A rodskih reci Odgovorni vrednik Ur. Jane» Bieiweis. ■■•MM Te čaj JE. saboto 14. februaria (poznozimna) 1852 # List Narodna pesmica iz Po i j an od JBLnpe• Zapisal kakor čul Marko Kobe. Tičica zove ljubico. Jabuka se potočila vse drug ri nob rodi 5 drug se pri bolni V • t • živini e m vina ne sme delati, se ne z Jasli ali druge reci v hlevi, drug bit se rabi Bolna ži Po srebernem polji; > Za nju place devojcica Suzami se bori. Nepláči se, devojčica! Tu ni tvojga druga. Do njega je dovet gor, I deseti zelen bor, Za-nj privezan vranac konj. Na vrancu je sédelce Na sćdelci zibelka, U zibeli detece, Na detetu srebern pas, Na pasu je jabuka Na jabuki rožica skinj morajo med zdravljenjem vsaki bati j da se živina z odpadenimi garjevimi lu na pašo pušati ina radadergne pro t i sama sebe iznoviga ne oskruni m se le potem, ko je živina popolnama zdrava , se za more na kak drug čeden kraj hleva prestaviti, m ? kj loj tre še bolj raJ popřed stal z je m lugam dob će se potem pooblj se moraj jasl 5 poribati, sten£ se mo r in dobro zribati, in će so zidane, prebeliti ce so pa lesene pooblati. Cela oprava, kakor komat berzde, ujzde itd., kar se je pri bolni bilo se mora z vrocim lugam dob živím zmit 9 ra m j ? Na rožici ticicaj Tica milo pôje Tebe k njemu zove. več dni na soncu sušiti, in kar ni kake vrednosti je naj bolje, da se sožge 7 Le Po due e n je y kako se ima ravnati pri konjskih nalezljivih yarjah ali grintah. (Konec.*) Razun teh je še mnogo drugih zdravil, ki se pri garjah tudi z dobrim izidam rabijo, brez da bi , će vsi sosedje tako ravnaj o, ki imajo garjeve konj e, se odžene ta bolezin ; če je pa le en zanikern vmes, bo od njegove sosedova živina bolezin nalezla, ker je znan pregovor: „ena gar jeva ovca oskruni celo čedo". To veljá tudi od konj Gospodarske sknsnje # sploh (^Poskušanje mléka (Milchprobe). Znano je . da. posebno po veličili mestih, nespošteni kako zmed njih posebno zdravilno moč imelo. Zlo prodajavci mléko pogostama z vodo ali drugim ojstrih zdravil, kakor: sublimata, rudećiga rečmí mešajo, Zvediti torej, ali je mléku vod« precipitata, zeleniga volka, ali clo mišice in hu- primešana, se ena kaplja mléka na noht palca kane rabiti, kernapčno Ostane kaplja vkup in visoka, je mléko čisto ako dičeviga olja ni nik dar varno rabljeni zlo škodjejo in ker popřed imenovane zdra- se razteče u več kapljic, je mléko z vodo zmešano vila vedno pomagajo, ako se natanjko po poduku ~ rabijo bajo in hraste natanjko odpraskajo, preden precejenim ovsenim pšenam, in enakimi rečmí se zdravila namažejo To skusnjo zabraniti, zmešajo pa zopetmléko j in ako se garjevi kraji vselej dobro zri- velikrat s tanjko kuhano štirko, s kuhanim m Pa V VVJ VlilUI ▼ U V1AI114 U v; 11IAI11 ^ A 11 V>1J l« lllilll JL VVJUI1« X tudi ta goljulija se da lahko spoznati. Namešaj sum Notranje zdravila pri garjah ne pomagajo ljivimu mleku malo kapi jic raztopljeniga joda (Jod veliko, če se pa vender kaj rabiti V ■ a a a« a m hoće, naj se da : auflosung), in goljufno pokvarjeno mleko bode na Stupa brinjevih jagod, sroviga antimona in ter- enkrat modro (plavo) postalo. Jod se dobi v apoteki pentinoviga olja, vsaciga lot, z nekoliko moke (Me hraniti). Prav dober pomoček, meso in vode v testo napravljeni se dvakrat na dan noter in druge reci, ktere lahko gnjijejo, deljćasaohra daje ; ali grenke soli lote 5 korenin 2 lota, žvepleniga cveta stu stupe encijanovih tudi v te lot niti. je tišti novo iznajdeni mok, kterimusek ? pravi Nekoliko kapljic tega moka se med ? dvakrat na dan. Če gré blato zlo suho in bokal vode zmesa; u to vodo se meso pomoći Po malokrat od živine, naj se rabi stupa Iopatike z takim se dolgo časa popolnoma dobro in zdravo lot ^ V Ul I lilu 2 44 ^ ^ A ^ l* A drobno zrezano navadno žajfo, vsake kterih se svalki napravijo in tako dolgo enkrat na dan noter dajejo, da blato bolj mehko postane. tem 5 ohrani (.Krompir hraniti). Po nar novejših skušnjah cjv,, v.« ro,Muv. ^ se da krompir dolgo hraniti, ako se u kleti ali da se bolni konji ozdravljajo, pa še hramu ena lega oglja napravi, na to pa krompir ni vse storjeno, ampak mora se tudi zato skerbeti, nasuje. Tukej tudi ne izraste. Tako nasut krom da drugi konji bolezni ne nal ezejo. Mora pir se dober in tečen skoz celo zimo do pomladi se toraj bolna živina v hlev na tak kraj postaviti, ohrani in še tako dolgo, dokler noviga ni. da nobene druge živine ne doseže; škaf, čedilo in _ 50 Mahosnih bukev je Slovencam zdaj bukve naj so i z ver s tne potreba ? . i Pervič bukev za sole, posebno za ljudske začetne, za sole po deželi, pa tudi za vekši realne in latinske šole. Kakošne pa naj bi te bukve bile „ kako osnovane 5 kaj obsegle 5 so učeni rodoljubi že davnej in tolikanj govorili in pi da kaj boljiga ali novejšiga pristaviti ne mo kakor le to. da so slovenske šolske bukve sali 5 remo AV^.V,, WVT , * V, ~-- nam silno potrebne, da bi se torej kmalo izdelale ter mladeži u roke podale. (Samo slovnic imamo že preobilno). knjig Boga Drugič je Slovencam potrebna knjiga vsih y pm • i 1 V # « 5 studenec vére in resnice, beseda ziviga sveto pismo. Že je zasijala prijetna zar ja, ki je obetala nam to knjigo u domaćim je ziku prinesti — pa žali Bog! komaj se je prika zala , je zopet zginila. Dobro in izverstno poslov ljenje celiga sv. pisma pa ne more biti naloga eniga samiga možá akoravno velikán bil na duhu in vednostih, pa tudi Metuzalemovih let doživel. Združenih moči je tii treba! Tretjič treba nam je kakor ribi voda nara voslovskih, zemlj opisnih in zgodovinskih knjig. Četertic potrebujejo Slovenci slovarjev, po sebno obširniga slovensko-nemškiga in ne m s ko slovenskiga; potem pa tudi slovarjev greško- slovenskih in latinsko- sloven skill za čitanje (branje) in prestavijanje greških in latinskih klasikarjev X»/ 'i* Petičso Slovencam potrebni klasikarji greški in rimski pošlo venj eni. Pisatelji namreć leti so bili, so in bodo na veke posnemanja vredni izgledi za vsako literaturo. Pa ni vsakimu dovoljeno, pri izvirnim studencu veselja in vednost zajemati; ni vsakimu greški ali latinski jezik razumljiv, ki bi radHomera, Pindara, Platona, Horacia in Virgilia, Cicerona in Tacita, ali druge enitne stare pisatelje bral in