul. Toffanl 5, ld so ogorčeni priskočili na pomoč Cergoliju, pa so prav tako na lastni koži občutili... «kaj se pravi nasprotovati mladini« oziroma posledice »plemenitih namen« mladih nadutežev. Nenavaden hrup, ki so ga izzvali pretepači, pa je pritegnil pozornost nekega agenta javne varnosti, ki se je tedaj vračal domov. V hipu se je zagnal nad mladeniče, ki pa so takoj zaslutili nevarnost in se z zaničevalnim vklikom »»valpti prihajajo« pognali v beg. Enega je sicer agent dohitel, o stali trije pa so se Izmuznili lz agentovih rok. nakar je četverica ur v svoj regulacijski načrt, ce- toda storila je usodno napako. Luč tokJr? občinski svet ot^ pravilnem žarometov, za katere je verjetno fctiOv enju mteresov in želja doma mastila., da so bili precej oddaljeni, V seveča ni storil. j se je bližala z bliskovito naglico in j topniška občina ima za to pod- trenutek kasneje je pred očmi na : l*. vt drugačne in koristnejše načr-, mih prič, ki so izstopali Iz avta, 1 jj' / njenem regulacijskem načrtu trefčll vanjo avto »»dauphine alfa kjj0 ozemlje označeno s črko «D», remeo«, ki ga je prot! Tržiču vozil j »s P° * Ul. della Valle v Trstu nam je ustvarilo slutnje, kako izgleda dobra ženska odbojka. Dejali smo »slutnjo*, ker smo o kakovosti deklet iz Brna lahko' res slutili, saj je bilo tržaško iz brano moštvo mnogo, mnogo prešibko, da bi lahko gostje pokazale res dobro, ostro, pravo odbojkarsko tekmo na mednarodni ravni. Tekma med obema ekipama je bila v bistvu le igra mačke z miško. Vlogo mačke so kaikap imele gostje. Vsi napori domačink, da bi se jim zoperstavile, so v prvih dveh nizih povsem propadli, šele v tretjem setu, ko je Technika vključila nekaj rezervnih igralk, naša dekleta pa so se nekoliko opogumila, je bilo videti nekaj več borbenosti (pa tudi točk) tudi na »rdeči* strani. Ekipa jz Brna igra enostavno, linearno odbojko, preračunano na osvajanje točk, ne pa na predstavo odbojke». Moravke so igrale izredno koristno, kar pa jim seveda tudi ni bilo težko, kajti vsa požrtvovalnost naših deklet ni zadoščala niti za osvojitev enega samega seta. Kljub temu pa so seveda Brnčanke od česa do časa le »potisnile* kako ž"?n nekoliko čez mrežo in nekatere naše igra'k" so lahko na lastni koži ocenile moč teh udarcev. Prav ob teh u-darcih pa je bilo videti pravo vrednost gostij, saj je bilo njihovo tolčenje res nezadržno. Med njimi se je s silovitimi udarci odlikovala zlasti Jelinkova, poleg nje levičarka Petru, nato Severova, z usmerjenimi žogam! pa tudi Bodečkova. V prvem nizu se naša dekleta nikakor niso znašla. Nastopila so s postavo Klabjan, Slavec, Foraus, tek ekshibicijski nastop. Pernarčič, Bezeljak in Zavadlal, toda nasprotnice so kar naprej nizale točke in v kratkem je bil izid 2:7, nato (ko je Forausovo zamenjala Rauberjeva) 3:10 in že je bilo tudi konec seta. V tem delu igre smo videli tudi izreden udarec Lausma-nove s centra. Drugi set je bil še krajši. V igro je vstopila tudi Švabova, kasneje pa še Bandeljeva. Toda tudi menjave niso nič zalegle. Jelinkova in Severova sta neusmiljeno pošiljali žoge čez mrežo in po vmesnem izidu 9:1 so »rdeče* osvojile le še dve točki. Tretji set je bil najbolj borben. Tržačanke so delno prebolele »strah*, z vključitvijo Barejeve in kratkim nastopom Zidaričeve so skušale dati od sebe vse sile in ker je bilo na drugi strani nekaj rezervnih igralk, so prikazale še kar uspešno odbojko. Ni bila sicer posebno lepa, vendar pa so Tržačanke v začetku celo povedle s 6:4 in Moravke so jih ujele šele 8:8. Toda