Poslanica iivrsnega in nadzornega odbora Glavnemu odbcru Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu. Izvršni in nadzomi odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki sta bila izvoljena ria 11. glavni skupščini leta 1931., sta občutila ne samo zakonsko, marveč tudi moralno težo odgovornbsti za vse delo od prvega dne, ko šta prevzela vcdstvo udruženja. V tem dclu sta kljub mnogim oviram vršila najvestnejše svoje dolžnosti, ker sta imela vedno pred očmi smoter, ki ga začrtavajo pravila udružehja, a pri vsem delu sta upoštcvala želje, ki jih je učiteljstvo poudarjalo v raznih resolucijah. Vse delo sta vršila po pravilih in poslovniku ter v duhu sprejetih sklepov skupščine in glavnega odbora. Vse dosedanje delo izvršnega in nadzornega odbora je imelo več uspešn>h rczultatov, ki šo bili doseženi ne le z napornim prizadevanjem odbora, marveč s podporo vseh onih članov, ki so izkazovali odboru svoje zaupanje. Pri organiziranju je bilo doseženo tako število članštva, kot ga nikoli prej ni bilo. To se je doseglo na ta način, da je bila izvedena sedanja oblika organizacije po banovinskih sekcijah. Današnja oblika udruženja je pokazala polne življenjske sposobnosti in je kot taka izvcn vsakega spora! V finančnem poglcdu je izvedeno najracionalnejšs poslovanje in največja važnost, tako da so bili tovariši plačani ne morda z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, marveč iz rednih dohodkov. To je posledica uravnovešcnja proračuna, ker se je poleg drugih važnih ukrepov dose^la tudi preureditev uprave. V tem pogledu je pokazalo ravno zadnjc proračunsko leto suficit v dohodkih, kar jc v nasprotju z dejstvi iz preteklega časa. Tudi listi so krili izdatke s sVojimi dohodki. Na ta način se jc zgodilo sedaj prvič po uedinjenju, da izkazuje udruženje gotovino in da Iahko začne misliti na izvedbo drugih svojih nalog. Doseženi uspehi v finančnem pogledu so tem vcčji. ker so bili doseženi v času največje ekonomske krize. Z ozirom na predpise sedanjega uradniškega zakona in zakona o narodnih šolah je pomenilo delo za izboljšanje pravne^a in materialnega položaja članstva življenjski in najvažncjši element odborovega prizadevanja. Izdelani pravilriik o postopanju pri zaščiti članstva JUU je pokazal pozitivne uspehc. Tudi v zadnjem letnčm poročilu za leto 1932/ 1933. je pregledno obrazloženo delo cdbora v tej smeri. Niti sam »izvcštajni« odbor zadnje skupščine ni mogel iti preko tega, da ni poudaril, da je imel odbdr v tem pogledu zelo širok delokrog in da jc temu poslovanju poveča! veliko pažhjo. Mladinski list »Jugoslovenče« kot tretji list našega udruženja predstavlja za udruženje moralno in materialno dobro. Začelp se je z izdajanjem lista povscm brez denarja, a danes je list stabiliziran v materialnem pogledu in glede razpečavanja. Odborovo prizadevanje za zasiguranje dostojnih učiteljskih prejemkov o priliki sprejetja zadnjih dveh državnih proračunov in finančnih zakonov, je zahtevalo mnogo časa in napora. Vprašanje stanarine, doklad poro čenim učiteljicam, napredovanje učiteljstva, kakor tudi skrb za upraviteljska stanovanja, vse to so vprašanja, ki jim ie izvršni odbor včdno ob pravem času posvečal pošebno pažnjo in podvzemal korake, da so bila rešena v korist učiteljstva. Sprememba učnega načrta in programa se ni izvršila brez popolncga sodelovanja odbora udružcnja. Odbor je bil ob tej priliki veren tolmač učiteljskih mišljenj. Kakor pri navedenih. tako je izvršni odbor aktivno sodeloval tudi pri reševanju vseh ostalih aktualnih vprašanj. Opustil ni nobene prilikc, ko je bilo treba zastopati učiteljskc intcrese. O vsem tem delu so informirani člani udruženja pdtom obširnih dosedanjih letnih poročil in so se mogli prepričati. da v pogledu razumevanja šolskih potreb in interesov učiteljskcga stanu rii bilo nikake razlike med odborom in članstvom udruženja. V zadnjem času sta prišli na dnevni red dve zelo važni vprašanji in' to: 1. Vprašanje spremembe zakona o narodnih šolah glede učiteljske stalnosti na službenem mestu, in vprašanjc spremembe odredb o disciplinskem postopku. 