uži val; tak seže po i u prevode, kterih, in to izverstnih, že skoraj vsak narod ima 5 slovenski jih dosihmal še pogrešuje knjigami imenovanih verst naj bi se torej temelj postavil slovenskimu slovstvu. Niob hodno potreba, da dobi ljudstvo veliko bukev za Stari Greki in Rimci niso bili tako s popisanim in nati skaním popirjem blagoslovljeni, kakor sedajni eu ropejski narodi; le malo njihovih spisov je do na ših časov prišlo, pa ti mali so predobri, so iz verstni, so klasični, so vredni, da jih pažljivo omiko in izobraženje; naj le dobrih dobi! prebiramo in vzivamo. tem se tudi odpravi bojazen taistih 5 ki pra da mi Slovenci ne moremo la s tne literature zadobiti, ker nas je premalo (komej poldrugi mi lion). Tudi starih Grekov ni bilo veliko, tudi še dan današnji Portugalcev, Holandcev, Novogrekov in druzih narodov ni veliko število, pa vunder so imeli ih imajo lastno in imenitno literaturo. Torej ne obupati, dragi domorodci! Pogiim u sercé in u roko pero, ter delajmo in trudimo se za omiko in izobraženje svojih, tako dolgo zanemarjenih, u tmini duha ležečih bratov ! Pripravljeno je polje 5 to na slovenskim svetu; le delavcev se potřebuje polje pridno obdelovati. Naj bi torej vsak, komur je dan nebeški dar pisanja, saj ene ali druge bukve spisal, pa te * Greško - in latinsko-slovenski slovarji po naših mi slih se za dolgo časa ravno potrebni niso. Vred. 1 j ene to je dobro premiš 5 *J » ti onitj if J«^, UUUIU JJ1CI1I1S- dobro zložene in razumljivo pisane Tacih bukev bo narod že kupoval in jih prebiral ter veselje nad njimi občutil v mnogih časih in za devah. Pisateljem pa bota slava neumerjoča hvaležni spomin še poznejih zarodnikov obilo pla čilo za njih trud in marljivost! J. š. in Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. Iz Dunaja se piše „Novícam" za slovanskiga popotnika : Slovanski bal, 8. t. m. overševan, je bil tudi letos kaj lep, in je terpel od sedmih zvečer do petih zjutraj druzega dneva. Med imenitnimi povabljenimi raznega stana smo vidili tudi gospoda dr. Miklošiča cr to Vuka Štefanovi ča z bistroumno hčerko . y g. dr. y Subotiča in gg. plemenita Ožegoviča in Bužana oba svetovavca tukajšnje najvikše sodnije in verla domoljuba. Izmed gospodov ministrov sta počastila letos to velikánsko veselico slovansko, ker je bil tisti večer tudi pri g. ministru - predsedniku knezu Švarcen- , še le po polnoči samo gosp. dr. Bach in b er gu bal gosp Baumgarten. Gospod dr. Mik loš i č je odpisal te dni gospodu ministru poduka gr. Thun-u, kteremu je slovanski narod jako pri sercu, da so šolske slovenske bukvice tudi za naše brate Slovence v Šopronski županíi na O g e r s k e in pripravne y ravno tako horvaške za ondotne Horvate. Gospod minister poduka je naročil gospodu dr. S mnogoverstnih spisov Suboti ču, da naj sostavi iz serbskih pisatelje v berila za gimnazije vojvodine s]e r b s k e. V poslednji seji prirodoslovnega odbora č e s k e g a muzeuma se je sklenilo začeti izdajati češki časopis prirodoslovnega (natoroznanske cr to obsežka, kte rega vrednik bo slavni profesor dr. Purkyne. pa da bode začel ti