gostje so se odtlej razigrale, Petrujeva in Bodečkova sta lepo usmerjali svoje udarce in tudi niz se je končal s porazom domačink. Med Tržačankami bi ne mogli nobene preveč grajati, pohvalimo jih pa tudi težko, ko so nam Čehoslo-vakinje odvzele pravi občutek za tako stvar. Vsekakor je bilo pozitivno, da so bile borbene, požrtvovalne in niso nikoli klonile. Storile so (skupno s svojimi trenerji G. Furlaničem, S. Veljakom in F. Vitezom) kar so mogle. Srečanje je privabilo lepo število gledalcev, ki sicer niso mogli prav ogreti svojih dlani, kljub temu pa so tekmo zapuščali zadovoljni, zlasti potem, ko so Čehoslo-vakinje odigrale med seboj še kra- OBVESTILO Športno združenje Gaja obvešča, da se bo vpisovanje za balinanje začelo-,9. t. m. in se zaključilo 16. t. m. v baru Gustinčič na Padričah. Odbor Drevi bo Technika nastopila v Trstu, v telovadnici v Ul. della Valle še enkrat. Pomerila se bo s Casagrandejem iz Sacileja. Tudi ta tekma se bo začela ob 21.15. terem bo branil naslov svetovnega prvaka in ga bodo prenašali po televiziji, še 15 milijonov lir; če pa srečanje ne bo veljalo za naslov (a ga bodo kljub temu prenašali pc televiziji) pa približno okrog 5 milijonov lir. Tako je pač: za udarec s pestjo dobijo nekateri zapor, drugi pa — milijone. BOLOGNA, 10. — Tržaški boksar Nino Benvenuti, svetovni prvak srednje teže, je podpisal reklamno pogodbo z znanim italijanskim podjetjem Lubiam iz Mantove. Za podpis pogodbe je prejel 50 milijo-nov. l>r- Poleg tega mu bo podjetje izplačalo za vsak nastop, v ka- ŠZ BOR obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu »Prvi maj* od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši). ATICTIKA NA KROSU FIDAL NA OPČINAH Zadovoljivi dosežki slovenskih tekačev Deželni odbor italijanske atletske zveze za F-JK je organiziral v nedeljo na Opčinah pokrajinsko tekmovanje v krosu za razne kategorije. Nastopili sta tudi dve skupini slovenskih atletov in sicer člani Bora, poleg njih pa tudi več tekačev, združenih pod nazivom »Slovenska mladina*. Tekmovanje je veljalo tudi za Mladinske igre in je prineslo našim atletom precej zadoščenja, saj so osvojili, kot kažejo rezultati, več vidnih mest. Pa tudi doseženi časi so bili kar dobri. Rezultati: Naraščajniki (1.500 metrov) 1. Menesello G. (CSI TS) 6’00"00 3. Guštin Egon (Slovenska mladi-dina) 6’08”3 8. Milič Renco (SM) 6’27” 10. Milič Valter (SM) 6’32”3 17. Maskiewitz Danilo (SM) 6'58” 21. Hmeljak (SM) 7’29” Mlajši mladinci (3.000 metrov) 1. Sbissa (Libertas TS) 11’58"9 3. Ruzzier Fabij (Bor) 12’20”5 11. Jelinčič Duško (Bor) Starejši mladinci (4.500 metrov) 1 Weber (CSI TS) 15’04”7 Člani (6.500 metrov) 1. Flamini (CUS TS) 24’02”4 KOŠARKA RIM, 10. — Mednarodno košarkarsko tekmo Italija - Sovjetska zveza, ki bo na sporedu 1. aprila v Milanu bosta sodila Jugoslovan Geza Pastor in Izraelec Handelsman. NA ZIMSKIH MLADINSKIH IGRAH %i, N 474 mladih tekmovalcev na smučeh v Nevegalu \ NEVEGAL, 10. — Državnega finala letošnjih zimskih mladinskih iger, ki bodo v Nevegalu od 12. do 14. marca, se bo udeležilo kar 474 mladih tekmovalcev iz vse Italije. Prispeli bodo iz 79 pokrajin, da bi se pomerili med seboj v zimskih športnih veščinah. Pred tem so že opravili občinska tekmovanja, na katerih je nastopilo nad 100.000 dečkov in deklic, starih od 12 do 14 let. Te občinske kvalifikacije so bile v nič manj kot 890 občinah severne Italije, poleg teh pa še v 108 občinah srednje, 76 južne in v 20 občinah otoške Italije, še dodatne kvalifikacije so opravili v 155 