GDK: 581/584 Problemi in dileme pri izdelavi tematskih gozdarskih kart Milan JUVANČIČ* Izvleček Juvančič, M.: Problemi in dileme pri izdelavi tematskih gozdarskih kart. Gozdarski vestnik, št. 4/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini , cit. lit. 28. V članku je obravnavana računalniška tehnolo- gija izdelave kart, dani so predlogi za njeno postopno uvajanje pri izdelavi gozdarskih kart. Tehnologija izdelave tematskih gozdarskih kart mora biti prilagojena stopnji računalniške obde- lave prostorskih podatkov pri gozdarskem načrto­ vanju. Posebej je poudarjen pomen medseboj- nega tesnega in aktivnega sodelovanja gozdar- skega strokovnjaka, kartografa in računalnikarja pri izdelavi računalniških tematskih gozdarskih kart. Ključne besede: gozdarska karta, računalni­ ška tehnologija, kartirni sistem. 1. UVOD Kartografija doživlja v zadnjem desetletju izreden razvoj, ki je pogojen po eni strani z razvojem znanosti in novih tehnologij, po drugi strani pa z naraščajočim povpraševa- njem po kvalitetnih grafičnih in kartografskih izdelkih. Povpraševanje kaže na to, da imajo uporabniki karto za pomembno in eno najboljših sredstev vizualne komunika- cije , ki daje najbolj neposredno, večstran­ sko in objektivno sliko in predstavo o pred- metih, pojavih in stanjih, ki nas obdajajo. Vizualna komunikacija s slikami, diagrami in kartami omogoča logično sporazumeva- nje in hitro zaznavanje in spoznavanje ve- like količine podatkov in informacij. Karto- grafski način prikazovanja je tisti, ki dodaja pisni in numerični informaciji prostorsko komponento in omogoča lažjo primerljivost z različnimi prostorskimi enotami. To pa je * Prof. dr. M. J., dipl. inž. geodezije, Biotehni- ška fakulteta, Gozdarski oddelek, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija 194 G. v. 4/92 Synopsis Juvančič, M.: The Problems and Dilemmas in the Elaboration of Thematic Forest Maps. Go- zdarski vestnik, No. 4/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot 28. The article deals with the computer technology of the elaboration of forest maps, giving the suggestions for its gradual introducing into forest maps elaboration. The technology of the elabora- tion of thematic forest maps has to be adapted to the degree of the computer processing of environmental data in forestry planning . The sig- nificance of close and active cooperation of a forestry expert, a cartographer and a computer expert in the elaboration of thematic computer forest maps has been given great emphasis. Key words: forest map, computer technology, map elaboration system. kvaliteta, ki daje karti vsaj takšno vrednost, kot jo imajo druge oblike informacij. Prostor- ski načrti, tudi gozdnogospodarski, vsebu- jejo vse več slik, grafikonov in tematskih kart. Ponudba in povpraševanje porajata kot tržni kategoriji številne probleme in dileme pri izdelavi kart, predvsem tematskih. Upo- rabniki potrebujejo za obravnavanje pro- stora veliko število najnovejših podatkov, tudi takih v kartografski obliki, sicer je lahko analiza o prostoru enostranska in nepopol- na, odločitev pa slaba. Ročna izdelava tematskih kart postaja, zaradi obdelave ve- like količine podatkov, vprašljiva. Problema- tična postaja predvsem izdelava analitskih in sintetskih kart, na katerih je treba prika- zati različne pojave, iskati njihova skupna območja, vplive in relacije med njimi. Pro- blem ni samo v veliki količini podatkov, temveč tudi v njihovi obdelavi in prikazova- nju. Zaradi tega so se v svetu pa tudi pri nas odločili za uporabo računalniške grafi- ke, ki omogoča hitro in natančno obdelavo in izdelavo kart, enostavno arhiviranje in vzdrževanje. Računalniški izdelavi temat- skih kart se enostavno ni mogoče izogniti, izogniti pa se je treba nepravilnemu prikazu vsebine in nepravilnemu oblikovanju temat- skih kart. Ker zahteva računalniška izde- lava karte na videz malo kartografskega znanja, izdelujejo karte pogosto sami raču­ nalnikarji ali pa strokovnjaki za določeno tematsko področje, ki ponavadi precenju- jejo svoje kartografsko znanje in sposobno- sti. Rezultat je pogosto kvazikartografski izdelek, ki je v procesu odločanja slabo uporaben ali celo neuporaben. Na to opo- zarjajo številni kartografi (Arnberger 1983, lmhof 1965, Jupe 1987, Herzog 1988, Rase 1988, Rojc 1984 in drugi). 2. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Tematske gozdarske karte nastajajo in se uporabljajo v procesu gozdnogospodar- skega načrtovanja in planiranja. To pomeni, da je treba pri izdelavi sistema gozdarskih kart upoštevati specifične lastnosti sistema gozdnogospodarskega načrtovanja, ki se izražajo v večnamenski zasnovi, večnivoj­ ski organiziranosti ter v zahtevi po visoko dopustni adaptivnosti, glede na dinamičen in nedeterminiran značaj objektov, s kate- rimi imamo opravka. Tako zasnovan koncept gozdnogospo- darskega načrtovanja, ki povezuje nivoje načrtovanja s številnimi tematskimi področ­ ji, pa zahteva ogromno število najrazličnej­ ših podatkov o gozdu in gozdnem prostoru ter zahtevno obdelavo podatkov. Po gozdarski zakonodaji pomeni gozdno- gospodarsko načrtovanje prvo fazo v pro- cesu gospodarjenja z gozdom, kateri sledi izvedba načrta in kontrola izvedbe. Zaradi načrtovanih in nepredvidenih sprememb v gozdu in gozdnem prostoru in zaradi go- spodarskega in družbenega razvoja na sploh, sledi čez čas (1 O let), obnova goz- dnogospodarskega načrta. V tako zasnova- nem krožnem toku odločanja se uporabljajo različno obdelani podatki, ki jih je mogoče razdeliti v popisne, analizne in sintezne podatke o gozdu in gozdnem prostoru. Nivojsko načrtovanje in množica podat- kov zahtevata različne metode in orodja za načrtovanje. Na nivoju območja, kjer se pojavljajo splošne in posebne zakonitosti gozda in gozdnega prostora, je mogoče v veliki meri obvladovati in organizirati pro- cese s slatističnimi metodami analize. Sta- tistične metode, ki slonijo na zakonih verjet- nosti, pa potrebujejo računalniško tehnolo- gijo pri obdelavi podatkov. Na nivoju oddel- ka, odseka ali dela površine, kjer se pojav- ljajo posamezni elementi gozda, so za ob- vladovanje in razumevanje procesov po- membne izkušnje in intuicije. To je mogoče povezati s pojmom trde in mehke informa- cije, o katerih govori Gašperšič (1991) in postaviti v soodvisnost pomen trdih in meh- kih informacij pri gozdnogospodarskem načrtovanju na različnih nivojih. Ker je goz- dnogospodarsko načrtovanje dinamičen to- rej nestatičen sistem, pripadnost (pomen) trdih in mehkih informacij takemu sistemu ne more biti absolutna (O ali 1 ), temveč relativna, izražena s funkcijsko pripadnostjo posameznemu nivoju načrtovanja v inter- valu od O do 1. Na sliki 1 je smiselno prikazan pomen trdih in mehkih informacij v sistemu gozdnogospodarskega načrtova­ nja. Oblika krivulj je odvisna od matične pripadnosti informacij določenemu nivoju načrtovanja in od znanja, izkušenj in intui- cije načrtovalca. Slika 1. Funkcijska pripadnost trdih in mehkih informacij v sistemu gozdnogospodarskega načr­ tovanja. OPERATIVNI 1 AK lJCN I STn ATESKI ~IIVOJI NACRTOVANJA 3. SISTEM GOZDARSKIH KART Juvančič (1988, 1989) deli gozdarske karte po vsebini na: G. V. 4192 195 1. Splošne gozdarske karte: - temeljne gozdarske karte, - pregledne gozdarske karte, - publikacijske gozdarske karte. 2. Posebne ali tematske gozdarske kar- te : - karte naravnih lastnosti gozda in goz- dnega prostora, - karte dejavnosti v gozdu (karte pose- gov v gozd in gozdni prostor}. Ker se v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja in planiranja ugotavlja stanje gozdov, analizirajo in kontrolirajo učinki pre- teklega gospodarjenja z gozdovi in načrtuje prihodnji razvoj gozdov in gospodarjenje, lahko tematske gozdarske karte razdelimo na: 1. Popisne ali inventurne gozdarske kar- te; 2. Razčlembne ali analitske gozdarske karte; ·3. Strnitvene ali sintezne gozdarske kar- te; 4. Karte evidenc in kontrole gospodarje- nja z gozdovi. Znotraj posamezne skupine kart je mo- goča še nadaljnja delitev. Pri izdelavi sistema gozdarskih kart je potrebno upoštevati, da je mogoče karto uporabiti z operativnega, spoznavnega in komunikacijskega vidika (Sališčev 1981 ), kar je povezano tudi z merilom in formatom lista karte. Zaradi velikega števila tematskih podro- čij, različnih nivojev in faz načrtovanja ter različnih vidikov uporabe kart, ki se med seboj prepletajo , je sicer mogoče postaviti model sistema gozdarskih kart (slika 2}, ni pa mogoče za posamezni gozdnogospo- darski načrt predpisati vsebino in število tematskih kart, saj ima vsaka gozdarska prostorska enota svoje značilnosti. 