2. Vprašanje o izpremembi pravil udruženja. Kaj se je ukrenilo glede prvega vprašanja, je glavncmu odboru znano. Izdelani načrti so bili predloženi merodajnim faktorjem. Izvršni odbor je uspešno zainteresiral vse zakonodajne činitclje in je pričakoval v najkrajšcm času pričetck reševanja vprašanja, ki globoko tangira učiteljstvo. Izvršni odbor je bil še posebno zadovoljen, da se ni cd strani članstva izvršila na izdelanih in objavljenih načrtih nikaka sprememba. Kar se tiče drugega vprašanja glede sprememb pravil udruženja, so glavnemu odboru znane vse faze reševanja tega vprašanja. Začelo se je z neznatnimi spremembami, ki so bile vnešenc v pravila na XI. in XII. glavni skupščini, a danes imamo načrt, ki ga pretresajo sreska društva in ki je izdelan po načelu, ugotovljenem na konferenci predsednikov sekcij. ki se je vršila 10. septembra 1933. leta. Vse to je znano tudi glavnemu odboru in članstvu. Pri reševanju teh dveh važnih vprašanj je izvršni odbor vedno želcl pravno in moralno pomoč članstva in je vedno poudarjal potrebo, da pri tem nastopa učitcljstvo sxupno in složno. Medtem se ie izkazalo, posebno po skupščini v Ljubljani, da se članstvo udruženja razdvaja pri vprašanju spremembe in spopolnitve pravil. Pred skupščino je bila ustvarjena od strani enega dela članstva posebna atmosfera. Po skupščini je T>a nastala taka situacija, da se morajo najti najprej pogoji za stabiliziranp delo v udruženju in izvršnem odboru. Radi tcga sta se sestala izvršni in nadzorni odbor JUU na skupno sejo 25. septembra 1933. v Domu udruženja. Na seji se je vršila vsestranska razprava o vsem in se je konštatiralo: 1. Da ncrcsnično in obrekovalno pisanje opozicije v časppisih proti predsedniku in izvršnemu odboru naravnost ubija ugled učiteljskega dela in učiteljskega udružcnja. Neosnovana je trditev opozicije. da jc predsedstvo samovoljnp zaključilo zadnjo skupščino, dasi je bilo v popplnem kontaktu z večind. Neosnovane so tudi vse iznešene neresnice v poročilu manjšine finančnega odbora, da odbor ni ničesar prihranil in da nima prihrankov naloženih pri državni hipotekarni banki, kar je odbor pred skupsčino demantiral na ta način, da je pokazal vložno knjižico. Z neosnovanimi trditvami, da niso sedanja pravila delo sedanjega odbora, se je šlo za tem, da se ospori odbpru delavnost. 2. Da je apel oppzicije v časppisih, naj se ne sprejemajo listi udruženja in ne plača članarina do zadnjega roka, tako destruktivno delo, da zasluži popolno obsodbo. V opozicionalncm časopisju se skušajo opravičiti članki te vrstc z izgovorom, da so se s tenf tolmačila samo pravila, in da ni bilo namcna propagirati pasivno resistenco. Medtem je bil objavljen v »Sisaškem glasu« 1. dktobra 1933.' apel odbora sekcije za vardarško banovino, ki pod točko 1 zahteva, »naj člani bojkotirajo službeni list udruženja«. To je jasen dokaz, ki se ne more demantirati. Namera je torej, da se odboru ne nudi materialnih sredstev za delo. Mislimo, da taka nedopustna a^itacija, ki materialno ogroža udruženje, in ki jc po zakonu kazniva, ne more ostati brez obsodbe. 3. Kčnstatirano je nadalje, da so neke edinice našega udruženja začele gaziti tudi pozitivne predpise pravil in poslovnika. Tako je V Beogradu bil sestanek vseh .treh društev s teritorija uprave mesta Bepgrada. Na tem sestanku je bila sprejeta obsodba dela izvršnega odbora in sekcije mesta Beograda. Dasi čl. 33. pravil predpisuje, kdo predseduje skupščinam. a člen 37. odreja kvorum za sklepanje, in ako čl. 28. predpisuje, da dobijo delegati mandate od svojih društev in ti iznašajo svoja poročila, vendar sc sklicujc sestanek, ki rešuje pppolnoma organizačna vprašanja v odsotnosti petih dekgatov Sekcijske skupščine. Poleg tega ie ta sestanek sklcpal, ne da bi bila prej plačana letošnja članarina, s katero so vezane tudi pravice, in brez predhodno ugotovljenega prava članstva vseh prisotnih. Po izjavi opozicijc je imel ta sestanek namen, da »izrazi psihološko nerazpoloženje napram delu glavnega odbora brez ozira na praviio obliko«. Zahteva se torej od odbora polnopravno upoštevanje sklepov tega sestanka, a ,se noče upoštevati stališče odbora, da se morejo taki sklepi sprejemati samo v mejah pozitivnih predpisov pravil. Hotelo se je ustvariti v javnosti efekt za vsako ceno, pa čeprav proti pravilom, ki so danes veljavna. 