časopis izhajati, še ni znano. Kdaj Te dni je přišel v Pragi na svitlo „k r a s o r e c nik", to je zbirka pesem različnih pesnikov, ktere je izdai gosp. Dom. Pich le m. i* V Belemgradu je prišla na svitlo knjiga pod naslovam: „Načela fizike za svoje učenike in samouke napisana od Vuka Marinkoviča, med. doktora, u liceuma knježestva serb-skega fizike profesora, i društva serbske slovesnosti člana". „Neven", ki to knjigo na- iztisov na svitlo prišlo znani y obžaluie, da ni 55 mnogo 9 ker bi bila ta knjiga prav pripravna za sole. n» Poljsko slovstvo se je v letu 1851 z marsi- kako novo cvetico okinčalo. Tako je prišlo na svitlo slovstveno skie" zgodovinsko delo : od » Pismienictvo Pol Aleksandra Maciejovskega ; 55 Prawo Vyznám yy prywatne Pol ski e" od Bandtkia; Zaporože" od Gliszcynskega ; ravno ta pisatelj je přestavil spis Kalimacha : 55 porážce Varnenské". Tripplin, ki je po zamorskih krajih dolgo potoval, posebno po Afriki, je izdal svoj potopiš pod našlo vom: yy P odr o že". a Kraszewski je izdal roman: „Ko y Korzeniowski íí 55 T a d e u s z B e z i y Adam Kosinski „Ditě královské « 55 medjanci m i e n c y * Profesor dr. Smetana v Pilznu pripravlja s porazumljenjem ministra poduka matematiko za tretji in četerti gimnazialni razred; pervi del za pervi in drugi gimnazialni razred je spisal gosp A. za pervi in Culen. i«'. V Pragi je prišla na svitlo knjiga pod našlo vom: „Povidy otce Jaromíra a diti Po naslovu so y y se zamoglo misliti, da ta knjiga obseze po 51 vedke , pa je vendar zgodovinskeg govori o zgodovini Judov, popadka in povémo. Cela Dolnjiška županija, ktere polovica se po Cinjanov, Egipcanov in Iz prav prijetnih vinskih goricah razprostira, polovica pa raelcev, Feničanov, Asirjanov, Babiloncev, Perzanov v lepo ravnim polji med Savo in Breganco leží in macedonskih vojsk ter se končá z Arlaxerxesom Dol- sploh od 9 se prijetniga grada gorokim Pridjan je tej knjigi tudi zemljovid starega nuje 1 imé si naši beli Kraj „M o k r i c e" „Mokrisko" ime tako veka iz časa D Ta knj • v • prilastujejo, de je posebno za mla- nocejo biti ne Krajnci ne Horvati, le Mokričani se ho dost pisana; veljá le 24 kr., zemljovid pa 10 kr čejo zovati. Vse druge sosede tudi iz nar bližnjih kra Go 0 V Ministerstvo uka na |P rus kim je dovolilo v podporo slavnih pisateljev 1000 tolarjev na leto. # Ker smo omenili o izdanju „Palmat Kristiade", da je po besedah Starčevića ilirska matica pred izdanjem to delo nekaj pilila , nas naprosi odbor jev Krajnske dežele imenujejo večidel in nar raji rence". Uzrok tega pa je v r> legi kraja iskati. Samo ce sarska cesta nas veže z Krajnsko h straní smo od Staja Mokriško se raduj mi zemljo ; od vsih dru-Horvatov in Vlahov obdani. ga talianskimu podobniga » m a t tudi J zagovora pravi čj eg 9 pomniti, v kterem b- podnebja; ima čiste dobre vode v mnogih studencih in da je to zavolj tega storila, ker se derží o pravopisa, kterega pišejo večidel vsi pisatelj 9 ne le matičarji, ampak tudi druzbeniki za povestnico jugoslavensko, in ker je tudi že v letu 1849 odločilo na Dunaji več Ilircev. se tesra nravoDisa