4. IZDELAVA GOZDARSKIH KART 4.1. Izdelava splošnih gozdarskih kart Pri izdelavi gozdarskih kart je treba raz- likovati med splošnimi .. in tematskimi go- 196 G. v_ 4/92 zdarskimi kartami. Splošne gozdarske karte predstavljajo topografijo in geometrijo goz- dnega prostora. V procesu načrtovanja se na te karte navezujejo tematske informaci- je, zato morajo biti dovolj natančne in ažurne ter izdelane že v fazi pripravljalnih del izdelave gozdnogospodarskega načrta. Nadalje je treba upoštevati, da so splošne gozdarske karte ponavadi izdelane na osnovi obstoječih kart Slovenije in obstoje- čih gozdarskih kart in le izjemoma s kartira- njem podatkov geodetske izmere ali foto- grametrično restitucijo. Tako se uporabljajo kot temeljne karte za izdelavo splošnih gozdarskih kart: temeljni topografski načrti v merilu 1 :5000 (TIN-5} ali 1 :10.000 (TIN-1 O), temeljne topografske karte v me- rilu 1 :25.000 (TK 25/G) ali 1 : 50.000 (K50), pregledne karte Slovenije v merilih 1 : 250.000 (PK 250}, 1 :400.000 (PK400), 1 : 750.000 (PK750) in 1 : 1 milijon. Za te- Slika 2. Model sistema gozdarskih kart ,--l SPl OSnE GOZOARSKF. K AmE TQ?OGRAFSKI PODA TK: ORIEtJf ACLJA SISTEM TEJ.4 .4TS KIH GOWA RS KIH KART TEMATSKI PODAl KI - -- - --- I>;FQRMACIJA 1 -----7 ~ h 0 \.' /1 ~ 1 ! . ~j\ , 1,.. ,·. TLMAl iKA PODATI< • - J;~GIS Tn J\l iV I·ll ~ t;,T rS l rCN I t NIVO NAtR l OVANJA - Olli.IOCJE - ENOTA. - ODDELEK t FA2A NACAWVMIJA - STANJE -AN Ali ZA - NACRT 1 11101K UPO· AABE KARTI: - OPEFIATtVNI - SPOZNAV~! - KOMUN:KA- CUSKI meljne gozdarske karte pa tudi zemljiškoka- tastrski načrt (ZKN) v različnih merilih in pregledni zemljiškokatastrski načrti (PKN) v merilu 1 : 5000. Od naštetih načrtov in kart pa so TTN-5, TTN-10, TK25/G, ZKN in PKN označeni s stopnjo tajnosti (interno), kar otežuje njihovo uporabo. Problem mora rešiti republiška geodetska uprava, če želi, da bodo te karte vsesplošno uporabne in da jih bo mogoče uporabljati tudi v tujini; evropeizacija bo to zahtevala. Sedanja izdelava splošnih gozdarskih kart je prilagojena klasični tehnologiji izde- lave topografskih kart. Najprej se v odvisno- sti od načina zajemanja podatkov izdela terenski, avtografski in kartografski original, sledi izdelava založniških in reprodukcijskih originalov, na osnovi katerih se lahko karto- grafski prikaz razmnoži s kopiranjem ali posredno z izdelavo tiskarske forme in tiskam. Ocenjujemo, da se bodo v prihodnosti izdelovale splošne gozdarske karte zelo različno. Temeljna gozdarska karta, ki je določena kot metrična, se bo še nadalje izdelovala klasično . Vzrok je v tem, ker zahteva metričnost karte natančno vektor- sko digitalizacija in hkrati strukturirano zaje- manje podatkov (ločeno po elementih kar- te). Ko bo geodetska služba Slovenije izde- lala korporirane baze podatkov za posame- zne elemente TTN-5 in TTN-1 O, se bodo tudi temeljne gozdarske karte začele izde- lovati z računalniško tehnologijo. Vsebina današnjih preglednih gozdarskih kart (PGK), predvsem tistih v merilu 1 : 25.000 je tako bogata, da onemogoča pre- gledno in racionalno vektorsko digitalizacija celotne vsebine karte. Enobarvna izvedba te karte sicer omogoča skeniranje njene vsebine, vendar pa to zaradi grafične preo- bremenjenosti karte nima pravega smisla. Nove PGK bi morale biti vsebinsko prilago- jene tematskim vsebinam in izdelane lo- čeno po elementih. S tem bi povečali upo- rabno vrednost teh kart, saj bi v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja taka karta lahko večkrat menjala svojo vlogo. Lahko bi služila za pridobivanje osnovnih podatkov o gozdnem prostoru (topografske informacije), za vnašanje posebnih tematik pa tudi za pomnenje podatkov. Tako izde- lano karto bi bilo mogoče vektorsko digita- lizirati po tematskih sklopih, združeno vse- bino karte pa skanirati. Dilema, kako digita- lizirati vsebino karte, je predvsem v stro- ških, ki so pri vektorski digitalizaciji in hkrat- nem ločevanju tematskih plasti znatno večji kakor pri avtomatičnem