Leto 1893,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL. — Izdan in razposlan dné 17. avgusta 1893.
(Obsega štev. 127.—133.)
139.
Razglas finančnega ministerstva z dné 29. junija 1893. L,
da so po državi prevzete železnične prednostne obligacije in v državne zadolžnice prekolkovane delnice gališke železnice Karola Ludovika sposobne v polaganje vojaških ženitnih varščin, in kako je o njih uporabljati razglas finančnega ministerstva z dné 25. septembra 1883.1. (Drž. zak. št. 154., Ukazn. št. 31.).
Prednostne obligacije gališke železnice Karola Ludovika, katere je vsled njene pridobitve na podstavi dogovora z dné 30. junija 1891. 1., dovoljenega sè zakonom z dné 25. novembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 164.), država prevzela, da jih sama plača, in pa delnice iste železnice, katere so bile s prekolkovanjem izpremenjene v državne zadolžnice, so del dolga kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, in spadajo potemtakem v vrsto B v §. 1. razglasa finančnega ministerstva z dné 25. septembra 1883. 1. (Drž. zak. št. 154., Ukazn. št. 31.) imenovanih državnih zadolžnic, katere se smejo uporabljati za vojaške ženitne varščine.
Kako je postopati pri polaganju teh obligacij, pri pobiranju obresti od njih in pa pri odpisih in prepisih, to kažejo določila v razpisu finančnega
ministerstva z dné 3. julija 1887.1. (Drž. zak. št. 96., Ukazn. 31.), toda izvzemši predzadnji odstavek.
Steinbach s. r.
138.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 30. julija 1893.1.,
s katerim se objavlja izprememba nekega določila v meroskusnem redu z dné 19. decembra 1872. I. (Drž. zak. št. 171.).
V izvršitev zakona z dné 23. julija 1871. L (Drž. zak. št. 16. iz leta 1872.), s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, daje se na obče znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni mero-skus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. 1. (Drž. zak. št. 171.).
Štiriindvajseti dodatek k meroskusnemu redu
z dné 19. decembra 1872. 1.
K §. 63.
O preskusu rabnih pravil po 1 liter in po 2 litra za posodne mere suhemu blagu.
Rabni pravili po 1 liter in po 2 litra za posodne mere suhemu blagu je preskuševati, upo-
(Slowenisch.)
78
rahljajoč prigledni pravili po 5 in po 10 litrov za posodne mere suhemu blagu v zmislu o tem izdanega navodila.
Na Dunaju, dné 3. julija 1893. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Arzberger s. r.
139.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 30. julija 1893.1.
o meroskusu in kolkovanju po dr.-ju Karolu Urbanu v Pragi sestavljenega mernika za pivo.
V izvršitev zakona z dné 23. julija 1871. 1. (Drž. zak. št. 16. iz leta 1872.), s katerim seje ustanovil nov red za mère in uteži, daje se na obče znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanju po dr.-ju Karolu Urbanu v Pragi sestavljenega mérnika za pivo (razglas trgovinskega ministerstva z dné 12. januvarja 1892. L, Drž. zak. št. 35.).
Bacquehem s. r.
Dodatek
k predpisom o meroskusu in kolkovanju po dr.-ju Karolu Urbanu v Pragi sestavljenega mérnika za pivo.
Na vsakem merniku za pivo, kateri naj se pripusti v meroskus in kolkovanje, morajo na zgore-njem medenem obroču steklene merske posode one merske veličine, katere podaje, biti naudarjene (ne vrezane) v obliki „z merskimi veličinami .... litra (litrov).“
Na Dunaju, dné 3. julija 1893. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus :
Arzberger s. r.
130.
Razglas ministerstva za notranje stvari z dné 31. julija 1893.1.
o razdelitvi političnega uradnega okraja smichov-skega in o ustanovitvi novega okrajnega glavarstva v Kladnu na Češkem.
Deloma izpreminjajoč z ukazom ministra za notranje stvari z dné 10. julija 1868. 1. (Drž. zak.
št. 101.) razglašeno upravno razdelitev kraljevine češke, blagovolilo je Njegovo cesarsko in kraljevo apostoljsko Veličastvo z Najvišim sklepom z dné 5. julija 1892. 1. najmilostiveje dovoliti, da se sedanji politični uradni okraj smlchovski razdeli in da se v Kladnu ustanovi novo okrajno glavarstvo in to tako, da sodna okraja Smichov in Zbraslav ostaneta pri političnem okraju Smichov, politična okraja Kladno in Unhošt pak delata politični okraj kla-dénski.
Okrajno glavarstvo kladensko naj svoje uradovanje prične s 1. dnem oktobra 1893. 1.
Taaffe s. r.
131.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 4. avgusta 1893. 1.
o izpremembi nekaterih določil v Najviši dopustil-nici z dné 8. julija 1869. I. (Drž. zak. št. 136.) za železnico iz Ljubna v Vordernberg.
