PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 20 Maribor, petek 17.4.2020 OBČINA BELTINCI 231. Odlok o rebalansu proračuna Občine Beltinci za leto 2020 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 79. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 47/2019) je Občinski svet občine Beltinci na 1. izredni seji, dne 10.04.2020 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2020 1. člen V 4. členu Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2020 (Uradni list RS, št. 22/2019 z dne 5/4-2019) se tabela splošnega dela proračuna nadomesti z: KONTO OPIS Rebalans 1 2020 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 10.107.181,21 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.400.965,55 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 5.307.079,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.806.209,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 468.920,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 31.950,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.093.886,55 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 706.350,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 9.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 5.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 5.900,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 367.636,55 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 620.575,86 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 45.023,74 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 575.552,12 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 3.085.639,80 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 996.355,71 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 2.089.284,09 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 20/17.4.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 486 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 10.961.963,90 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 2.372.224,71 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 439.011,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 70.330,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.724.703,86 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 35.000,00 409 REZERVE 103.179,85 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 4.760.796,37 410 SUBVENCIJE 1.815.815,91 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.033.700,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 224.847,46 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 686.433,00 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 3.577.942,82 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 3.577.942,82 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 251.000,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 156.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 95.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -854.782,69 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 (IV. - V.) C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 675.978,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 675.978,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 302.300,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 302.300,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I I I.+VI. +X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -481.104,69 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 373.678,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 854.782,69 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 481.104,69 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU TEKOČEGA LETA 0,00 2. člen Tabela v 5. členu odloka se nadomesti z novo tabelo: 1 2 3 4 5 7 8 9 PP PU-NAZIV ZS 1.1. PRIHODKI TT/TP ZADOLZ. RAZP.SRED. ODHODKI 90 OBČINA BELTINCI 328.216,83 10.048.551,21 270.000,00 675.978,00 10.782.746,04 10.782.746,04 901 1-OBČINSKI SVET 74.947,46 902 2-ŽUPAN/PODŽUPAN 257.650,85 903 3-NADZORNI ODBOR 6.000,00 904 4-OBČINSKA UPRAVA 10.362.147,73 905 5-MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT 82.000,00 6 KRAJEVNE SKUPNOSTI 100 61- KS BELTINCI 54.427,73 36.130,00 75.750,00 166.307,73 166.307,73 200 62-KS BRATONCI 3.982,12 1.000,00 24.000,00 28.982,12 28.982,12 300 63- KS DOKLEŽOVJE 28.396,38 500,00 28.500,00 57.396,38 57.396,38 400 64 - KS GANČANI 4.611,99 0,00 33.000,00 37.611,99 37.611,99 500 65 - KS IŽAKOVCI 1.652,13 14.600,00 24.750,00 41.002,13 41.002,13 600 66 - KS LIPA 23.786,02 6.000,00 21.750,00 51.536,02 51.536,02 700 67 - KS LIPOVCI 26.067,09 400,00 36.000,00 62.467,09 62.467,09 800 68 - KS MELINCI 9.964,40 0,00 26.250,00 36.214,40 36.214,40 SKUPAJ KS 152.887,86 58.630,00 270.000,00 481.517,86 481.517,86 SKUPAJ VSI PU: 481.104,69 10.107.181,21 0,00 675.978,00 11.264.263,90 11.264.263,90 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 487 3. člen Tabela v 7. členu odloka se nadomesti z novo tabelo: PK Opis Rebalans 1 2020 Delež 1 2 3 4 01 POLITIČNI SISTEM 141.818,46 1,26 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 14.035,00 0,12 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 205.358,31 1,82 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 882.931,82 7,84 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 225.300,00 2,00 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 4.000,00 0,04 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 200.000,00 1,78 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 1.496.297,51 13,28 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 1.595.394,27 14,16 14 GOSPODARSTVO 499.594,45 4,44 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 344.100,00 3,05 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 2.421.114,23 21,49 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 112.500,00 1,00 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 351.800,00 3,12 19 IZOBRAŽEVANJE 1.794.340,00 15,93 20 SOCIALNO VARSTVO 535.200,00 4,75 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 337.300,00 2,99 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 103.179,85 0,92 SKUPAJ ODHODKI: 11.264.263,90 100,00 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Tabele rebalansiranega proračuna se objavijo na spletni strani občine www.beltinci.si. Številka:: 032-02/2020-1-IZR-113/VII Datum: 10.04.2020 Občina Beltinci Marko Virag, župan 232. Soglasje k določitvi nove cene storitve Pomoč družini na domu in določitvi subvencioniranja cene te storitve v letu 2020 v Občini Beltinci Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 -ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16 - ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18-ZNOrg, 31/18-ZOA-A in 28/19), 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. list RS, št. 87/06,127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) ter 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin 47/2019), je Občinski svet Občine Beltinci na 1. Izredni korespondenčni seji, dne 10.04.2020 sprejel SOGLASJE K DOLOČITVI NOVE CENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE TE STORITVE V LETU 2020 V OBČINI BELTINCI 1. člen Občinski svet Občine Beltinci soglaša, da bo ekonomska cena socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu, ki jo začasno na območju Občine Beltinci izvaja Dom starejših Rakičan od 01.04.2020 naprej znašala: Cena 01.04.2020 EUR/efekt. uro (od ponedeljka do sobote) Ce na 01.04.2020 EUR/efekt. uro (nedelja, praznik) 1. Ekonomska cena PND 19,30 20,01 2. Subvencija občine (strokovna priprava v zvezi s sklenitvijo dogovora) 100% 4,07 4,07 3. cena neposredne socialne oskrbe (1-2) 15,23 15,94 4. subvencija iz proračuna države (javna dela) 0,00 0,00 5. Subvencija občine za neposredno socialno oskrbo (60%) 9,14 9,56 6. Prispevek uporabnika za neposredno oskrbo 6,09 6,37 V ekonomsko ceno socialne storitve Pomoč družini na domu so vključeni stroški storitve pomoč družini na domu do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 15,23 EUR/ efektivno uro od ponedeljka do sobote oz. 15,94 EUR/ efektivno uro ob nedeljah in praznikih (dela prostih dnevih) ter stroški strokovnega vodenja v višini 4,07 EUR/ efektivno uro- v obeh terminih. 2. člen Kot osnova za plačilo cene storitve Pomoč družini na domu do uporabnikov storitve se določi cena v višini 9,14 EUR/ efektivno uro-od ponedeljka do sobote oz. 9,56 EUR/efektivno uro-ob nedeljah in praznikih (60% cene storitve neposredne oskrbe). Razliko do polne cene storitve Pomoč družini na domu 19,30 EUR/efektivno uro-od ponedeljka do sobote oz. 20,01 EUR/efektivno uro-ob nedeljah in praznikih, priznava Občina Beltinci kot subvencijo v višini 9,14 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 488 EUR/efektivno uro-od ponedeljka do sobote oz. v višini 9,56 EUR/efektivno uro-ob nedeljah in praznikih, in sicer za neposredno socialno oskrbo, kar predstavlja 60 % subvencionirane cene storitve do uporabnika in v višini 4,07 EUR/efektivno uro, kar je100% subvencija za stroške vodenja. Subvenciji se bosta pokrivali iz sredstev občinskega proračuna na področju socialnega varstva. Z ozirom na to, ker v danem primeru za leto 2020 ni predvideno-zajeto tudi subvencioniranje neposredne socialne oskrbe s strani Republike Slovenije znaša cena storitve te neposredne oskrbe za uporabnika 6,09 EUR/efektivno uro od ponedeljka do sobote oz. 6,37 EUR/efektivno uro ob nedeljah in praznikih. 3. člen Izvajalcu Domu starejših Rakičan se bodo sredstva za izvajanje storitve Pomoč družini na domu nakazovala mesečno, na podlagi posebej sklenjene pogodbe oz. aneksa in izdanih računov. 4. člen Z dnem uveljavitve tega novega soglasja k ceni socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu, preneha veljati Soglasje k določitvi nove cene storitve Pomoč družini na domu in določitvi subvencioniranja cene te storitve v letu 2019 v Občini Beltinci, št. 032-01/2019-3/17/VII z dne 28.02.2019. Številka: 032-02/2020-1 -IZR-115/VII Datum: 10.04.2020 Občina Beltinci Marko Virag, župan OBČINA BRDA 233. Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2019 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - Uradno prečiščeno besedilo in 110/11 - ZDIU12) in 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 11. redni seji dne 14. 4. 2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2019. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2019 sestavljajo splošni in posebnih del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Brda za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu, poročilo o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter obrazložitve. 