skaniranju. Ocenju- jemo, da se bodo še nekaj časa uporabljale obstoječe PGK karte, predvsem kot podla- ge, na katere se bo z računalniško tehnolo- gijo risalo posebno tematiko. To je že danes mogoče izvesti s CAD (Computer Added Design) tehnologijo, specifično za kartografske namene. Publikacijske gozdarske karte se izdelu- jejo v formatu standardnih listov po JUS A4 oziroma A3, na njih sta prikazana topograf- ska vsebina in nekatere meje gozdarskih teritorialnih enot. Na teh kartah služi topo- grafska vsebina le za orientacijo različnim tematikam, zato sta število topografskih informacij in grafična obremenitev majhna. Že danes je mogoče z manj zahtevno strojno (osebni računalnik IBM, digitalizator, risalnik) in programsko opremo (npr. Auto CAD) izdelati te karte. 4.2. Izdelava tematskih gozdarskih kart Tematske karte nastajajo in se uporab- ljajo v procesu gozdnogospodarskega načr­ tovanja, zaradi tega jih Freitag (1971) ime- nuje planerske karte. Tehnologijo izdelave teh kart je treba prilagoditi stopnji računal­ niške obdelava prostorskih podatkov in sa- mega gozdnogospodarskega načrta. če se gozdnogospodarski načrt izdeluje klasično, potem naj se tudi tematske karte izdelujejo klasično; če se uporablja v procesu gozd- nogospodarskega načrtovanja računalni­ ška tehnologija 60-tih in 70-tih let (AOP - avtomatska obdelava podatkov), potem naj se izdelujejo tematske karte s CAD tehno- logijo, kjer je stopnja avtomatizacije pri izdelavi kart odvisna od posameznega pro- grama; ko pa se bo v procesu gozdnogo- spodarskega načrtovanja uporabljala GIS (Geographic Information System) ali LIS (Land Information System) tehnologija, pa bo nujno tehnologijo izdelave tematskih kart prilagoditi tej sodobni tehnologiji obde- lave in prikazovanja prostorskih podatkov. Po definiciji so GIS-i računalniško podprti informacijski sistemi za zajemanje, shranje- vanje, iskanje, analiziranje, prikazovanje in G. V. 4192 1 97 distribucijo prostorskih podatkov in informa- cij (Šumrada 1987). Njihov razvoj je tako hiter in tako skomercializiran, da ga je akademsko kaj šele operativno težko sledi- ti. Zato je treba pri uvajanju računalniške tehnologije za potrebe gozdnogospodar- skega načrtovanja in kartografskeg2 mode- liranja upoštevati stopnjo razvoja samega načrtovanja, razvoj računalniške tehnologi- je, kadrovske in finančne možnosti. če je bila računalniška tehnologija 60-tih in 70-tih let primerna za podporo monofunkcional- nemu gozdnogospodarskemu načrtovanju, je sodobna računalniška tehnologija, ki se je razvila v 80-tih letih, primerna za podporo polifunkcionalnemu načrtovanju. Bistvo AOP tehnologije je v množični obdelavi podatkov, ki nudi računalniško podporo le tistim procesom, ki so po svoji naravi v naprej predvidljivi, torej rutinski . Za računal­ niško tehnologijo 80-tih let je značilen pri- hod jezikov 4. generacije, ki v povezavi z relacijskimi ali objektno orientiranimi ba- zami podatkov omogočajo ne samo natan- čno in zanesljivo obdelavo prostorskih po- datkov, temveč tudi modeliranje načrtova­ nih prostorskih odločitev, kar daje novo kvaliteto pri načrtovanju in odločanju o prostoru. Iz povedanega sledi, da se lahko opera- cije na prostorskem modelu rešujejo in tematske karte izdelujejo na klasičen in na računalniško podprt način. Ne glede na tehnologijo izdelave se je treba potruditi, da bodo karte enostavne za čitanje, da bodo prikazovale vse tiste podatke, ki so potrebni za spremljanje odločitev na posameznih nivojih odločanja in da bodo prikazani po- datki in informacije točni v pozicijskem in vsebinskem smislu. Ker je klasični način izdelave kart znan in podrobno opisan v različnih učbenikih, si bomo ogledali tehno- loško linijo, procese in kreatorje pri izdelavi računalniških tematskih kart. Računalniški način izdelave tematske karte se lahko razdeli na: - zajemanje podatkov, - obdelava podatkov ali kartografsko modeliranje, - izdelavo kartografskega prikaza. V kartografiji je zajemanje prostorskih podatkov opredeljeno kot proces, ki zajema opazovanje, merjenje, proučevanje pa tudi 198 G. V. 4/92 izbor podatkov, ki so potrebni za določen kartografski modeL V sodobnih računalni­ ško podprtih informacijskih