Na podlagi Najvišega sklepa z dné 8. julija 1893. 1. so se določila §§. 13., 16. in 17. v Najviši dopustilnici z dné 8. julija 1869. 1. (Drž. zak. št. 136.) za železnico iz Ljubna v Vordernberg izpremenila tak6-le:
I.
Določila §. 13., odstavka 2. in odstavka 3. v imenovani Najviši dopustilnici se razveljavljajo.
II.
Na mesto določil §§. 16. in 1 7. v ti Najviši dopustilnici stopijo nastopna ukazila:
§• 16.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico od 8. dné julija 1899. leta počenši vsak čas odkupiti po nastopnih določilih;
1.	Da se določi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega
se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi pak po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potreben za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic, ki so se izdale z odobrilom državne uprave, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje in razdolžitev po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodba, ki jo bo dati, bodi v tem, da se v še ostali dobi dopustila izplačujejo za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospélosti, ustanovljenih po črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vševši tudi vozila, gradivne zaloge, ki jih je morda družba nabavila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pri-čuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§• 17.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in gradivnih zdlog, ki jih je morda družba nabavila, in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 16., št. 4.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 16.), obdrži družba last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe,
in kar bi imela po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je družba sama sezidala ali pridobila po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
Bacquehem s. r.
132.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 4. avgusta 1893.1.
o pristojbinski dolžnosti listin, s katerimi se deloma opušča zastavna pravica na nepremičninah, dasi zastavna tirjatev neizpremenjena traja še dalje.
1.	Listine, s katerimi se deloma opušča zastavna pravica na nepremičninah, dasi zastavna tirjatev neizpremenjena traja še dalje, zavezane so praviloma po t. št. 101., I. A n v zakonu z dné 13. decembra 1862. 1. (Drž. zak. št. 89.) pristojbini po vrednosti zastavne tirjatve in po lestvici II. Ako se pak dâ dokazati, da je vrednost nepremičnine, oproščene od zastavnopravnega jamstva, manjša od vrednosti zastavne tirjatve, odmerjati je lestvično pristojbino po vrednosti nepremičnine.
2.	Izrecila, po katerih izgubi nerazdelna zastavna pravica svojo moč takö, da se zastavna tirjatev porazdeli na posamezne zastavne nepremičnine, da torej vsled tega vsaka zastavna nepremičnina jamči za kak drug del tirjatve, zavezana so, ako je vrednost vsake take zastavne nepremičnine veča kakor delni znesek tirjatve,, kateri se je drži vsled odpravljenega nerazdelnega jamstva, — ne pristojbini po lestvici II., ampak po t. št. 101.1. B. v zakonu z dné 13. decembra 1862. 1. (Drž. zak. št. 89.) trdni pristojbini 50 kr. od vsake pole.
3.	V tistih slučajih, ko se deloviti opust kake hipotečne pravice pokaže samö kot privolilo k pravnemu opravilu drugih oseb, zavezano je opustno izrecilo, ako po lestvici II. ne pripada kaka manjša pristojbina, po t. št. 34. b v zakonu z dné 9. februvarja 1850. 1. (Drž. zak. št. 50.) trdni pirstojbini 50 kr. od vsake pole, če zavarovana pravica do tirjatve traja neizpremenjena dalje in če vrednost nepremičnine,
na kateri naj zastavna pravica traja dalje, po odbitku nje se držečih bremen, ki imajo prednost pred zavarovano tirjatvo, ne pade pod vrednost té tiriatve.
Da se z opustili zastavne pravice pristojbinski postopa kakor s privolili v zmislu spredaj stoječega odstavka, to naj se, ako obveljajo v njem navedeni pogoji, zlasti godi :
kadar tabularni upniki dovolé, da se bremen prosto prodajo deli kakega zemljiškoknjižnega telesa, in
kadar tabularni upniki dovolé, da se njih zastavne pravice na eni ali na več nerazdelnih hipotekah, poroštvujočih za njih tirjatve, izbrišejo zastran bremen proste prodaje prostih hipotek. Dokazati okolnosti, na katere se po spredaj stoječih določilih opira prostost od lestvične pristojbine, to je dolžna, ako te okolnosti niso razločno izražene v pravni listini o opustu zastavne pravice, ona stranka, katera zahteva nižo méro pristojbin.
133.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 5. avgusta 1893. L,
da se občina Švejkovice odkazuje okrajnemu sodišču v Rokycanih na Češkem.
Na podstavi zakona z dné 11. junija 1868. 1. (Drž. zak. št. 59) in pa zakona z dné 26. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 62.) se občina Švejkovice izločuje iz okoliša okrajnega sodišča zbirovskega in deželnega sodišča praškega ter se odkazuje okolišu okrajnega sodišča rokycanskega in okrožnega sodišča polzenjskega.
Ta ukaz stopi v moč s 1. dném januvarja 1894. 1.