južnotirol-skih občinah, v 117 venetskih ter llll■llllllllltllllllllllllllll,,,,,llllll,l,l■l,,l,,,,,l,IIII1,,,l,1,lll,ll,ltllllllllt,lllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllll,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll)llllll)UUUIIIIIIII)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,IIIIIIIIIIIIlllllllrlftm)ll)IIIIIIIIIIII)Illlllllllllllllllllllllll,l,ll,,,lll,,1,Ill,,ll,,,l„,l„„l„,„ll„ll)l,„„l V 2. NOGOMETNI AMATERSKI LIGI Nepričakovan uspeh Brega v tekmi z vodečim Lucinicom BREG - LUCINICO 1:0 Nedeljski nastop je bil za Brežane pravi preizkus, kajti vsakdo se je spraševal, če bo Bregu uspelo nadaljevati svojo pot za obstanek v drugi amaterski ligi. Po nedeljskem uspehu vse kaže, da se bo Brežanom to posrečilo. Uspeh, ki so ga dosegli v nedeljo, je še toliko večji, če pomislimo, da jim je uspelo premagati vodečo ekipo, ki do nedelje ni utrpela v letošnjem prvenstvu še nobenega poraza. Brežani so stopili na igrišče z rah lim upanjem, da bi odnesli vsaj točko, kajti zavedali so se, da bo tekma zelo težavna in nasprotniki so bili veliki favoriti za zmago. Brežani so v nedeljo zaigrali lepo in hitro. Zelo dobro se je izkazala obramba, medtem ko je napad nekoliko šepal. Ob začetnem žvižgu so Brežani takoj skušali preiti v napad. Gostje pa so jih zaustavili in igrali so pretežno na sredini igrišča, kjer so na- sprotniki nekoliko prevladovali. V obeh poškodovanih, z ozirom na mm Sokol je v nedeljo odigral svojo prvo letošnjo odbojkarsko prvenstveno tekmo ženske B lige na svojem odprtem igrišču v Nabrežini. Prednosti domačega igrišča pa Nabrežinke niso znale izkoristiti in tako so povsem nepričakovano doživele poraz. Na sliki: napad Sokola ob mreži svojih napadih pa so bili oboji netočni in posluževali so se strelov od daleč, tako dd vrata niso bila v glavnem nikoli resneje ogrožena, če prav je bila zdaj ena, zdaj druga obramba v zagati. V 25. minuti prvega polčasa je branilec zagrešil grobo napako nad Grahonjo, toda sodnik, ki je izvrstno opravljal svojo nalogo, je prisodil Brežanom le kazenski strel, ki ga slednji niso izkoristili. V začetku drugega polčasa je igra nekoliko popustila in videti je bilo, da se bosta ekipi zadovoljili z delitvijo točk. ^ Kmalu pa so gostje prešli v odločen napad in brezuspešno skušali doseči zadetek. Brežani so njihov napad kmalu zaustavili ter prevzeli vajeti igre v svoje reke. Gostom se je zataknilo in so se začeli braniti. V 30. minuti d.p. hiter protinapad Brežanov: ob žogi je bil Juriševič, ki j0 je podal Ralzi in siednj! je krasno streljal iz razdalje približno 30 metrov ter ukanil vratarja; s tem je dosegel edini gol tekme. Goričane je gol dokaj potrl in njihova igra je začela šepati; v 38. minuti so si zapravili zadnjo priložnost za izenačenje. K. B. V NARAŠCAJNIŠKI LIGI Muggesana-Vesna 2:1 Naraščajniki Vesne so igrali v nedeljo proti Muggesani in so se vrnili domov brez točk. Po prvem polčasu so Miljčani celo vodili z dvema goloma prednosti, vendar je treba pripomniti, da so enega dosegli iz očitnega off-sida. Za Vesno je v drugem polčasu znižal izid Livij Caharija iz 11-metrovke, nato pa so Križani 3 minute pred koncem dosegli še en gol, toda tega je sodnik razveljavil zaradi off sida. PO NESREČI V OBERSTDORFU Bogataju in Quecku se zdravje boljša Po najnovejših vesteh iz Oberst-dorfa je stanje včeraj na skakalnici v Oberstdorfu poškodovanega slovenskega skakalca Vinka Bogataja in vzhodnega Nemca Horsta Quecka zadovoljivo. To je izjavil dopisniku zahodnonemške športne