4. Ravno tako ncpravilno je bil objavljen v javnosti potek zadnje skupščine. Opozicija oporeka v listih vsak sporazum, dosežen v posameznih odborih, ki se je nanašal na debato v plenumu skupščine. Gre preko vseh dogovorov predsednika udruženja š prcdstavniki posameznih sekcij glede nadaIjevanja skupščinskega dela prvi dan in se enostavno poudarja, da je prcdsedstvo postopalo samovoljno in zaključilo skupščino brez vsakega kontakta. Dasi so se izognili poimenskemu glasovanju pri poročilih finančnega odbora. ko jc to želela večina in je želel tudi odbor, vendar trdi danes opozicija, da odbor nima večine članstva v udruženju. 5. Kar se tičc scdanjih pravil udruženja, je ugotovljeno, da je sedanja opozicija oporekala njihovo veljavnost s trditvijo. da ne odgovarjajo željam vsega učiteljstva. Težišče spora je v vprašanju pravic upokojencev in učiteljev, dodeljenih drž. prosvetnim oblastem, da bi mogli biti izvoljeni v odbor, nadalje v vprašanju o prpporcidnalnem sistemu volitev in nazadnjc v vprašanju tajnega glasovanja. Glavnemu odboru so znani vsi prpjekti za spremembo pravil in vsa prizadevanja. da se pravila spremenijo. Ravno tako so glavnemu odboru dobro znane vse okolnosti, ki jih je treba upoštevati pri spremcmbi pravil. Izvršni odbor smatra, da brez popolne pomoči in solidarnosti ni mogoče rešiti vprašanja o spremembi pravil. Dokler se pa ta ne izpremcnijo, se mora vršiti vse delo v zmislu njihovih predpisov. Ako obstojajo nejasnosti, tedaj smatra izvršni odbor, da je za tolmačenjc poklican edinole glavni, odnosno izvršni odbor, ki je dobil mandat neposredno od skupščine a ne da izdajajo tolmačenja posamezne manjše edinice udruženja, ali posamfzniki, kakor se je to zgodilo v nekaterih krajih in celo v Beo^radu. 6. Nazadnie je ugotovljeno. da jc nepravilna kritika dela sedanjega odbora imela za posledico preveliko občutljivost članstva, tako da je borba v poslednjem času prežeta z ncstrpljivostjo. To je vplivalo tudi na posameznc vidne predstavnike sekcij in sreskih društev, ki so do pred kratkim podpirali izvršni odbor pri težkcm delu in so odstopili s svojih dosedanjih položajev, ali pa so se orientirali proti svojemu dosedanjemu prepričanju. Radi vsega navedenega sta soglasno sklenila izvršni in nadzorni odbor na svoji seji ob polnoštevilni udeležbi po vsestranski razpravi naskdnje: a) da vsi člani izvršnega in nadzornega odbora stavijo na razpoloženje svoje položaje: b) da se skliče seja glavne^a odbora za 19. oktobra 1933; c) da na seji glavnega odbora ne prisostvuje izvršni odbor, dasi ima do tega po pravilih pravico; č) da glavni odbpr sprejme sklepe, ki naj razčistijo situacijo. Dasi sta izvršni in nadzorni odbor prepričana, da sta do sedaj vršila uspešno svojc delo s pbmočjo zaupanja vcčine čjanstva, dasi je mandat članov izvršnega odbora mnogP širšega značaja, ker izvira neposredno iz glavne skupščine, vendar se ne želijo člani uvršnega odbora okoristiti s pravico prisostvovanja na seji glavnega odbora samo iz dobre volje. da se upošteva želja predstavnikov Opozicijc. Soglasno stavljata svoje položaje na razpolago glavnemu odboru izvršni in nadzorni odbor. ker hočeta konzultirati glavni odbor, ali uživata njegovo zaupanje. Zaupanje ali nezaupanje izvršnemu in nadzornemu odboru se ne more omejiti z ničemer napram poedinim osebnostim teh dveh odborov, kot izvršni in nadzorni odbor: ali naj ostaneta v sedanji svoji sestavi, ali pa naj se jima odreče zaupanje kot celoti. Ako izvršni in nadzorni odbor uživata zaupanje glavnega odbora, kar naj glavni odbor ugotovi z glasovanjem in pismeno. tedaj bosta oba odbora nadalje vršila svoje dolžnosti do prve redne glavne skupščine, na kateri se bo itak vršila volitev novega izvršnega odbora. Ako izvršni in nadzorni odbor ne uživata zaupanja glavnega odbora, tedaj naj glavni odbor skliče izredno skupščino, na kateri naj se izvršijo volitve novcga izvršnega in nadzornesja odbora, Upoštevajoč vse predpogoje, da bi se po predpisih pravil mogla vršHi ta skupščina. Samo enega izmed teh dveh sklepov more sprejeti glavni odbor, a je pri tem paziti, da bo v skladu s predpisi pravil. Opozarja sc glavni odbor, da izvršni in nadzorni nc bo izvršil niti enega sklcpa, ki bi bil v nasprotju s pravili udruženja, ali ne bi bil osnovan na predpisih pravil. Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu 15 oktobra 1933. Tajnik: RadojeVič. Predsednik: D. Rašid. ^lcdij# f^jdpisi vseh članov izvršnega in nadztirncga odbora.