3. člen Realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki po Zaključnem računu proračuna Občine Brda za leto 2019 znašajo: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78) 5.599.913,20 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.056.307,57 70 DAVČNI PRIHODKI 4.083.794,06 700 Davki na dohodek in dobiček 3.527.085,00 703 Davki na premoženje 380.656,12 704 Domači davki na blago in storitve 176.052,94 706 Drugi davki in prispevki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 972.513,51 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 717.344,84 711 Takse in pristojbine 5.361,64 712 Globe in druge denarne kazni 10.140,13 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 21.193,31 714 Drugi nedavčni prihodki 218.473,59 72 KAPITALSKI PRIHODKI 69.785,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 68.950,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 835,00 73 PREJETE DONACIJE 76.583,99 730 Prejete donacije iz domačih virov 76.583,99 74 TRANSFERNI PRIHODKI 397.236,64 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 395.563,90 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 1.672,74 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.610.629,66 40 TEKOČI ODHODKI 1.566.911,14 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 297.157,82 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 47.695,49 402 Izdatki za blago in storitve 1.201.793,41 403 Plačila domačih obresti 15.264,42 409 Rezerve 5.000,00 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 489 41 TEKOČI TRANSFERI 2.635.356,33 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.492.361,27 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 159.942,29 413 Drugi tekoči domači transferi 983.052,77 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.174.699,22 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.174.699,22 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 233.662,97 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 94.270,65 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 139.392,32 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) -10.716,46 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 23.298,51 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 23.298,51 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnik osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti 23.298,51 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSIKIH DELEŽEV (IV.-V.) -23.298,51 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 151.577,88 50 ZADOLŽEVANJE 151.577,88 500 Domače zadolževanje 151.577,88 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 219.118,40 55 ODPLAČILA DOLGA 219.118,40 550 Odplačila domačega dolga 219.118,40 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV. + VII.-II.-V.-VIII.) -101.555,49 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -67.540,52 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 10.716,46 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH na dan 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) 239.596,17 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in velja naslednji dan po objavi. Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2019 z vsemi prilogami se objavi na spletni strani občine Brda. Številka: 4101-02/2020 Datum: 14. 4. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 234. Odlok o porabi proračunske rezerve za leto 2020 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17 in 16/18) je Občinski svet Občine Brda na 11. redni seji dne 14. 4. 2020 sprejel ODLOK O PORABI PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2020 proračunske rezerve Občine Brda. 2. člen Za financiranje izdatkov za odpravo finančnih posledic, povezanih z vsemi ukrepi, nastalimi s preprečevanjem širitve koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19), se dovoli poraba sredstev iz rezervnega sklada Občine Brda za leto 2020 v višini do 20.000 Eur. 3. člen O dejanski porabi sredstev bo Občinskemu svetu Občine Brda podano poročilo v okviru Zaključnega računa Proračuna Občine Brda za leto 2020. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 13.3.2020. Številka: 4100-01/2020-02 Datum: 14. 4. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 1. člen Ta odlok določa namen in višino porabe sredstev Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 490 235. Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za območje Občine Brda Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 -skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 - GZ, 68/17, 21/18 - ZNOrg, 84/18 - ZIURKOE), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 -ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 9. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017 in 16/2018), je Občinski svet Občine Brda na 11. redni seji dne 14. 4. 2020 sprejel ODLOK O KONCESIJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV ZA OBMOČJE OBČINE BRDA I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. (2) Koncesija po tem odloku se podeli izvajalcu (v nadaljevanju: koncesionar), izbranemu na javnem razpisu, izvedenemu v skladu z določbami tega koncesijskega akta in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij. 2. člen (pojmi in izrazi v odloku) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: • »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba (v ednini, dvojini oziroma množini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; • »koncedent«: je Občina Brda; • »občinski svet«: je Občinski svet Občine Brda; • »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena; • »koncesionar«: je subjekt, ki bo izbran na javnem razpisu v skladu z določbami tega koncesijskega akta in predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij, ter bo izvajal javno službo po tem odloku na podlagi podeljene koncesije; • »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; • »povzročitelj odpadkov«: je vsaka oseba na območju občine, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov; • »uporabnik«: je povzročitelj odpadkov iz prejšnje alineje. (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti, vezane na ravnanje z odpadki. 3. člen (način podelitve koncesije) (1) Koncesija za opravljanje javne službe se podeli pod pogoji, določenimi v tem odloku. (2) Koncesija se lahko podeli tudi na podlagi skupnega javnega razpisa več občin na način, da se eno od sodelujočih občin pooblasti za izvedbo postopka podelitve koncesije in izbiro koncesionarja v skladu z določili tega odloka. II. Vsebina in obseg izvajanja javnih služb 4. člen (vsebina javnih služb) (1) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter odlok, ki ureja ravnanje z odpadki. (2) Predpisi, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina javnih služb, so sestavni del tega koncesijskega razmerja in ga dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi. 5. člen (ločeni računovodski izkazi) (1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. (2) Ob izpolnitvi dane zahteve in drugih pogojev, ki jih določa zakon, lahko koncesionar v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti. 6. člen (območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb) (1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za območje Občine Brda. (2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (3) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna. 7. člen (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb) Objekti in naprave ter oprema, potrebni za izvajanje javnih služb, so vsi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki so v lasti in upravljanju koncesionarja ali tretjih oseb. III. Obveznosti koncesionarja v okviru izvajanja javnih služb Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 491 8. člen (obveznosti koncesionarja) (1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: • v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; • upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; • opravljati vse druge naloge, ki so skladno s predpisi določene v okviru obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; • se s posebno pogodbo dogovoriti s koncesionarjem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal koncesionar zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, na podlagi evidenc o uporabnikih storitev; • pripravljati letne (do 15.10. za naslednje leto) in dolgoročne programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb; • svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov; • voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb. (2) Če zakon ne določa drugače koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe. IV. Financiranje javnih služb 9. člen (viri financiranja) (1) Javne službe se financirajo: • s ceno storitev javnih služb, • iz sredstev od izvajanja drugih tržnih storitev, če te predstavljajo skladno s predpisi na državni ravni, prihodek javne službe, • iz okoljske dajatve, če je to v skladu z veljavnimi predpisi, • iz proračuna, • iz drugih virov. (2) Cena storitev je določena v postopku javnega razpisa. Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe izhajajoč iz določb predpisov, ki te cene regulirajo, (skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oz. drugim predpisom ali splošnim aktom), ter iz svoje prijave, dane na javnem razpisu za izbor koncesionarja. (3) V primeru skupnega javnega razpisa več občin koncesionar pri pripravi elaborata o oblikovanju cen upošteva enako ceno za uporabnike vseh občin. (4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene je občinski svet. 10. člen (koncesijska dajatev) Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. V. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 11. člen (status koncesionarja) (1) Koncesionar je lahko domača ali tuja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena tega odloka in druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo koncesijo, ki je predmet tega odloka. (2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki skupaj nastopajo kot enoten prijavitelj (konzorcij), in ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami. (3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo. 12. člen (dokazovanje izpolnjevanja pogojev) (1) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da pri njem niso podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, vključno z razlogi iz 6. odstavka tega člena, oziroma razlogi za izključitev iz drugega predpisa, ki bi nadomestil 45. člen Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah. (2) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja: 1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije; 2. da ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javne službe, za katero oddaja prijavo in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje te javne službe, ki so določeni s predpisi, ki urejajo vsebino javnih služb; 3. da je samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi; 4. da je kadrovsko usposobljen za vodenje katastra, če je to za javno službo zahtevano; 5. da razpolaga z ustrezno infrastrukturo, prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno dokaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe; 6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe; 7. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam; 8. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika; 9. da ima ustrezna strokovna priporočila, in sicer najmanj 1 potrjeno referenco za izvajanje dejavnosti, za katero se prijavlja na območju, primerljivem z območjem koncesije iz tega odloka; Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 492 10. da izpolnjuje druge pogoje za sodelovanje, določene s predpisi s področja oddaje koncesij in tem odlokom. VI. Javni razpis 13. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani občine, oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge načine, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega stavka tega člena. (2) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje: 1. navedbo in sedež koncedenta; 2. podatke o objavi koncesijskega akta; 3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije; 4. začetek in predviden čas trajanja koncesije; 5. postopek izbire koncesionarja; 6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje; 7. merila za izbor koncesionarja; 8. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje; 9. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci; 10. druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo; 11. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv; 12. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev; 13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav; 14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka; 15. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja; 16. osnutek koncesijske pogodbe; 17. druge podatke, v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa, kot npr. morebitno izvedbo pogajanj. (3) Poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. (4) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna. (5) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna. (6) V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi. (7) Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni od obvezne objave iz tretjega odstavka tega člena. 14. člen (pogoji za sodelovanje) V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, v skladu z 12. členom tega odloka. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za sodelovanje, ki so določeni s tem odlokom. 15. člen (merila za izbor koncesionarja) (1) Merila za izbor koncesionarja so: 1. cena storitev javne službe za uporabnika; 2. stalnost ponudbenih cen oz. obdobje zagotavljanja cen po najnižji tržni vrednosti, ki ne sme biti krajše od dveh let od začetka trajanja koncesije; 3. kadrovska usposobljenost za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve; 4. ustreznost sredstev in opreme prijavitelja za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve; 5. ustreznost in lokacija infrastrukture za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve; 6. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo korist za koncedenta in podobno. (2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v koncesijski dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe). VII. Izbor koncesionarja 16. člen (uspešnost javnega razpisa) (1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. (2) Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja. (3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi oziroma se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij. (4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz 18. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba. 17. člen (izbor koncesionarja) (1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V primeru skupnega javnega razpisa več občin strokovno komisijo sestavljajo tudi predstavniki sodelujočih občin. (2) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 493 (3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. (4) V postopku pregleda in ocenjevanja prijav lahko koncedent zahteva pojasnila vloge, pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila). (5) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev koncesijske dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. (6) Koncedent sme v soglasju s kandidatom popraviti računske pomote, ki jih odkrije pri pregledu. (7) Župan v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja v zvezi s katerim se uporablja zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah. (8) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (konzorcij). (9) Glede pravnega varstva zoper odločitev o izbiri koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. VIII. Koncesija 18. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. (2) Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. (3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. (4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena, pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe. 19. člen (koncesijska pogodba) S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah. 20. člen (razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom) (1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna. (2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu. (3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo. 21. člen (koncesionarjev pravni monopol) (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: • izključno pravico opravljati javne službe iz 1. člena tega odloka, • dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih, če je koncedent izpolnil vse svoje obveznosti. 22. člen (trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba se sklene za obdobje, ki ne sme biti krajše od 5 let in ne daljše od 20 let. (2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči dan po izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe. (3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi s predpisi s področja oddaje koncesij. 23. člen (razmerje do podizvajalcev) (1) V zvezi z izvajanjem koncesije s podizvajalci morajo koncedent, koncesionar in podizvajalci ravnati v skladu s predpisi s področja oddaje koncesij. (2) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati po načelu nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom o javnem naročanju in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, če je koncesionar naročnik oziroma javni naročnik v skladu z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. (3) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti vse podizvajalce in vsak del koncesije, ki ga namerava oddati v podizvajanje ter kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 494 (4) Pri podizvajalcu ne smejo biti podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, izpolnjevati pa mora pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 12. člena tega odloka in vse ostale pogoje, ki se vsebinsko nanašajo na izvajanje nalog, ki jih v izvajanje prevzema podizvajalec. (5) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam. IX. Prenos koncesije 24. člen (prenos koncesije) Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja. X. Nadzor 25. člen (nadzor nad izvajanjem javnih služb) (1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja služba občinske uprave, pristojna za gospodarske javne službe. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. (2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Nadzor obsega zlasti: • nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje; • nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije; • nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi ter občinskimi odloki. (4) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. (5) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu. (6) Nadzor je vnaprej napovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik. (7) Če služba iz 1. odstavka tega člena ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo. 26. člen (finančni nadzor) (1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija koncedenta oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze in drugo dokumentacijo), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Koncedent izvrši nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. XI. Razmerja koncesionarja do uporabnikov, koncedenta in drugih 27. člen (obračunavanje stroškov javnih služb) (1) Uporabniku storitve javnih služb iz 1. člena tega odloka obračunava stroške teh storitev koncesionar gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo za račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračunava upravičene stroške. (2) Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu računa v celoti, upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov. (3) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. (4) Določila 1., 2. in 3. odstavka se ne uporabljajo, če vse javne službe navedene v tem členu, izvaja isti izvajalec. 28. člen (poročanje) (1) Koncesionar je dolžan na zahtevo koncedenta le-temu dati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa: • podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti, • podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe, • podatke o stroških izvajanja javne službe, • podatke o pritožbah uporabnikov, • podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe, • podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev. (2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ. (3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. (4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 495 opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov. (5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi. 29. člen (obveščanje o statusnih spremembah) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so spremembe bistvene v smislu 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, lahko koncedent koncesijsko pogodbo razdre. 30. člen (obveščanje koncedenta) Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so npr.: • postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; • stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb; • poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; • v vseh primerih višje sile. 31. člen (odgovornost koncesionarja) (1) Za izvajanje javnih služb je vselej odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. (2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti za škodo, ki jo z opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam). 32. člen (dolžnosti in pravice koncedenta) (1) Dolžnosti koncedenta so zlasti, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku. (2) Pravice koncedenta so zlasti: • nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor; • druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. 33. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: • do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, • pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, • uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. 34. člen (dolžnosti uporabnikov) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: • upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb, • prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju oz. koncedentu vsako spremembo. XII. Prenehanje koncesijskega razmerja 35. člen (načini prenehanja koncesijskega razmerja) (1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odvzemom koncesije. 36. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma je bila podaljšana na način kot ga dovoljujejo predpisi, • če jo je koncedent odpovedal, ker so izpolnjeni pogoji iz 61. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, • z razdrtjem, • s sporazumno razvezo. (2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe. 37. člen (potek roka koncesije) Koncesijska pogodba preneha s potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. 38. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba lahko s koncedentovim razdrtjem preneha: • če koncesionar ne sprejme predloga koncedenta, da se pogodba spremeni skladno s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, • v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju, pa niso izpolnjeni pogoji za spremembo pogodbe skladno s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, • če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, ali koncesijske pogodbe, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, • če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, • če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 496 (2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent bistveno krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (3) Razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju. (4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. (5) Pogoji in način razdrtja koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski dokumentaciji in koncesijski pogodbi. 39. člen (odpoved koncesijske pogodbe) Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah. 40. člen (sporazumna razveza) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki. (3) Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev. 41. člen (odvzem koncesije) (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: • če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo; • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. (2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. XIII. Višja sila in spremenjene okoliščine 42. člen (višja sila) (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenih strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tisto javno službo, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. 43. člen (spremenjene okoliščine) Koncesijska pogodba se lahko spremeni pod pogoji in na način, kot je določeno z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah. XIV. Uporaba prava in reševanje sporov 44. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. 45. člen (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža. XV. Prehodne in končne določbe 46. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2017) in Odlok o ustanovitvi Sveta CEROZ ter oblikovanju in določanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2018). 47. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3547-02/2020-04 Datum: 14. 4. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 497 236. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Brda Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017 in 16/2018), je Občinski svet Občine Brda na 11. redni seji dne 14. 4. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE BRDA I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni 8. člen Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Brda, in sicer tako, da po novem glasi: »Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Brda ustanovi organ Občinska uprava Občine Brda, s sedežem: Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih, in z uradnim elektronskim naslovom info@obcina-brda.si. Občinska uprava Občine Brda ima štiri organizacijske enote, in sicer: • Oddelek za splošne zadeve in družbene dejavnosti, • Oddelek za finance in gospodarske dejavnosti, • Oddelek za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije in • Režijski obrat. Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, ki je za svoje delo odgovoren županu. Organizacijske enote vodijo vodje, ki so za svoje delo odgovorne direktorju občinske uprave in županu.« 2. člen Župan Občine Brda v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka sprejme splošni akt, ki ureja sistemizacijo delovnih mest v Občinski upravi Občine Brda v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo. S tem odlokom se v roku 90 dni po uveljavitvi uskladijo tudi vsi ostali akti Občine Brda. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0322-01/2020-02 Datum: 14. 4. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 237. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Brda Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), prvega odstavka 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 - ZNOrg in 43/19) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 11. redni seji dne 14. 4. 2020 sprejel ODLOK O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V OBČINI BRDA 1. člen (1) S tem odlokom se z namenom načrtovanja in usklajevanja nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Brda (v nadaljevanju: Svet za preventivo) ter določi sestavo, način delovanja in število članov oziroma članic. (2) Svet za preventivo deluje kot strokovno posvetovalno telo Občinskega sveta Občine Brda. 2. člen (1) Svet za preventivo sestavlja 7 (sedem) članov. (2) Sestavljajo ga predstavniki organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu, in sicer: • 1 predstavnik Policijske postaje Nova Gorica; • 2 predstavnika s strani Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo (osnovne šole in vrtca); • 1 predstavnik upravljavca cest v Občini Brda; • 1 predstavnik društev s področja športno cestnih aktivnosti, ki imajo sedež na področju Občine Brda; • 1 predstavnik Medobčinskega inšpektorata in redarstva; • 1 predstavnik Občinskega sveta Občine Brda. 3. člen (1) Občinski svet Občine Brda s sklepom imenuje in razrešuje člane Sveta za preventivo. (2) Poziv za predloge razpiše Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (3) Svet za preventivo na svoji prvi redni seji izmed svojih članov z večino glasov imenuje predsednika. (4) Mandatna doba predstavnikov v Svetu za preventivo traja štiri leta. (5) Če posameznemu članu predčasno preneha mandat, se novega člana izvoli za čas do poteka mandata ostalim članom. (6) Po poteku mandata so predstavniki lahko ponovno imenovani v Svet za preventivo. 4. člen Strokovno tehnične naloge Sveta za preventivo ter koordinacijo prometno-preventivnih aktivnosti na lokalni ravni izvaja strokovni delavec zaposlen v okviru občinske uprave. Strokovnega delavca imenuje direktor občinske uprave. 5. člen Svet za preventivo lahko zaradi obravnave določenih vprašanj povabi k sodelovanju tudi druge predstavnike, ki niso člani sveta. 6. člen Za delo Sveta za preventivo se do sprejetja svojega poslovnika smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Brda. 7. člen Naloge Sveta za preventivo so: • ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na območju Občine Brda; • predlaga občinskemu svetu v sprejem programe za varnost cestnega prometa na območju Občine Brda in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje; Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 498 • koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na območju Občine Brda; • sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti; • koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju Občine Brda; • sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet. 8. člen Sredstva za delo Sveta za preventivo ter sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na območju Občine Brda se zagotavljajo v proračunu Občine Brda ter iz drugih sredstev. 9. člen Svet za preventivo je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu, kateremu enkrat letno poroča o svojem delu. 10. člen Svet za preventivo se imenuje najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 224-01/2020-02 Datum: 14. 4. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 238. Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora v Občini Brda (okolica gradu Dobrovo in parkirišča Šmartno) Na podlagi 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l. RS št. 94/2007 - UPB1) in Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL. L. 119, 4. 5. 2016, str. 1-88) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17 in 16/18) je Občinski svet Občine Brda na 11. redni seji dne 14. 4. 2020 sprejel naslednji PRAVILNIK O ZAVAROVANJU OSEBNIH PODATKOV PRI IZVAJANJU VIDEONADZORA V OBČINI BRDA (OKOLICA GRADU DOBROVO IN PARKIRIŠČA ŠMARTNO) I. Splošna določila 1. člen S tem pravilnikom se ureja postopek izvajanja videonadzora ter ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora, način uporabe video nadzornega sistema in ravnanje s posnetki ter nadzora nad njihovo uporabo v Občini Brda. 2. člen V Občini Brda se lahko izvaja videonadzor na območju: • okolice gradu Dobrovo, • parkirišča Šmartno. • če je to potrebno: • zaradi varnosti ljudi ali premoženja. 3. člen Odločitev o izvajanju, podrobnejši postopek ter odgovorne osebe v postopku izvajanja videonadzora v Občini Brda se določi s tem pravilnikom, v katerem so obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. 4. člen Zbirka osebnih podatkov lahko vsebuje: • posnetek posameznika, ki vsebuje: sliko, datum posnetka, čas posnetka, • posnetek registrske tablice avtomobilov ali drugih vozil posameznikov. II. Namen sistema 5. člen Namen videonadzora V Občini Brda je: • varovanje ljudi in premoženja. Video nadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. III. Upravljanje z videonadzorom 6. člen Odgovorna oseba je pristojna za: • izdajo sklepa o videonadzoru, • objavo obvestila o izvajanju videonadzora. Odgovorna oseba odloča o: • upravičenosti vpogleda in dajanju informacij o posnetkih, • shranjevanju posnetkov na prenosne medije. Odgovorna oseba določi osebo, ki je odgovorna za: • upravljanje z video sistemom, • pregledovanje posnetkov in • vodenje evidence vpogledov. Operater video sistema mora biti za upravljanje in uporabo ustrezno usposobljen. Z napravami mora ravnati v skladu z varnostnimi in tehničnimi navodili. V poslovnem objektu se vodi evidenca, iz katere je razvidno, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil. Evidenca se vodi za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. 7. člen O uporabi videonadzora se vodi poseben dnevnik, kamor se vpisujejo: • spremembe nastavitev, • okvare in tehnične težave pri delovanju, • servisni posegi. Dnevnik vodi operater sistema. 8. člen Videoposnetki se hranijo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l. RS št. 94/2007 -UPB1) za vse kamere, ki so priključene na napravo za snemanje. Prenos posameznih podatkov na prenosne medije lahko odobri odgovorna oseba, ko oceni, da je potrebno zagotoviti dokazno gradivo v sodnem postopku. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 499 Videoposnetki imajo naravo osebnih podatkov in se hranijo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l. RS št. 94/2007 - UPB1) in sprejetimi internimi pravilniki, ki urejajo področje zavarovanja osebnih in zaupnih podatkov. 9. člen Osebni podatki iz 4. člena se obdelujejo in hranijo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l. RS št. 94/2007 - UPB1), vendar največ tri (3) mesece. Osebni podatki se lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. IV. Obveščanje o videonadzoru 10. člen Pred pričetkom izvajanja videonadzora se na vidnem mestu območja objavi obvestilo o nadzoru, ki mora biti vidno in razločno ter objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem. Obvestilo mora vsebovati naslednje informacije: • da se na območju izvaja videonadzor, • naziv izvajalca videonadzora, • telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Šteje se, da je z obvestilom iz prejšnjega odstavka tega člena posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po 20. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l. RS št. 94/2007 - UPB1). Obvestilo mora biti v primerni velikosti in barvi glede na velikost območja, ki se snema. V. Tehnične zahteve videonadzornega sistema 11. člen Sistem za videonadzor namesti in tehnično vzdržuje pooblaščeni izvajalec. 12. člen Z videonadzorom se nadzira območje, določeno v 2. členu. 