agencije SID glavni zdravnik dr. Kreitzer, ki je rekel, da je stanje poškodbe, dobro. Niso nastopile no bene komplikacije. Zaradi poškodb (pri Bogataju pretres možganov in praske na obrazu) pa je obema ne-obhodno otreben mir, zato ni pričakovati, da bosta v prihodnjih dneh odšla domov. Vinka Bogataja je včeraj pri drugem skoku močan bočni veter zanesel s steze. Skušal je, kot kaže, pred mostom zavreti, kar pa mu zaradi velike hitrosti ni uspelo. Zletel je čez most med gledalce. Horst Queck pa je neposredno po doskoku izgubil ravnotežje, prekrižal smuči in se večkrat prevrnil. Kmalu po padcu Quecka je bilo tekmovanje zaradi poslobšanja vremena prekinjeno in zaključeno. NAMIZNI TENIS Na deželnem prvenstvu 3. kategorije Zmaga in poraz Fabjana Na namiznoteniškem deželnem prvenstvu tretjekategomikov je v nedeljo v telovadnici ENAOLI nastopil tudi član Sokola Fabjan, ki si je pravico do nastopa priboril na pokrajinskem prvenstvu. Odigral je dve tekmi, od katerih je v prvi zmagal, v drugi pa ga je porazil Videmčan Archidiacono. v 55 občinah Furlanije • Julijske krajine. Igre bodo začeli jutri zvečer• i lepo slovesnostjo, v okviru bo mlada tekmovalka iz C°rt . d’Ampezzo, Patrizia Siorpaes, rekla posebno »olimpijsko* icKia puseunu «oumpij»au» Ta slovesnost bo ob prisotnosti*. movalcev in predstavnikov oblasti v bližini proge za veleslalom. V četrtek bo na vrsti tekmovanje za moški in ženske'" ^ slalom, v petek tek, v sobotno nale ženskega in moškega vei^. loma. Tega dne bodo nagtf najboljše tekmovalce in s pos« slovesnostjo tekmovanje zakljU® Mladinske igre so najbolj žična italijanska mladinska sp°. I iai loi na manifestacija, ki je zajela ** redno veliko število dorascaj°,_ tekmovalcev. Te prireditve 90**« ni z dokajšnjim uspehom U(J. -0; fiirli npkafpri clm/pnski T\3XBŠC J . tudi nekateri slovenski ?a£^jrtil ki in naraščajnice, med so se posebno izkazali Openci. KOlfSAKSTVO NA DIRKI PARIZ . NIC* Danec Ritter Na deželnem namiznoteniškem prvenstvu v Trstu je nastopil tudi član nabrežinskega Sokola Fabjan. Poleg vloge igralca pa je — kot zahtevajo pravila — opravil tudi svojo sodniško dolžnost . (na sliki) V ZENSKI ODBOJKARSKI C LIGI Nerazpoložene borovke zaigrale tekmo v Gorici V nedeljo bo Bor B gostoval v Vidmu AGI B : BOR B 3:0 (15:5, 15:7, 15:7) Zmaga je pripadla domačinkam s AGI B: De Colle, Lo Presti, Zotti, Loigini, Suligoi, Pellegrino, Sca-ramuzza T. in S., Moretto. BOR B: Švagelj, Švab, Bolčina, Kalan, Kodrič, Čandek. V nadaljevanju ženskega odbojkarskega prvenstva C lige je druga postava Bora v nedeljo gostovala v Gorici pri tamkajšnji ekipi AGI. Pri zamejskih Slovenkah je odbojka šport št. ena. Na sliki tekma med Bregom in AGI čistim izidom 3:0. Borovke so v tej tekmi igrale zelo slabo. Res je, da so prišle na igrišče s samo šestimi igralkami in niso nastopile s svojo običajno postavo, vendar kljub temu za tako veliko razliko v setih ni opravičila. AGI ni nepremagljiv in «plave» bi lahko zmagale, če bi zaigrale kot znajo. V nedeljo jim ni nič šlo izpod rok: preveč je bilo zgrešenih servisov, netočnih podaj in slabo prestreženih prvih žog. Napada zato skoraj ni bilo, precej dobra pa je bila obramba, kjer se je tudi tokrat izkazala zlasti Švag-Ijeva. O poteku setov dovolj jasno govori rezultat. Borovke so bile pre več statične na igrišču, često so prepozno startale na 'žogo in se zaletavale po igrišču. AGI je imel zato posebno v prvem setu lahko delo. Nekoliko borbenejši je bil začetek drugega niza. Takrat je borovk^m tudi uspelo