sistemih pa predstavlja zajemanje podatkov podsistem, ki skrbi za pripravo, organizacijo in podat- kovni vnos. Kartografsko modeliranje ob- sega klasifikacijo ali razporeditev, simplifi- kacijo ali poenostavitev in simbolizacijo ali uprispodobitev. To pa so elementi procesa, ki omogoča oblikovanje kartografskega mo- dela in se imenujejo kartografska generali- zacija. Eni kartografi imajo generalizacijo za intelektualno vrednotenje stvarnosti, ki je odvisna od znanja in motiviranosti ustvar- jalca kartografskega modela (Arnberger, lmhof. Rojc, Sališčev in dugi), drugi poudar- jajo objektivne matematične principe, to je generalizacijo po trdo določenih modelih (Srnka, Suhov, T6pfer in drugi). V širšem smislu so v obdelavo podatkov všteti vnos v podatkovno bazo, shranjevanje, iskanje in razne numerične in grafične analize pro- storsko orientiranih podatkov. Pod izdelavo kartografskega prikaza je šteti postopke same izdelave topografskih in tematskih kart, oziroma širšo izdelavo izpisov, tabel in diagramov. Pri izdelavi tematskih kart sestavljajo osnovo podatki in informacije . Prostorske informacije morajo vsebovati topografske in tematske ali atributivne podatke. Topo- grafske informacije se nanašajo na prostor- sko enoto in na njen položaj v določenem referenčnem sistemu (Gauss-Krugerjev koordinatni sistem). Tematske prostorske informacije pa so informacije o prostorski enoti, ki so lahko registrativne (izvorne) in statistične (izvedene). Prve se ponavadi nanašajo na majhne prostorske enote (par- cela, odsek, oddelek), druge pa na večje prostorske enote (katastrska občina, go- spodarska enota, območje). Viri topografskih in tematskih podatkov so lahko predmeti, pojavi in stanja v fizič­ nem prostoru ali pa že obstoječi semantični, nazorni in znakovni modeli. Z izvirnika se lahko zajemajo podatki s terenskimi meritvami, aerofotogrametrijo ali daljinskim zaznavanjem, poleg tega je lahko zajemanje analogno ali digitalno, neavtomatično ali avtomatično, časovno prekinjeno ali neprekinjeno. številne mož- nosti pridobivanja podatkov z izvirnika nas postavljajo v dilemo, katere metode so najracionalnejše in dovolj natančne. Res je, da so metode zajemanja podatkov z izvirnika do določene stopnje definirane ali celo predpisane, vendar se te metode stalno spreminjajo, tako da se ni vedno lahko odločiti o najracionalnejši in najboljši. Zato je najbolje predpisati natančnost po- datkov, metodo izmere pa prepustiti izvajal- cu. Ker univerzalnih metod ni in jih nikoli ne bo, so potrebne stalne raziskave in izpopolnjevanje metod zajemanja podatkov o gozdu in gozdnem prostoru (geodetske, dendrometrijske, fotogrametrične, daljinske metode, okularno ocenjevanje itd.). Na Češkoslovaškem (1984) so točno de- finirali metode in natančnost geodetskih in fotogrametričnih meritev. Pri nas smo po- skušali predpisati (Juvančič 1988) samo natančnost, ne pa tudi metode geodetskih in fotogrametričnih meritev za izdelavo in vzdrževanje temeljnih in preglednih gozdar- skih kart. Žal do povratnih informacij ni prišlo, tako da je predlog ostal v fazi osnut- ka. Posledice se bodo pokazale pri prehodu na računalniško izdelavo kart , saj je marsi- katera gozdarska karta premalo natančno definirana v Gauss-Krugerjevem pravokot- nem koordinatnem sistemu, premalo natan- čni so nekateri elementi karte, podatki so pogosto nepopolni in ne kažejo celotne slike o prostoru. Zaradi nerešenega vzdrže- vanja kart so podatki neažurni (gozdarske ceste), klasifikacija vsebine kart za razl i čne nivoje načrtovanja še ni dodelana. Poleg tega so karte izdelane na razl ičnih nosilcih (papir, plastične folije), za isto vrsto kart in za isti nivo načrtovanja so izdelane v različ­ nih merilih . Vse to nakazuje, da so v podat- kih različne napake, ki so topografske pa tudi atributivne narave. Ker služijo karto- grafska gradiva kot vir informacij za digita- lizacija ali skaniranje in kot podloga za vris novih tematik, je jasno, da je osnovnega pomena, v kakšnem stanju so. Isto velja za tematske podatke, ki se ne vodijo samo v obliki kart, temveč tudi v pisni in alfanumerični, nazorni in grafični obliki. V gozdarstvu se načrtuje in odloča na treh nivojih (operativni , taktični , strateški), zato je smiselno podatke razvrstiti po nivojih odločanja, saj zahteva vsak nivo podatke z določeno relativno in absolutno natanč- nostjo in popolnostjo. Poleg tega je gozdno- gospodarsko načrtovanje dinamičen in adaptiven proces, v katerem je zelo težko vnaprej določiti potrebo po informacijah 1, ki so potrebne za reševanje problemov. Laže pa je vnaprej določiti vrsto podatkov, ki bodo po vsej verjetnosti potrebni za reševa- nje določenih problemov. To pomeni, da mora podatkovni model vsebovati samo izvorne podatke, izvedeni podatki pa so stvar aplikacijskih programov in nastajajo v procesu obdelave in preoblikovanja podat- kov. Zaradi specifične narave gozda in gozdne proizvodnje prideta čas in prostor pri gozdnogospodarskem načrtovanju do izraza v izjemnih razsežnostih (Gašperšič 1990), zato morajo biti tematski podatki čim bolj strokovno klasificirani in agregirani ter časovno in prostorsko določeni . Vrsta problemov in dilem se pojavlja pri ugotavljanju informacijskih potreb, saj upo- rabnik pogosto ne ve, kaj so potrebe in kaj želje. Ugotavljanje dejanskih potreb po po- datkih je zelo zahtevno in izrazito skupinsko delo različnih strokovnjakov, ki morajo zelo dobro poznati procese v dejavnostih, imeti ogromno znanja, sposobnost medseboj- nega komuniciranja in bogate izkušnje. De- finirati je treba predmete, pojave in stanja, se opredeliti do kvalitete prostorskih podat- kov za različne nivoje odločanja in za reše- vanje različnih problemov, itd . Nič manjši problemi niso v fazi projektira- nja korporirane baze prostorsko· določenih podatkov, ko se je treba odločiti, kako zbrane podatke spraviti in urediti, da bo mogoče reševati posamezne naloge. Kor- porirana baza podatkov je sestavljena iz atributne (topografski in tematski podatki) in grafične baze podatkov, ki sta med seboj povezani in tvorita celoto. V odvisnosti od sistema za upravljanje baze podatkov DBMS (Data Base Management System) je logična struktura podatkov lahko hierar- hično , mrežno, relacijsko ali objektno orien- tirana. Zdaj so v ospredju entitetne-relacij- sko orientirane baze podatkov. Za računalniško izdelavo kart so poleg atributivnih baz podatkov potrebne tudi gra- fične baze podatkov. V njih so prostorske podatkovne strukture, ki natančno določajo 1 Tu je treba strogo ločiti med pojmoma poda- tek in informacija. G. V. 4/92 199 posamezne prostorske enote. Prostorske enote se lahko definirajo na naslednje na- čine: - s centroidom kot točkovnim nosilcem informacij, - z verigami, ki ločijo prostorske enote med seboj, - s poligoni, ki omejujejo lik in so pravi- loma sestavljeni iz verig, - z rastrsko strukturo, ki je sestavljena iz slikovnih elementov (pikslov). Točka, veriga in poligon imajo tipično vektorsko strukturo, medtem ko ima slika, sestavljena iz pikslov, rastrsko strukturo. Glede na to, da je izbira grafike odvisna od naloge, ki jo želimo opraviti, je treba sistem za obdelavo podatkov zastaviti tako, da omogoča vektorsko in rastrsko grafično interpretacijo. Za izdelavo tematskih go- zdarskih kart je primernejši vektorski način obdelave prostorskih podatkov. Pri sistemih za kartografsko obdelavo prostorskih podatkov se je treba odločiti med tehnologijo CAD in G IS. Če je osnovna naloga tehnologije CAD avtomatizacija risa- nja in oblikovanje grafičnih in kartnih izdel- kov, je osnovna naloga tehnologije GIS kreiranfe različnih kart, vnos in vzdrževanje podatkov ter analize in sestavljanje prostor- skih modelov. Oglejmo si praktično uporabo tehnologije CAD pri izdelavi serije kart splošno koristnih funkcij gozdov v merilu 1 :50.000 (Berden 1990). Za izdelavo računalniške tematske karte potrebujemo prostorske podatke, objektni katalog, katalog kartografskih znakov, strojno in programsko opremo. Kot prostor- ski podatkovni model (vir podatkov) so služile tematske karte splošno koristnih funkcij gozda v merilu 1 :25.000. Kot kata- log kartografskih znakov so bili uporabljeni kartografski znaki iz Navodil o vsebini in metodologiji izdelave kartografskega dela območnega gozdnogospodarskega načrta (1991-2000) (Juvančič 1990). Strojno opremo je sestavljal osebni računalnik IBM/ PC s trdim diskom in grafično