deržati. Da ne delà nadstrešice besedice skrajsane zdrav čist zrak. De je kraj resnično prijeten in dober, priča nar bolj to, de od vsih vetrov ljudjé so se tukej naselili Štajarci, Madjari, Taliani in tudi zdaj bi se še marsi- y y A se tega pravopisa derzati. nad ki, ka, ke, akoravno so te e. stori to za- kdo rad v našo županijo vrinil. Mokričan pa le redko svoj dom zapustí in takrat le iz važnih uzrokov. od koj 9 koj koj volj tega, ker še ni na tanjko odloceno, kdaj in da se ima nadstrešica ^ rabiti. Da pa p o 1 o glasa-pred izpušča, stori y y itd ker tudi Serb tako r ne piše in e ali a v besedah p to zavolj sloge južnih Slavenov , pišejo in ker se je tudi že z glagoljskimi čerkami tako pisalo. Kmetijstvo pri nas je večidel še na niski stopnji tudi s kupčijo in rokodelstvam se Mokričan ne pečá njegovo veselje je le vinska gorica; na njo zaupa, njo le pridno oskerbuje. Novcov (denara) ima naš svet prav malo ; pa jih tudi nima od kod vzeti. Zeruja mu tudi v dobrih letih primanjkuje in le vino mora dati stibro, obučo, orodje ? iz vina se dobi penezov za prepiše in vse druge potrebne Zato je pa vselej, kadar terta dobro ne obrodí řečí. y IVovićar iz slovanshih hrajev. Zagreba. 2. februarja je imelo društvo „za povestnicu jugoslavensku" drugi velki zbor, h kteremu se je mnogo prijatlov zgodovine snidilo ; med druzimi tudi ban Jelačić, ki je zbor s krepkim govo- pri nas velika revsina, kakor lansko in letosnje leto. Zraven tega je pa še starinska vkoreninjena navada še celo leto pri kakim bogatinu na vino posojevati, poprej ko se terta obreže, in tako se vina le malokdaj naravnost tovornikam prodajajo, iz večiga se po niski ceni v klete opomnjenih bogatinov zvozíjo: Nekaj se rom pozdravil in društvu vso pomoč obljubil. Potem je tudi zasluži pri vlaki ladij na Savi. Pa le redkim vlaka cr ospod predsednik Ivan Kukuljević govoril in na- dobiček donaša. znanil, kaj da je društvu dosihmal doveršilo. Mirko Bogo vic je predlog storil, da bi se razun druzih udov, ki po jovlaka sploh več Z dobro vest jó za morem rêci, da lad škodje, ko hasne. (Dalje sledi.) 2 gold, na letu plačujejo, tudi vtemelitelji društva vpe ljali, ki bi 50 gold, enkrat za vselej plaćali; ti pred log je bil poterjen. Potem so se nekteri udje, med druzimi tudi lz Kočevskih hribov. J. Veseliga ne vém ,,No- vicam" iz naših Kočevskih zaplankanih hribov nič pisati H. Costa na Krajnskem in g. Puff Većina ljudi je ze v hudi stiski, in kaj se ne bo, preden novina dojde! Ce pa letošnja letina fali, bodo ljudjé na Štajarskem za čaštne ude izvolili. 6. list „Ne glada mèrli. Grozno me Je ganilo, ko sim uni dan zve vena" prinese zivljenjopis izverstnega Krajnskega slikarja (malarja) gospoda Langus-a, v kterem so tudi vse njegove bolj imenitne slike po g. Ivanu Kukuljević u po točnim izvedenji popisane dil 9 de, ko je neka gospodinja svinjem v korito jedi natresla, se je neka grozno lacna ženska oseba tiho prikradla, vratica odperla in naglo po svinskim jedila \V Iz Koroskega. Po poslednjem popisu živi na Ko roškem 319.224 duš v 11 mestih tergih 9 20 predmestjih, 25 y 2747 