zbrati nekaj zaporednih točk. Toda ko je v odločilnem trenutku Kalanova zgrešila servis, se je Borove vrste polastila živčnost. Igralke so zagrešile celo vrsto začetniških napak in Goričanke so z lahkoto prišle do »petnajstice*. V tretjem setu se je ponovila sli ka prvega in »plave* so izgubile set in s tem tudi tekmo. Prihodnji teden bodo borovke go stovale v Vidmu in upajmo, da bodo tam osvojile svoji prvi točki v tem prvenstvu. INKA Mesto in vloga kulture (Nadaljevanje s 3. st^_ Dirnjeii */*•»*. in politike Zveze komunls kulturo in kulturnih vnrSŠ3^J <0 za glasi: cen« asa11? (O, Si Jude 0( |ira v vodstvu AUTUN, 10. - Danski Oie Ritter je zmagal v 2. * mednarodne dirke Pariz - Nica « ^ obenem tudi zasedel prvo ®es skupni lestvici. Etapna lestvica: ^ 1. Ritter, ki je prevozil 216 . dolgo pot od Joignya do na v 5.4T25” , „stan- 2. je bil Leman (Bel.) 4’ za • ka, nato pa so sledili v NF vem času: 3. Reybroeck (Bel.) 4. Basso (It.) 5. Mortensen (Dan.) 6. Chemello (It.) 7. Merckx (Bel.) 8. Beghetto (It.) 9. Dancelli (It.) 10. Guimard (Fr.) Skupna lestvica: 1. Ole Ritter (Dan.) 9.441« 2. Chemello (It.) 4” zaostan? 3. Reybroeck (Bel.) 9.441 > zaostanka . „ itd- 4. Leman (Bel.) v istem ca5U tejše orožje komunistov, id cije komunistov v tem . ■, Jstv,ar stoji zapisano v tezah, Je ih janje boljšega, kvalitetnejša teoretično globlje utemelje*!?^^ Strnjen povzetek bistva s % kulture in kulturnih vprašam sc sejo centralnega komiteja «Načelo demokratičnega -r8h lizma v samoupravnih ra ^ v zagotavlja akcijsko enotnos ^ ^ splošni kulturni usmeritvi, ^ v vprašanjih umetniškega, ^ja-skega in znanstvenega s«0 Pot za doseganje idejne *'. ,u je ske enotnosti na tem P0«1" v nenehni medsebojni kom ^ ciji, v individualnem studU«^ i0 gumentirani teoretični poleim praktični preizkušnji.* Razprava o kulturnih '■,Pfa?vSeW ki se je danes začela, sodi kor med zelo pomembne uurij in v slovenski kulturni stvaf®0^ p bo imela skupaj s sklep*, bodo na njej sprejeli, ,nednte i® izjemen pomen za pospeševanji, bogatitev kulturne rasti v Slo VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Lebring Na postelja je res ležal infanterist Popovič, bivši soldat bataljona št. 100. Jetika, ki jo je nosil s seboj iz Arada, ga v teku treh let še ni zglodala. Se vedno je ležala dobra tretjina tega moža v baraki št. 16 v Lebringu, kamor so ga pred nekaj meseci spravili kot okrevanca iz Hergasta pri Gradcu. V Lebringu se mu je bolezen spet kmalu poslabšala, vendar ga je zdravnik še vedno držal v taborišču. Mogoče bi ga bil že poslal kam drugam, ako bi bolnik sitnaril, toda Popovič je slutil, da je zanj vsako zdravljenje odveč in da je njegova življenjska karantena že do skrajnosti izčrpana; zato je bil popolnoma ravnodušen do vsega. Tudi za Rodetov nagovor se skoraj ni zmenil. Mimo je ležal na hrbtu, si podpiral glavo z dlanmi sklenjenih rok in nepremično strmel naravnost predse. Rode je mimogrede ln nehote ujel Popovičeve oči ter je še vedno čakal na odgovor. Pogled soldatovih skoraj gorečih oči ga ni le razorožil, temveč mu je pognal v srce neki skriven strah. In spet mu je prišlo na misel kdo ve, ali ta človek simulira ali pa je resnično bolan? Pozabil je na prezir, ki ga je doživel, in hotel dalje, ko je zasMšal Popovičev zasmehlji-vi glas: «Prav dobro, gospod četovodja!« «Hudič te vzemi!« si je mislil Rode, a glasno je rekel: «Zakaj nočete k zdravniku, Popovič?