kartico, grafična tablica z miško kot digitalizator in risalnik Hewlett-Packard. Programsko opremo pa program Auto-CAD ameriške firme Autodesk iz leta 1987. Izdelava kart se je začela z digitalizacija 200 G. V. 4/92 obstoječih kart splošno koristnih funkcij go- zda v merilu 1 :25.000 (TG 25/G), list Šentvid. Na kartah so bile kartirane nasled- nje splošno koristne funkcije: varovalna, hidrološka. klimatska, higiensko-zdravstve- na, rekreacijska, poučna, znanstveno-raz- iskovalna in dediščinsko varstvena. Temat- ska vsebina karte je orientirana na TK 25/G, ki je izdelana v Gauss-Krugerjevi konforni projekciji z izhodiščnim meridia- nem skozi Greenwich. Lega karte v meri- dlanski coni je določena z geografskimi in pravokotnimi Gauss-Krugerjevimi koordina- tami. Tematske originale so narisali ročno urejevalci ljubljanskega gozdnega gospo- darstva, vsaka funkcija je bila narisana na svojem listu. Najprej so se vektorsko digitalizirala pre- sečišča koordinatne mreže na TK 25/G, ki so dana v pravokotnih Gauss-Kri.igerjevih koordinatah; s tem postopkom je bil digita- lizator kalibriran. Nato so se digitalizirale meje posameznih funkcij v ločene risalne ravnine, prav tako so se digitalizirale meje gozdarskih teritorialnih enot. Z digitalizacija je bil izdelan digitalni prostorski model, ki ga je bilo treba še grafično obdelati. V ta namen so bili kartografski znaki (Juvančič 1990), priporočeni za izdelavo tematskih kart območij, narisani v AvtoCAD-u v po- sebni datoteki. S kartografsko obdelavo so bile tematske karte dokončno izdelane v merilu 1 :50.000 in so na razpolago v digitalni in analogni obliki. Potek pretoka informacij pri izdelavi tematskih kart po tehnologiji AutoCAD prikazuje slika 3. Programska oprema AutoCAD pa se- veda ne omogoča računalniških prostorskih analiz, obdelava prostorskih modelov je mogoča samo klasično s prekrivanjem po- sameznih tematik, ki jih je mogoče izvesti na ekranu ali pa ročno s prekrivanjem založniških originalov (oleate- prosojnice). Uporaba ekrana pri obdelavi prostorskih podatkov je lahko učinkovita predvsem pri strateškem nivoju načrtovanja, kjer potre- buje načrtovalec pregled nad celoto. Lastnosti tehnologije G IS, ki je bila tudi v gozdarskih strokovnih revijah že nekajkrat predstavljena (Kovač 1988, Golob 1990), si oglejmo na programskem paketu ARC/ INFO, izdelek inštituta ESRI (Environmen- tal Systems Research Institute) iz Združe- nih držav Amerike (Junius 1988, 1991; Rozman 1987). Firma ESRI je prva izdelala uporabniško orientiran program za mikro in osebne računalnike, ki deluje po tehnologiji GIS. Sprva je obdelava podatkov po tehno- logiji GIS potekala le na mini (različni VAX-i, DEC-1 O, DEC-20) in mainframe (IBM-370, ipd.) računalnikih, torej na računalnikih, ki so hitri in obdelujejo veliko število podatkov. Programski paket ARC/INFO pa je prirejen za MicroVax računalnik in za osebne raču­ nalnike IBM/PC/AT ali kompatibilne. Jedro programa ARG/INFO tvorita zelo sposobna grafika (ARG) in sposoben DBMS (INFO), ki sta med seboj tesno povezana (slika 4). Osnovna ideja sistema ARG/INFO temelji na topološkem načinu, ki podaja geometrijo in medsebojne odnose v prostoru. Vsaka prostorska enota oziroma pojav, ki je nanjo vezan, je v nekem odnosu z drugimi enota- mi. Te sosedske odnose ureja topologija. Točka, linija ali površina na karti postanejo v sistemu ARC/lNFO vozlišče, veriga in Slika 3. Potek pretoka informacij pri izdelavi tematskih kart po tehnologiji AutoCAD ~TK 25/G - KARTE SPLOŠNO KORISTNIH FUNKCIJ KATALOG- SPLOŠNO KORISTNE FUNKCIJE GOZDA MODEL\- > RANJE / Slika 4. Zgradba programa ARG/INFO KARTOGRAFSKE ANALIZE, KLA- SIFIKACIJA .--·· ARG PREDELAVA KOORDINAT KATALOG- KARTOGRAFSKI ZNAKI DIGITALNI PROSTORSKI MODEL DPM -banka KARTOGRAF.