vaséh in 47.785 hišah. Iz Celja 10 febr Ana A r y znana po gla soviti porotni pravdi v Celji, se je te dní tukaj omo hlastala in v sé metala. Presušeno répno perje kuhano je s svinjami vred jedla ! V nekterih hišah nič več druziga ne primorejo, kakor še kaj maliga kisle repe ali pa kak korén. Ko to pojedu, bodo gabali. Nekteri so že od strada v glavi zabútli. Korúna je bilo čisto pa še to drobiž in je tudi pognjil. Ko spomlađ y žila nespodoben hrup celo v cerkvi malo pride y * • J 7--J ------- ------J ----------lug ^ U*/ MUUU IJUUJt DvUlvIlU V tt pi Uli UUIU , UU nekiga točárja je vzela. Ob poroki je bil velik rúna ne žita. Dnarjev ni; zadolženi so ljudjé ne bodo ljudjé semena vec prihranili, ne od kode je deželna sodnija iz Celj Slisi se , da pride proc groza; upati noče nihče nič več. Dragoletniki ? y ki še kaj imajo, sebe gledajo ; kaj nek bo, kadar spomlad lz Mokriskiga. Ljube Novice ! Vsaki kraj naše pride ? ! Nedolžnost se mi nar bolj smili i ki lacna drage domovine se je že veckrat opomnil in s Slovenci joka! Nekaj pomoci pričakujemo od Ljubljane. Skerbni krog in krog soznanil ; hoćemo se tudi mi iz zadnjiga gosp. poglavar nam obeta pomoci, pa se še prav ne vé, kotiča krajnske dežele enkrat oglasiti Neznani smo koliko in kaj, in komu bode. Slišal sim, da bodo Ie vam se; torej je potreba, de vam nar poprej svoje imé zemljaki zberšine deležni postali; pa nocem verjeti; kaj bo eicer iz tistih, ki nimajo pod milim Bogam druziga nič, ko nič in pot do groba! Slavni predsednik društva Kuk nam po enjopisa našega Lang povestnico jugoslavensko g. ekoliko iztisov imenovanega a 9 da med vsimi iz kterega tudi zvémo, govimi učenci so nar izverstniši tri lz Ljubljane. Ravno zvémo, da na enako pri pé: Jozipa St m • v • bivši Ljublj thala na D Kost patica reda sv. Ursule v tožbo tudi od druzih strani, kakor jo je g. P listu k. v 11 Amalia Oblak, sadaj žena žl. g. Hermanns 55 Novic" zoper mostníno in cestníno v Kurji in T Lip • V 9 sadaj žena g. dr Vaši razglasil y v J éCk neki poslal naš magistrat g. nájem na v Gradcu. Hvala lepa prečastitemu g. Kuku Ijevic-u, da se prijazno ozira tudi na in njih zaslužene možé! ke krajne Vred. niku cestníne izpis tište cesarske za vse dezele veljavne mostninske in cestninske postave od 17. majnika 1821 pod štev. 996 9 razglašene po našim dezelnim pogla 52 varstvu I. jania 1821, štev. 6567 * ktera se dan današnji veljá, in pod cerko jih takole govori : „V kra f kjer je cestna pregraja (šranga) postavljena i je 1) ži za prebivavce tistiga kraja čestní ne prosta vina, ki se na pašo, za ozdravljanje ali podkovanje žene, 2) vožnja za poljodelstvo, namreč : plugi. brane, gnoja, mavca (gipsa), će se ta berž po senožeti ali njivi potroši, in podorje in će je to doloćilo poterjeno z dokaznim listam gosposke ; 3) cestm'ne so proste vse gospodarske vožnje (aile Wirthschaftsfuhren), ktere prebivavci tistiga kraja s svojo lastno ali v tištim kraji najeto živino opravljajo, ali za oskerbovanje svojiga gospodarstva ali rokodelstva tako potrebno imajo, da se prav za prav ravno tisto blago sèmtertje vozi na