13. člen Video nadzorni sistem se nahaja v posebej za to namenjenem prostoru in mora biti nameščen tako, da druge osebe nimajo vpogleda v prikazovanje podatkov. Posnetke video nadzornega sistema lahko pregleduje odgovorna oseba in od nje pooblaščene osebe. Pregledovanje videoposnetkov z ogledom za nazaj je dovoljen le pooblaščenim osebam: • Damijan Semenič, vzdrževalec, • Ranko Krapež, vzdrževalec. 14. člen Ta pravilnik stopi v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 071-01/2020-02 Datum: 14. 4. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 239. Sklep o razveljavitvi Sklepa o prepovedi zbiranja in zadrževanja ljudi Na podlagi 30. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) izdajam župan Občine Cerklje na Gorenjskem naslednji SKLEP O RAZVELJAVITVI SKLEPA O PREPOVEDI ZBIRANJA IN ZADRŽEVANJA LJUDI 1. S tem sklepom se razveljavi Sklep o prepovedi zbiranja in zadrževanja ljudi, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 16/20 z dne 31.3.2020. 2. Ta sklep o razveljavitvi začne veljati 18. aprila 2020. Številka: 166-01/2020-364 Datum: 16.4.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA DORNAVA 240. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Dornava Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občine, št. 30/2014) je občinski svet Občine Dornava na svoji 2. dopisni seji, ki je trajala od sklica seje 9. aprila 2020 do 14. aprila 2020, do 23.00 ure sprejel naslednji SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI DORNAVA 1. člen Politična stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za Občinski svet Občine Dornava, dobi sredstva iz proračuna Občine Dornava sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Stranka pridobi sredstva iz proračuna Občine Dornava, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta. 2. člen Višina sredstev za financiranje političnih strank, se določi v proračunu Občine Dornava za tekoče proračunsko leto. Sredstva ne smejo presegati 0,6 sredstev, ki jih ima Občina Dornava opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za posamezno leto. Sredstva se političnim strankam strankam izplačujejo polletno na njihove transakcijske račune. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 500 glasilu slovenskih občin. Številka: 007-06/2020-4 Datum: 15.4.2020 Občina Dornava Janko Merc, župan 241. Sklep o neposrednem financiranju Društva Pihalna godba Občine Dornava Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS -1 in 30/18), 80. in 81. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) 106.j člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), ter 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/14) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 2. dopisni seji, ki je trajala od sklica seje 9. aprila 2020 do 14.aprila 2020, do 23.00 ure, sprejel naslednji SKLEP O NEPOSREDNEM FINANCIRANJU DRUŠTVA PIHALNA GODBA OBČINE DORNAVA 1. člen Z Društvom Pihalna godba Občine Dornava, Dornava 135A, Dornava, se sklene neposredna pogodba o financiranju, za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020. Društvo Pihalna godba Občine Dornava ima z odločbo Ministrstva za kulturo, št. 0140-455/2019/10, z dne 22. 5. 2019, podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 2. člen Društvo mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Društvo mora predložiti vsebinski in finančni načrt za leto 2020, ki bosta sestavni del pogodbe z občino o sofinanciranju dejavnosti, programov in projektov. V pogodbi se bodo določili tudi pogoji in način, kako se lahko ta spreminja. 2. Dejavnost, programi in projekti društva so lahko sofinancirani iz sredstev občinskega proračuna največ v višini, ki je določena v proračunu Občine Dornava. 3. Društvo v obdobju leta 2020 ne more biti sofinancirano iz drugih javnih virov občine (npr. javna naročila, javni razpisi, ...). 4. Društvo lahko uveljavlja pravico do nakazila sredstev z računi, s katerimi izkaže upravičenost do prejema sredstev. 5. Društvo podpiše z Občino Dornava pogodbo o uporabi prostorov. 3. člen Društvu so za dejavnost, izvedbo programov in projektov zagotovljena proračunska sredstva za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, na proračunski postavki 18055 Društvene dejavnosti - Pihalna godba, v višini 5.500,00 EUR. 4. člen Z izpolnjevanjem predmetnih pogojev iz 2. člena tega sklepa, je istočasno izražen javni interes Občine Dornava o neposrednem financiranju dejavnosti, programov in projektov društva. Javni interes se izkazuje tudi na podlagi izpolnjevanja pogojev, ki so izkazovali ustrezno podlago za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu: • društvo izkazuje pomembne dosežke svojega delovanja na področju kulture, • društvo uresničuje svoj namen in cilje na področju glasbenih umetnosti, • društvo izvaja in razvija programe in projekte, pomembne za promocijo in podporo kulture, z namenom spodbuditi širjenje znanja in zavedanje o njenem pomenu v strokovni in splošni javnosti, • društvo sodeluje z domačimi in sorodnimi organizacijami, ki izvajajo dejavnosti na področju kulture, • društvo je bilo v zadnjih letih organizator ali soorganizator kulturnih dogodkov, ki prispevajo k dostopnosti kulturnih dobrin. Društvo Pihalna godba Občine Dornava je edino tovrstno društvo v občini in s svojim obstojem in delovanjem prispeva h kulturni ponudbi tako na lokalnem, kot širšem območju. 5. člen Župan Občine Dornava z društvom podpiše pogodbo o neposrednem financiranju za leto 2020. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 093 - 01/2020-2 Datum: 15.4.2020 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 242. Sklep o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 13. korespondenčni seji dne 14. 4. 2020 sprejel SKLEP O USTANOVITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se na zemljišču Št. parcelna številka katastrska občina 1. 696/77 Rogoza Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 501 last Občine Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568, ustanovi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Hoče-Slivnica po uradni dolžnosti izda ugotovi-tveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-4/2020-001 Datum: 14. 4. 2020 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 243. Tehnični popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 28/14, 4/15-teh. popravek, 10/15-obvezna razlaga, 23/15-teh. popravek, 24/15-obvezna razlaga, 1/16-teh. popravek, 9/16, 10/16-teh. popravek, 4/17-teh. popravek, 6/17, 23/17, 3/18-obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2019, 37/2019, 46/2019-teh. popr.) Na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 13. korespondenčni seji z dne 14. 4. 2020 sprejel TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HOČE-SLIVNICA (MUV, ŠT. 28/14, 4/15-TEH. POPRAVEK, 10/15-OBVEZNA RAZLAGA, 23/15-TEH. POPRAVEK, 24/15-OBVEZNA RAZLAGA, 1/16-TEH. POPRAVEK, 9/16, 10/16-TEH. POPRAVEK, 4/17-TEH. POPRAVEK, 6/17, 23/17, 3/18-OBVEZNA RAZLAGA, URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN ŠT. 18/2019, 37/2019, 46/2019-TEH. POPR.) (1) Izvede se tehnični popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 28/14, 4/15-teh. popravek, 10/15-obvezna razlaga, 23/15-teh. popravek, 24/15-obvezna razlaga, 1/16-teh. popravek, 9/16, 10/16-teh. popravek, 4/17-teh. popravek, 6/17, 23/17, 3/18-obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2019, 37/2019, 46/2019 - teh. popr.). (2) Tehnični popravek se nanaša na parc. št. 25/13, 25/32, 25/28, 406/42, 25/4, 406/44, k.o. Slivnica. Tehnični popravek se izvede v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1 : 5000, in sicer tako da se pri teh parcelah vpiše pravilna oznaka PF4. Izbriše pa se tudi oznaka PF3 pri parc. št. 406/43, 406/25, 406/46, 406/47, 1/7, 1/5, k.o. Slivnica, saj javna cesta na teh parcelah ne poteka. (3) Tehnični popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 03201-4/2020-002 Datum: 14. 4. 2020 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 244. Sklep o spremembi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV - 2 (COVID - 19) na območju Republike Slovenije (Uradni list, št. 19/20), 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2018) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019) ter 14. in 28. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 3. izredni seji, dne 07.04.2020, sprejel SKLEP O SPREMEMBI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lovrenc na Pohorju znaša 0,000291 € za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2020. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2020 dalje. Datum: 7.4.2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 245. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za mesec marec, april in maj 2020 Na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV - 2 (COVID - 19) na območju Republike Slovenije (Uradni list, št. 19/20) ter tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 -ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 -ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 502 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. in 28. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 3. izredni seji, dne 07.04.2020, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA MESEC MAREC, APRIL IN MAJ 2020 I. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe ODVAJANJA komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v mesecu marcu, aprilu in maju 2020, subvencionirala v naslednji višini: a) Subvencioniranje cene izvajanja storitev - odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Subvencija cene izvajanje storitev odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode % Cena storitve v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR z DDV/m3 Predvidena letna količina storitve v m3 SUBVENCIJA v EUR z DDV za mesec marec, april, maj 2020 0,00 0,3800 0,00 0,00 79.500 0,00 b) Subvencioniranje cene omrežnine - komunalne in padavinske odpadne vode Za mesec marec 2020 Omrežnina - odvajanje komunalne Cena Znesek Znesek SUBVENCIJA odpadne vode % omrežnine v subvencije v subvencije v Število od 1.3. - DIMENZIJA FAKTOR EUR brez EUR brez EUR z priključkov 31.3.2020 v PRIKLJUČKA OMREŽNINE DDV/mes. DDV/mes. DDV/mes EUR z DDV DN < 20 1 79,79 7,6000 6,0636 6,6396 570 3.784,57 20 < DN < 40 3 79,79 22,8001 18,1910 19,9192 48 956,12 40 < DN < 50 10 79,79 76,0002 60,6367 66,3972 7 464,78 50 < DN < 65 15 79,79 114,0003 90,9550 99,5957 2 199,19 65 < DN < 80 30 79,79 228,0006 181,9100 199,1915 0 0,00 80 < DN < 100 50 79,79 380,0010 303,1833 331,9857 0 0,00 100 < DN < 150 100 79,79 760,0020 606,3666 663,9714 0 0,00 DN < 150 200 79,79 1.520,0041 1212,7332 1327,9429 0 0,00 SKUPAJ 627 5.404,66 Za mesec april in maj 2020 Omrežnina - odvajanje komunalne Cena Znesek Znesek SUBVENCIJA odpadne vode % omrežnine v subvencije v subvencije v Število od 1.4. - DIMENZIJA FAKTOR EUR brez EUR brez EUR z priključkov 31.5.2020 v PRIKLJUČKA OMREŽNINE DDV/mes. DDV/mes. DDV/mes EUR z DDV DN < 20 1 100 7,6000 7,6000 8,322 570 9.487,08 20 < DN < 40 3 100 22,8001 22,8001 24,9661 48 2396,74 40 < DN < 50 10 100 76,0002 76,0002 83,2202 7 1.165,08 50 < DN < 65 15 100 114,0003 114,0003 124,8303 2 499,32 65 < DN < 80 30 100 228,0006 228,0006 249,6607 0 0,00 80 < DN < 100 50 100 380,0010 380,0010 416,1011 0 0,00 100 < DN < 150 100 100 760,0020 760,0020 832,2022 0 0,00 DN < 150 200 100 1.520,0041 1.520,0041 1664,4045 0 0,00 SKUPAJ 627 13.548,22 II. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe ODVAJANJA komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju subvencionirala za gospodinjstva oziroma druge povzročitelje komunalne odpadne vode. Gospodarskim subjektom bo Občina Lovrenc na Pohorju znižala ceno omrežnine za 50% kot dodatni ukrep zaradi posledic epidemije COVID-19, s katerim se za čas trajanja državnih ukrepov do 31. maja 2020, z možnostjo podaljšanja, preprečujejo oziroma blažijo negativne posledice virusa COVID-19. III. Sredstva subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Lovrenc na Pohorju. IV. Sredstva subvencije se mesečno nakazujejo iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, Režijskemu obratu Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, kot izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Lovrenc na Pohorju, Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 503 na podlagi mesečnega zahtevka Režijskega obrata Občine Lovrenc na Pohorju za znesek subvencije in odredbe župana. V. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 03. 2020 do 31.5.2020 oz. do preklica. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 0075-0013/2019 z dne 17.12.2019. Datum: 7.4.2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 246. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za mesec marec, april in maj 2020 Na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV - 2 (COVID - 19) na območju Republike Slovenije (Uradni list, št. 19/20) ter tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 -ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 -ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. in 28. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 3. izredni seji, dne 07.04.2020, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA MESEC MAREC, APRIL IN MAJ 2020 I. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe OSKRBA S PITNO VODO ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v mesecu marcu, aprilu in maju 2020, subvencionirala v naslednji višini: a) Subvencioniranje cene izvajanja storitev - oskrba s pitno vodo Subvencija cene izvajanje storitev oskrba s pitno vodo % Znesek s u bvencije v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR z DDV/m3 Predvidena količina storitve v m3 Subvencija cene storitve v EUR z DDV za mesec marec, april, maj 2020 37,98 0,2355 0,2579 23.000 5.931,70 b) Subvencioniranje cene omrežnine - oskrba s pitno vodo Za mesec marec 2020 Omrežnina - oskrba s pitno vodo % Znesek subvencije brez DDV/mes. Znesek subvencije z DDV ŠT. PRIKLJUČ KOV SUBVENCIJA/ mesec od 1.3. -31.3.2020 EUR z DDV DIMENZIJA PRIKLJUČKA FAKTOR OMREŽNINE Priključek DN < 20 1,00 91,65 5,7284 6,2726 758 4.754,63 Priključek <20 DN < 40 3,00 95,77 17,9572 19,6631 60 1.179,79 Priključek 40 < DN < 50 10,00 92,66 57,9098 63,4112 7 443,89 Datum: 7.4.2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA MOZIRJE 247. Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora BR 28 Na podlagi prve alineje 127., 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/2018) je Občinski svet Občine Mozirje na 9. redni seji dne, 18.02.2020, sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI V ENOTI UREJANJA PROSTORA BR 28 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, ki se nanaša na del zemljišča parc. št. 129/6 -del v k.o. 919 - Brezje v območju EUP BR 28. 2. člen Na zemljiščih iz 1. člena tega sklepa se omogoči širitev obsega obstoječega stavbnega zemljišča posamične poselitve PNRP z oznako »A« za 153 m2, katere izvorna velikost je 781 m2, kar predstavlja manj od dopustnih 20 % od izvorne velikosti, ter manj od dopustnih 600 m2. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 504 Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz prilagojene in natančno določene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča. 3. člen Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je ID 1275. 4. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Številka : 3500-0003/2019-6 Datum: 15.4.2020 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan Priloga: • Grafični prikaz Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 505 OBČINA ŠENČUR 248. Sklep o soglasju k osnutku besedila pravnega posla - prodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča parc. št. 1882/1, parc. št. 1950, parc. št. 1949 in parc. št. 1876/4, vse k.o. 2119 - Šenčur Na podlagi petega odstavka 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 11/18 in 78/18) in 16. člena Statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18), je Občinski svet Občine Šenčur na 11. seji, dne 20.12.2019 sprejel SKLEP O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA - PRODAJNE POGODBE ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA PARC. ŠT. 1882/1, PARC. ŠT. 1950, PARC. ŠT. 1949 IN PARC. ŠT. 1876/4, VSE K.O. 2119 - ŠENČUR 1. člen Občinski svet občine Šenčur soglaša z osnutkom besedila pravnega posla - prodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča parc. št. 1882/1, parc. št. 1950, parc. št. 1949 in parc. št. 1876/4, vse k.o. 2119 -Šenčur, ki bo sklenjena z najugodnejšim dražiteljem. Osnutek prodajne pogodbe je priloga tega sklepa. Župana občine Šenčur se pooblasti, da pred sklenitvijo pogodbe dokončno uskladi podrobnejšo vsebino prodajne pogodbe. 2. člen Ta sklep začne vejati z dnem sprejetja. Številka: 478-48/2018-11 Datum: 20.12.2019 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Pobrežje - med starim in novim naseljem«, v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN sta izdelala STUDIO URBIS d.o.o., Mariborska cesta 10, 2327 Rače in BIRO 33, Doris Arnuš s.p., Orešje 115, 2250 Ptuj, pod številko projekta 03-20-42018. 2. člen (sestavni deli podrobnega načrta) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: a) Besedilo: 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtuje b) Kartografski del: 1. Pregledna torta s prikaz°m °bm°čja obdelave 2 Izsek iz kartografskega dela OPN s 1-2000 ' prikazom meje OPPN ' 0 Območje OPPN z obstoječim n ,ooon o. . . , 0.00009 parcelnim stanjem . Ureditveno količbena situacija s _ oooon 4. 0.00009 prerezom - Situacija komunalne in energetske 5. ■ .e < i < 1-500 infrastrukture 6. Situacija prometne ureditve 7. Načrt parcelacije 1-500 1-500 OBČINA VIDEM 249. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje - med starim in novim naseljem Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO in 61/17 - ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB-2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 3. dopisni seji dne 3.4.2020 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PB13 POBREŽJE - MED STARIM IN NOVIM NASELJEM I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora PB13 c) Priloge: 1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta 2. Prikaz stanja prostora 3. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 4. Povzetek za javnost II. Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja novega stanovanjskega naselja v območju EUP PB13. (2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPn z načrtom parcelacije. (3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parceli št. 316/1 in 316/2, obe k.o. Pobrežje. (4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 9.866 m2. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 506 4. člen (namenska raba območja) (1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč. (2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. (3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: • tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah, • nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, • odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb, • adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav, • gradnja novih objektov, • funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, • urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, • gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov, • spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti, • postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (4) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka: • stanovanjske stavbe: • enostanovanjske stavbe, • ne stanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti: • nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 10. člena tega odloka. • objekti transportne infrastrukture, • cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) (1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novega stanovanjskega naselja v območju EUP PB 13 Pobrežje - med starim in novim naseljem, v Občini Videm. (2) Predvidene ureditve obsegajo: • gradnjo stanovanjskih stavb z ureditvijo prostih površin, • gradnjo in/ali rekonstrukcijo potrebne prometne infrastrukture ter • gradnjo in/ali rekonstrukcijo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. 6. člen (pogoji za izrabo območja) (1) V območju OPPN so opredeljene prostorske ureditve povezane z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem. 7. člen (urbanistične omejitve) (1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: • gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno); • gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; • maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti; • FZ - faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja; • FIZ - faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta in velikostjo parcele; • namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti; • velikost gradbene parcele - minimalna velikost gradbene parcele je pri: • objektu »tip A«: 300 m2, • objektu »tip B«: 500 m2. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 32. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 93. členom OPN. (2) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo - površine podeželskega naselja SK. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so opredeljene v OPN za namensko rabo SK. V. Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Območje OPPN leži v južnem delu naselja Pobrežje, v podaljšku obstoječe pozidave in v oddaljenosti cca. 300 m od naselja Videm pri Ptuju, ki je občinsko središče. (2) Območje OPPN zapolnjuje nizka pozidava v obliki vrstnih hiš v dveh nizih (»tip A«), v vsakem so štiri enote in prostostoječe hiše (»tip B«). V grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve stanovanjskih stavb, natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. (3) Postavitev objektov je omejena z gradbenimi mejami oz. območjem pozidave, ki so prikazane v grafičnem delu odloka. Z gradbenimi mejami je določena maksimalna zazidana površina. Zazidana površina je omejena tudi s faktorjem izrabe zemljišča. Dovoljena je tlorisna zasnova različnih oblik znotraj predvidenih maksimalnih gabaritov z dovoljenimi tolerancami. (4) Gabariti pri vrstnih hišah (»tip A«): Maksimalna dopustna etažnost je klet, pritličje in nadstropje oz. terasna etaža (K+P+1(T)). Maksimalna višina objekta je 7 m od kote pritličja do zaključka atike oz. kapne lege. (5) Gabariti pri prostostoječih hišah (»tip B«): Maksimalna dovoljena etažnost je K+P+1N. Maksimalna višina objekta je 7 m od kote pritličja do zaključka atike oz. kapne lege. Dopustno je združevanje dveh parcel za gradnjo enega objekta, kot je prikazano na karti 4. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 507 Maksimalna kapaciteta poslovnih prostorov v posameznem objektu je 150 m2 bruto tlorisne površine. Razmerje med poslovnim in stanovanjskim delom se določi v projektu za gradbeno dovoljenje. (6) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati sledeče urbanistične parametre: • faktor pozidanosti zemljišča (FZ): pri vrstnih hišah max 0,6 in pri prostostoječih hišah max 0,4; • faktor izrabe zemljišča (FIZ); pri vrstnih hišah max 1,2 in pri prostostoječih hišah max 0,8. (7) Strehe stavb so načrtovane ravne oz. enokapne z blagim naklonom do 7 stopinj, pri čemer pa mora biti nagib skrit za vencem (atiko). Strehe se lahko izkoristijo kot funkcionalne pohodne terase. Dopustne so tudi klasične simetrične dvokapne strehe z naklonom 35° -45°. Pri ravnih strehah se kot strešna kritina lahko uporablja različne hidroizolacijske folije s posipom ali brez. Dovoljuje se tudi izvedba streh s pranim prodcem ali kot zelene strehe. Pri dvokapnih strehah je dovoljena uporaba kritine iz pločevine, opečne ali betonske kritine v odtenkih opečne, rdeče, sive ali črne barve. (8) Oblikovanje fasad naj bo sodobno s sodobnimi materiali. Fasada naj odraža funkcijo objekta, dopušča se izvedba večjih steklenih površin. Fasade so lahko klasične kontaktne fasade ali sodobne prezračevane fasade. Barve naj bodo umirjene in v lestvici svetlih toplih zemeljskih barv. (9) Stavbe imajo ob dostopni strani predvideno parkiranje v garaži ali pod nadstrešnico. Le-te se lahko postavijo samostojno ali pa kot podaljšek stanovanjske stavbe. Pri postavitvi samostojne garaže oz. nadstrešnice morajo pri oblikovanju v celoti slediti ureditvi stanovanjske stavbe. Garaže oz. nadstrešnice pri vrstnih hišah (»tip A«) morajo biti oblikovane enotno. 10. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna skladno z veljavnimi predpisi. (2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: • Nezahtevni objekti: • majhna stavba (garaža, savna, fitnes, zimski vrt ipd.), • pomožni objekti v javni rabi, • ograje, • podporni zidovi, • objekti za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi). • Enostavni objekti: • majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, vetrolov), • pomožni objekti v javni rabi, • ograje, • podporni zidovi, • rezervoarji, • priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, • kolesarske poti in pešpoti, • objekti za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi), • pomožni komunalni objekti, • pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (3) Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. Ograje in podporni zidovi so lahko na parcelno mejo postavljeni le s pisnim soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (4) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. (5) Tlorisni gabarit pri garažah oz. nadstrešnicah naj omogoča postavitev najmanj dveh osebnih vozil. (6) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,80 m. VI. Oblikovanje odprtega prostora 11. člen (pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin) (1) Zasebne zelene površine (zelenice in vrtovi) se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel posameznih stanovanjskih stavb. VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja 12. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Vse povozne in pohodne površine - ceste, pločniki, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili. (2) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. (3) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji DGD, PZI ob soglasju upravljavca cest. 13. člen (prometno omrežje) (1) Prometno omrežje območja OPPN sestavljata »prečna cesta 1« in »prečna cesta 2«, ki se navezujeta na obstoječo lokalno cesto (LC 328201) in javno pot (JP 956081). Obe cesti sta predvideni kot dvosmerni. (2) Predvidena širina »prečne ceste 1« in »prečne ceste 2« je 6,0 m (vozni pas 2 x 2,0 m). (3) Prometno predstavljata prednostno smer obstoječi cesti, predvideni cesti se nanju priključujta podrejeno. Celotno območje se opredeli kot cona umirjenega prometa. Hitrost je omejena s 30 km/h. (4) Za vsa dela, uvoze in posege na občinski cesti (LC 328201 in JP 956081) je potrebno pridobiti soglasje upravljavca cest - Občine Videm. 14. člen (parkirne površine) V območju OPPN je predvideno dolgotrajno parkiranje (stanovalci) v sklopu lastnih zemljiških parcel za individualne in vrstne hiše v obliki nivojskega parkiranja. Za vsako stanovanjsko enoto morata biti predvideni najmanj dve parkirni mesti. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 508 15. člen (pešci in kolesarji) Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN. VIII. Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture 16. člen (skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe komunalno in energetsko omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve je potrebno prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. 17. člen (vodovodno omrežje) (1) Po severovzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječa cesta ima vgrajeno infrastrukturo za vodovod tako, da je potrebno v ostale ceste »prečna cesta 1« in »prečna cesta 2« umestiti vodovod PEHD DN 110. (2) Pri projektiranju novega vodovodnega cevovoda je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike med novim vodovodnim cevovodom in ostalimi komunalnimi in energetskimi vodi v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji. 18. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN mora biti kanalizacijsko omrežje načrtovano in zgrajeno kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod in padavinskih odpadnih vod. (2) Komunalne odpadne vode se vodijo preko ločenega načrtovanega kanalizacijskega omrežja, ki se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Priključevanje stavb na kanalizacijsko omrežje se izvede preko revizijskih in kaskadnih jaškov. (3) V javno odpadno komunalno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljavec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Obvezna je priključitev posameznih objektov na kanalizacijo odpadnih komunalnih odplak. Na javno kanalizacijo se ne smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena (kleti). Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje. (4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju le-te tudi ponikati. Padavinske odpadne vode iz streh se ponika po čiščenju v ustrezno dimenzioniranih peskolovih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj. Padavinske vode iz dovozov ne smejo odtekati na javno cesto. (5) Padavinske strešne vode se naj uporabljajo za zalivanje ter kot sanitarna voda. (6) V okviru DGD dokumentacije za objekte se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode in z vsemi detajli odvodnje padavinske kanalizacije (peskolovilci, lovilci olj z usedalniki ...). (7) Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. (8) V primeru faznosti izvedbe objektov po območjih se mora izvesti cevovode za odvodnjo komunalnih odpadnih vod, ki bodo postali del javnega kanalizacijskega omrežja, v skladu z obravnavanim občinskim podrobnim prostorskim načrtom. To velja tudi v primeru, če bi bile za posamezni objekt trenutne rešitve cenejše in če za druge objekte ob predvidenih trasah kanalov investitorjev še ne bi bilo znanih. 19. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Preko območja OPPN in v njegovi neposredni bližini potekajo obstoječi elektroenergetski vodi in objekti: • 20 kV srednje napetostni daljnovod odcep Pobrežje 3 (D-664 OE Ptuj), • 20 kV srednje napetostni daljnovod Videm (D-402 OE Ptuj), • 20/0,4 kV transformatorska postaja Pobrežje 3 (t-505 OE Ptuj), • 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne izvedbe Pobrežje 3 (t-50 OE Ptuj). (2) Oskrba z električno energijo na območju OPPN se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in Strokovno podlago za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Maribor d.d., št. projekta 324/19-PT-SP, december 2019. Napajanje novih odjemalcev v območju OPPN bo izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Pobrežje 3 (t-505), ki jo bo potrebno ustrezno preurediti. Za napajanje novih odjemalcev v območju OPPN z električno energijo bo potrebno zgraditi nov nizkonapetostni (NN) 0,4 kV izvod iz obstoječe TP Pobrežje 3 (t-505). Na nov NN 0,4 kV izvod bodo vključeni tudi vsi obstoječi odjemalci izvoda I-02 (Pobrežje 113, 113A, TP Pobrežje 3 (t-505)), zato bo izvedena ustrezna rekonstrukcija NN 0,4 kV omrežja TP Pobrežje 3 (t-505). V ta namen bo postavljena prostostoječa omarica PS-RO. V trasi novega NN 0,4 kV izvoda bodo postavljene prostostoječe razdelilne omarice PS-RO oz. prostostoječe razdelilno-merilne omarice PS-RMO. Iz teh omaric bo izveden NN 0,4 razvod do predvidenih in obstoječih odjemalcev. (3) Pri umeščanju objektov v bližino obstoječega 20 kV daljnovoda je v skladu z izdelano Strokovno podlago za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Maribor d.d., št. projekta 324/19-PT-SP, december 2019, potrebno upoštevati: • varnostna oddaljenost obstoječih oporišč DV 20 kV Pobrežje 3 (d-664) od predvidenih cest mora znašati minimalno 2 m, • varnostna višina obstoječih vodnikov DV 20 kV Videm (d-402) nad predvideno cesto mora znašati minimalno 6,6 m, • pri križanju predvidenih cest mora biti izolacija električno ojačana, • v skladu s standardom SIST EN 50423-1:2005 morajo biti objekti oddaljeni minimalno 3 m (vodoravna razdalja) od najbližjega vodnika. Če bo kakšen objekt umeščen bliže kot na 3 m vodoravne Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 509 razdalje od najbližjega vodnika daljnovoda je potrebno zagotoviti, da bodo vodniki daljnovoda potekali minimalno 3 m nad stavbo (pogoj velja za požarno odporne strehe z naklonom večjim od 15D) oz. minimalno 5 m nad stavbo (pogoj velja za požarno odporne ravne strehe) in da bo izolacija na oporiščih mehansko ojačana. Ob neizpolnjevanju zgoraj navedenih zahtev pri križanju in približevanju predvidenih cest bo potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega DV 20 kV Videm (d-402). (4) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo. (5) Za projektiranje elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavca kot tudi soglasje k DGD in PZI projektni dokumentaciji. 20. člen (javna razsvetljava) Na celotnem območju OPPN, v povezovalnih in obodnih cestah, se predvidi omrežje javne razsvetljave, pri tem je potrebno uporabiti svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja. 21. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) Po jugozahodnem robu območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje (TK), po severovzhodnem robu pa obstoječe telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije (KKS), ki omogočata priključitev. (2) Za potrebe navezave objektov na komunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije je potrebno izvesti ustrezno kabelsko kanalizacijo in PVC cevi ter ustrezne jaške, ločene za potrebe TK in KKS omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. Trasa kanalizacije in kablov se določi glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji je potrebno upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli. Potek trase TK in KKS kanalizacije določajo terenske danosti in prilagajanje ostalim komunalnim in drugim inštalacijam. (3) Za priključevanje posameznih objektov je potrebno izvesti priključek za tK in KKS omrežje skladno s pogoji posameznega upravljavca. (4) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja pripraviti projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je večinoma v javnem dobru (cesti) zgradi TK kabelska kanalizacija: • po »prečni cesti 1 in 2« iz PEHD cevi 2 x fi 50 mm in z izdelavo KJ iz BC fi 80 cm, • do posameznih objektov pa ena cev fi 32 mm ter prehodni jašek pri sami stavbi. Priključna točka za predvideno zazidavo je pri hišni številki Pobrežje 113. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v zazidavi. (5) Obstoječe TK in KKS omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. (6) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK in KKS kablov (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del), izvedejo strokovni delavci upravljavca omrežja. (7) Pri načrtovanju objektov naj investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne Tk omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 umi dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje. 22. člen (ogrevanje in hlajenje) (1) Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno. (2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov energije (biomase, sončna energija, geotermična energija ipd.) in toplotnih črpalk (zrak, voda ali zemlja). Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije - zemeljskega plina. (3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. IX. Merila in pogoji za parcelacijo 23. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom OPPN -list št. 7: Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. (2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. X. Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave 24. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na območju oPpN ni evidentiranih enot nepremične kulturne dediščine. (2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: • v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 510 za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi; • ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 25. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN se nahaja izven območja naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. (2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni. XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 26. člen (splošne zahteve) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev, kot so poplavnost, erozivnost in plazovitost terena. (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tehnične rešitve gradnje je potrebno načrtovati temu primerno. (3) Območje OPPN se nahaja na širšem vodovarstvenem območju, zato je potrebno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi, ki pa je manj verjetno. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 27. člen (požarno varstvo) (1) Obravnavano območje se nahaja na območju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja in povečanja možnosti nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov. (2) Vodo potrebno za gašenje požara v stavbah je potrebno zagotoviti z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja mora zagotavljati primerno zmogljivost hidrantnega omrežja za gašenje. (3) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da: • je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik, • da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem, • da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah, • da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, • v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi manjšanja požarnega tveganja. (4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. XII. Varovanje okolja 28. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (2) Gradnja mora biti organizirana in se izvajati tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbeti je potrebno za: • vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu, • preprečevanje raznosa materiala z gradbišč, • čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, • protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 29. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni, da mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za noč. (2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. 30. člen (varstvo voda) (1) Območje OPPN se v celoti nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), zato je potrebno pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (2) Kanalizacijski sistem za odpadne in meteorne vode mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi in se zaključiti na komunalni čistilni napravi. (3) Odvajanje meteornih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok meteornih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti njihovo zadrževanje. (4) Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 511 lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati na lastni parceli. Del meteornih vod, ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju (peskolovi), lahko zbira tudi v hišnih zbiralnikih deževnice (npr. za zalivanje vrtov, splakovanje straniščnih školjk,...), njihov presežek pa je potrebno ponikati. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. (5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v zbiralnike padavinskih vod. (6) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. (7) Skladno s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Kadar gre za gradnjo ali spremembo namembnosti objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi ZV-1, mora investitor k projektnim rešitvam pridobiti vodno soglasje. V primerih, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi ZV-1, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje. (8) Tla v kleteh in garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). (9) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko -ptujskega polja (uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nad srednjo gladino podzemne vode, kar je potrebno prikazati v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. (10) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09). 31. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka, ki ureja področje ravnanja z odpadki. Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov. Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi, ali pa je lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj opazna. Dostopna pot mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje. XIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 32. člen (etapnost izvedbe podrobnega načrta) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. XIV. Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 33. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 34. člen (odstopanja pri načrtovanju objektov) (1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stanovanjskih stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih mej. Gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. (2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika...). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo v kolikor to dopuščajo geotehnični pogoji. 35. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. (2) Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 512 36. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XV. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 37. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 38. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. 39. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: • pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, • zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.), • zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, • skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, • zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, • v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, • zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, • sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. 40. člen (obveznosti izgradnje komunalne opreme) Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti dostopne poti, kot je načrtovano s tem OPPN. XVI. Končne določbe 41. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Videm, v digitalni in analogni (izpisani in izrisani) obliki, in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 42. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 43. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin. Številka:007-2/2020-5 Datum:16.4.2020 Občina Videm Branko Marinič, župan Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 513 OBČINA BELTINCI Stran 231. Odlok o rebalansu proračuna Občine 485 Beltinci za leto 2020 232. Soglasje k določitvi nove cene storitve 487 Pomoč družini na domu in določitvi subvencioniranja cene te storitve v letu 2020 v Občini Beltinci OBČINA BRDA Stran 233. Zaključni račun proračuna Občine Brda 488 za leto 2019 234. Odlok o porabi proračunske rezerve za 489 leto 2020 235. Odlok o koncesiji za izvajanje 490 gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za območje Občine Brda 236. Odlok o spremembah in dopolnitvah 497 Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Brda 237. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo 497 in vzgojo v cestnem prometu v Občini Brda 238. Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov 498 pri izvajanju videonadzora v Občini Brda (okolica gradu Dobrovo in parkirišča Šmartno) OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 239. Sklep o razveljavitvi Sklepa o prepovedi 499 zbiranja in zadrževanja ljudi OBČINA DORNAVA Stran 240. Sklep o financiranju političnih strank v 499 Občini Dornava 241. Sklep o neposrednem financiranju 500 Društva Pihalna godba Občine Dornava OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 242. Sklep o ustanovitvi statusa grajenega 500 javnega dobra 243. Tehnični popravek Odloka o občinskem 501 prostorskem načrtu Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 28/14, 4/15-teh. popravek, 10/15-obvezna razlaga, 23/15-teh. popravek, 24/15-obvezna razlaga, 1/16- teh. popravek, 9/16, 10/16-teh. popravek, 4/17-teh. popravek, 6/17, 23/17, 3/18-obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2019, 37/2019, 46/2019-teh. popr.) OBČINA LOVERNC NA POHORJU Stran 244. Sklep o spremembi vrednosti točke za 501 izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju 245. Sklep o določitvi višine subvencioniranja 501 cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za mesec marec, april in maj 2020 246. Sklep o določitvi višine subvencioniranja 503 cene izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za mesec marec, april in maj 2020 OBČINA MOZIRJE Stran 247. Sklep o lokacijski preveritvi v enoti 503 urejanja prostora BR 28 OBČINA ŠENČUR Stran 248. Sklep o soglasju k osnutku besedila 505 pravnega posla - prodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča parc. št. 1882/1, parc. št. 1950, parc. št. 1949 in parc. št. 1876/4, vse k.o. 2119 - Šenčur OBČINA VIDEM Stran 249. Odlok o Občinskem podrobnem 505 prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje - med starim in novim naseljem