« Namesto odgovora je Popovič začel kašljati; po dolgem, suheia hropenju se je nagnil nad škatlo, ki je stala ob njegovem vzglavju. Rode jo je pobral na drugi hodnik. Popovič se Je zavedal, da je njegov kašelj drugim neznosen, toda v stanju, v kakršnem je bil, je bil ta kašelj edino orožje, s katerim je mogel pokoriti svet okrog sebe. Zato je kašljal, kašljal... Pred menažo Je Rode zgrabil tiste, kateri niso imeli ležišč v redu. Klical je tudi štefanlča. «Tukaj!» se je oglasil štefanič z malomarnim glasom. «Kakšen tukaj, pri nas se pravi hder!« je zavpil Rode «Pa hi er!« je dejal štefanič tiše. Toda četovodja ga je le slišal. «Vam že pokažem, kako se morate vesta! — Kakšna je vaša postelja? Kakor bi se kdo valjal po njej! — Kje pa ste, ali ste pri ciganih ali v armadi? — Stojte vendar pozor pred menoj!« Četovodja je zgrabil za konec zloženih odej in jih zagnal na hodnik, s kolenom pa je sunil v slamnjačo in jo odrinil od sebe. štefanič je tiho stal na hodniku in si grizel ustnice. Razjarjenega četovodje se ni prav nič bal. Kaj pa mu je tudi mogel? Vedel je, da bo ob prvem pregledu zletel iz Lebringa in da bo prišel spet h kadru, od tam pa s prvim marš-bataljonom tja, od koder se je pred kratkim že drugič vrnil. Večje kazni mu pač ne morejo dati, tudi Rode ne «Ali ne boste pobrali odeje?« štefanič se ni premaknil. «Poberite!» je vpil Rode že ves zaripljen. Tedaj se je zganil štefanič in mu rekel s prejšnjim prisiljenim mirom; «Zakaj ravnate z menoj kakor z rekrutom? Jaz nisem več rekrut!« «Ali boste pobrali odeje?« je grozeče vpil četovodja. «Ne, ker se tako ne ravna z nami!« je odvrnil štefanič, pripravljen na vse posledice. «Ha, dobro, še z nosom jih boste pobirali, še z nosom! Toda na Golgoti...« Na gornjem koncu taborišča, ki je bil obrnjen proti it*10 bližnjim hribom in kjer se je stikalo več oddelkov, Je nekaj samotnih dreves. Pod njimi skoraj ni bilo ruše, » njasta tla so bila pokrita z odpadlim listjem, kolikor 8% ni odnesel veter, ki je imel tu svojo pot od juga proti s#1 Ta skrajni konec taborišča se je imenoval Golgota. ____________ J „____lr|ru.rlT, -Jtj' Nad obširnim taboriščem je ležala svetloba poznono^ brskega sonca, vsa medla, kakor bi se v resnici posla^1-1^ Proti jugu, kjer se je dolina širila, je bila jasnejša, proti severu, kjer so jo obrobljali rjavo zeleni hribi, 5%. hitro spreminjala in se staoliala 7 barvo 'hrihoviteva ob20",.. spreminjala in se stapljala z barvo 'hribovitega Za hribi na zapadni strani doline so se videle podolgo^j visoke gore, katerih vrhovi so bili pokriti s snegom- ot\ 4 teh gora ni bilo več sveta. Ozračje je bilo napolni ostrim zrakom, vendar se je čutila prijetna toplota biedik^j sončnih Jarkov. To pa zaradi tega, ker ni pihljala nO"r0d sapica. Bil je dan, ko se jesenski čas poslavlja in Je durmi že zima... Srca, ki živijo sredi takega ozračja ^ ^ ovenele svetlobe, so otožna in se krčijo v neznanih, slutnjah J« V kotu, ki je pripadal rekonvalescentnemu oddeRsti bil pregrajen z bodečim plotom, Je stalo pet dreves. kem dfevesu po en vojak s hrbtom k deblu. Sem so od jutra do večera gonili vojake iz vseh oddelkov. ^„o(i pod drevesi so bile skopane in udrte od navpik stoječih raskava skorja dreves je bila polna globoko vanjo krogov. Toda udrtine niso bile le pod drevesi, okrog a so im pod vejami, temveč tudi od cementnih stebrih, 10 UREDNIŠTVO t TRST letna 2.700 ur, polletna nosili bodičasti plot. Štefanič je visel pri prvem drevesu. Obrnil se Je * jemu sosedu Megliču in ga vprašal: ((Zakaj pa visiš?« ((Zaradi subordinacije...« Meglič je bdi iz barake št. 12 istega oddelka. ... (Nadaljevanje sled) c<