priliko: če se žito ali moka za mlin ali za peko, ali fabriški izdelki v bližnjo valjavnico ali v apreturo y ali pri kmetijstvu poljsko séme ali pridelk iz polja ali derva iz gojzda za svojo potrebo vozijo Ci To so besede ce sarske postave, v kterih se noben razloćek voz med lojtrami in kripo ne delà , če le je vožnja (die Fuhr) za gospodarske potrebe; za to pravi postava : „vse gospodarske vožnje" (allé Wirthschaftsfuhren) in ne razločnje voz (Wirthschaftswá tr e» en). Nadjamo se y da po tem takim g. najemnik mostníne in cestníne v Kurji vasi prihodnjič od nobene gospodarske vožnje Ljubljančanov na mah ne bo mostníne ali cestníne terjal, naj pelje kdo séme , pridelke ali kakošno drugo za gospodarstvo potrebno reć na lojtrah ali na kri p i, ker to bi ne bilo postavno. Iz Ljubljane. V poslednjih Novicah omenjeni stekljíne sumljivi pčs je v torek ponoći za stekljino poginil; raztelesenje je poterdilo, kar poslednji čas ni več dvomljivo bilo — gotovo stekljino. Škozi 6 tednov so predpisane postave zastran psov tedaj v veljavnost sto- pile. Naj vsak gospodar, ki le kolčikaj misli je njegov pčs utegnil biti s steklim v kak ošni dotiki, čeravno ne od njega popaden, taciga psa berž naznani mestni gosposki ali ga v zivinozdravmsnico posije, ker nevarnost strasna mora tukaj vsako nagnjenje do psa zatreti. Ker se sliši, da je stekli pčs se cio na Ver hni ko zasel, bo prav sedaj po celi poti na pse oštro paziti. — Posveti zavolj prihoda m i 1 o s t i n k (barm-herzige Schwestern) so se iznoviga oživili ; nar veči zadrega je le zavolj njih stanovanja; pa če ne bojo imele las tne bolnišnice , ne more ravno teško biti jih kam spraviti, brez da bi se redut zato vpotreboval y ki je o mno rr druzih zadevah městu sila potreben, ker y tovile, o tem ni dvombe več sedaj v m es tu nimamo ne eniga poslopja za kakošno posebno napravo, razstavo, slovesnostitd. Slišimo tudi, da nekteri svetjejo : naj bi se milostinke popřej na po-skušnjo vzele. Da je red milostnih sester v postrežbo bolnikam prav korišten, so že skušnje povsod dogo- ali so pa za Lj u b 1 j a n o potrebne in iz česar bojo žive le: to se mora pa popřej dobro prevdariti in ne vse le na premenljive milodare zidati. Stanovitna milošnja naj bo tem elj te nove naprave, ker zmiraj le daj! daj! in povsod le daj! daj! bo na zadnje že vsacimu preveč. — Gosp. deželni poglavar je tudi poslednji po „Novicah" nabrani znesek z 22 36 kr. za nesrečoike Ložane , Metli W + ▼ * * cane in Cernomljane z zahvalo sprejel in vredništvu naročil : naj blagoserčnim dobrotnikam za dane milodare damo njegovo sercno zahvalo na znanje, kar s temi versticami radi spolnemo. * Ta postava je zapisana v 3. zvezku »Sammlung der po-litischen Gesetze und Verordnungen fiir da« Herzogthum Krain und den Villacher Kreis Karntens im Kônigreiche Uhrien Jahr 1821. Novicar iz mnogih Hrqjev. 21. dan t. m. stopi nova postava, veljavna za vse cesarske dežele razun vojaške meje v veljavnost, po kteri je vsako hudobno poškodovanje železnice oštro prepovedano in bo kot oćitna silovitnost kaznovano s teško jećo od 1 do 5, ali od 5 do 10, ali od 10 do 20 let ali clo za celo življenje; je pa kdo po takim po- škodovanji ob življenje přišel inje zamogelhudodel- glavo nik tako nesrećo pred vediti, taciga bojo cio ob djali. Poškodovanje telegrafov se bo kaznovalo s teško ječo od pol leta do 5 let. Ministerstvo kup cijstva je tarifo voznine po železnicah enmalo visji postavilo: člověk v vozu 1. razreda plača za 1 miljo namest 18 krajc. 20, v 2. razredu 12 krajc. namest 11, v 3. pa 9 krajc. namest 8; — tarifa za cent blaga 1. razreda je za 1 miljo 1 krajc. namest 3 vinarjev y za blago 2. razreda poldrugi krajc. na mest 1 krajc. in 1 vinar y za blago 3. razreda pa 2 krajc. namest 1 krajc. in 3 vinarje. Od 1. marca tega leta jenja tišti poboljšek, ki ga je na železnici iz Dunaja do Ljubljane blago 2. razreda sedaj vživalo in stopi navadna tarifa v veljavnost. V kmetijstvu so prišle sila goljufne nemške bukve na svitlo podime-nam „Wichtiges Geheimniss fiir Landwirthe: Kopps che- (po slovensko : imenitna skrivnost za kmetovavce: Koppov kemijski gnoj); veljajo te r> mischer Diinger « bukve 5 fl. 24 krajc., in vsak, kdor jih kupi, se mora zavezati, da do 1. prosenca 1860 ne smé nobenimu druzimu te skrivnosti razodeti, ce ne, plača 50 tolar-jev kazni!! Izdajatelj teh dragih bukev misli, da bo do leta 1860 ze dosti kmetovavcov osleparil. In v čem y °-erm 6 čevljev visok zrase » obstojí ta skrivnost, ktero brez strahu kazni svetu na< znanimo? — da z neko štupo, ki le 5 grošev veljá se da 1 oral gnojiti! in po mervici tega gnoja ! ! Zložene so pa te bukve takole : v 26 versticah je 13 predpisov (receptov), kterih nobeden ne zapopade drobtinice zdrave pameti, po tem sledi na 10 stranéh poduče nje, kako ta kemijski gnoj rabiti y in poslednje so na 24 stranéh teh laži. Ce že spričbe, ktere poterdijo resníco vsak prost kmet vé, da v kmetijstvu i z nič nič ni se je toliko bolj nad prederznostjo čuditi, ki se pod stopi tako sleparijo po 5 . 24 kr. svetu ponuditi ! Hudodelnika, ki je po življenji kraljice Španjolske stregel in jo z bodalcam na roki in persih ranil, so ob glavo djali. Imé mu je bilo Martin Merino, bil je do leta 1821 minih Frančiškanskiga reda. je pa potem samostan zapustil in zlasti po Francoskim bival. Bil je že 63 let star. Od konca je tajil; kmalo pa je vse obstál. Kaj ga je k temu hudodelstvu nagnalo, se ne ve. Poročnik austrianske vlade pri vladi severne Amerike je stopil iz vse zaveze s to vlado in je to svoji vladi na Dunaj na znanje dal. Ali je Košut te razpartije kriv, se ne vé. Košut je na svojim poto-vanji po Ameriki v Pitsburgu hudo zbolel. Zahvata. Častiti g. Jer ne éastitim g. korvikarji P D 10 fl v Vip za P nam je poslal po ernov spominek za kteri » njego sin rajnki g. dr. D v Gorici kte riga nam nemila smert prezgodaj vzela, ravno pred svojo zadnj uro doneske nabirati zacel. Odbor slov, društva simo slite > y Pogovori vređnistva Gospodu iz Mkčg: Hvala lepa! Vse nam je draço; pro-česar ste obljubili. — Na vprašanje iz Dunaja: Le po-kratko in dobro po domaće, kakor smo iz Vaših rok že vajeni. Natiskar in záložník Jo O Blaznik v Ljubljani.