> OBDELAVA / / DIGITALNI KARTOGRAFSKI MODEL DKM- banka r-- ______ __; -..... \ v v DIGITALNE INFORMACIJE SHRANJEVANJE INFO ~ RELACIJSKA BAZA PODATKOV \ ANALOGNE INFORMACIJE UPORABA PREDELAVA PODATKOV ._J G. V 4/92 201 poligon. Vozlišče je določeno z oznako in pravokotnima koordinatama x in y. Veriga, ki loči prostorski enoti med seboj, je dolo- čena z oznako, začetnim in s končnim vozliščem ter poligonom med njima, ki ima lahko poljubno število lomnih točk, ter s smerjo digitalizacije. Poligon, ki omejuje prostorsko enoto, je določen z oznako, številom verig in seznamom verig, ki so urejeni po vrsti in določeni smeri. Pri spaja· nju poligonov in verig med vozlišči je treba določiti smer digitalizacije oziroma definirati poligon in šele nato ga lahko spojimo. Vsaki verigi so dodane topološke značilno­ sti, ki vsebujejo dodatne podatke o levi in desni prostorski enoti. Grafično so prikazani topologija linij in površin ter sosedski odnosi med njimi na sliki 5, 6, 7. Kartografski podatki niso spravljeni kakor pri tehnologiji GAD v obliki slike, temveč kot grafični gradniki, ki so relacijsko pove- zani z atributivnimi podatki. V enem sistemu sta združena grafična teorija in topologija. Osnovne značilnosti sistema ARC/INFO so enostavno kreiranje tematskih kart, vnos in vzdrževanje podatkov ter analize in sestav- ljanje prostorskih modelov. Programski sistem ARG/INFO je zasno- van kot izrazito uporabniški program, zato je sestavljen iz šestih samostojnih delov. Osnova je startni modul (STARTER KIT), ki vsebuje vse potrebne komunikacije in je vgrajen na kartico. Drugi deli programa so zapisani na disketi in omogočajo digitaliza- cija in interaktivno urejanje (ARCEDlTOR), kartografski prikaz in urejanje (ARC PLOT), strukturiranje poligonov in analize (OVER- LA Y), prenos med form atom ARC/INFO in med drugimi formati geografskih podatkov (DATA CONVERSION) in delo z omrežji (NETWORK). Konfiguracija, ki je potrebna za obdelavo prostorskih podatkov, je odvisna od količine podatkov in območja obdelave. Za mini- malno delovanje programskega sistema ARG/INFO zadošča že normalni kompati- bilni računalnik IBM PC/AT, ki uporablja matematični koprocesor, digitalizator, ti- skalnik in risalnik. Zgledno konfiguracijo za potrebe gozdnogospodarskega načrtova­ nja in izdelavo gozdarskih kart za velikost današnjih gozdnih gospodarstev bi sestav· ljali: računalnik IBM PS2·80 ali MicroVax, 202 G. V. 4/92 barvni grafični terminal visoke ločljivosti, diskovna in tračna enota, digitalnik s črno­ belim grafičnim terminalom za kontrolo in pregled, tiskalnik in risalnik. 4.3. Kreatorji pri izdelavi računalniške tematske karte Izdelava karte je proces, ki ga je mogoče razdeliti na pripravo podatkov, kartografsko modeliranje in izdelavo kartografskega pri· kaza. Kreatorji pri izdelavi računalniške te· matske karte so: strokovnjak za določeno tematsko področje, kartograf in računalni­ kar. Ker se tematska karta vedno izdeluje za določen namen, je treba pri njeni izdelavi izhajati iz strokovno-vsebinskega vidika. Strokovnjak za določeno tematsko področje je tisti, ki pozna informacijske potrebe v procesu odločanja in strogo razlikuje med pojmoma podatek in informacija. Samo on lahko določi vsebino karte, od njegovega znanja bo odvisna kvaliteta prostorskih in- formacij. Vsebina karte mora ustrezati stop- nji, ki jo je dosegla znanost v tistem času. Pri tem mora obojestransko in aktivno so· delovati s kartografom in računalnikarjem. Za uspešno sodelovanje mora vsaj delno poznati osnovne principe kartografskega modeliranja, kakor tudi računalniško tehno- logijo izdelave karte, sicer bo postavljal pred kartografa in računalnikarja nemogoče zahteve. Kartograf kot strokovnjak za karto- grafsko modeliranje mora do potankosti obvladati grafični jezik karte, uporabo in oblikovanje kartografskih izraznih sredstev in metod kartografskega prikaza, razumeti pomen informacij v procesu odločanja in tehnologijo izdelave karte. Samo tedaj bo lahko oblikoval karto, ki bo uporabna in z estetskega, fiziološkega in psihološkega stališča sprejemljiva za uporabnika. Raču­ nalnikar kot strokovnjak za računalniško strojno in programsko opremo, ki pozna kapaciteto in sposobnost razpoložljive raču­ nalniške opreme je tisti, ki poskrbi za teh- nično-računalniški del izdelave karte. Znano je, da računalniški strokovnjak pogo- sto ne razlikuje niti med pojmoma podatek in informacija, prav tako ne obvlada osnov- nih pravil grafične semiotike in psihologije, torej ne more biti glavni kreator izdelave karte. Standardni programi za kartografsko "1 .. j_ e------=-'-=---------1-- 1'. Slika 5. Topologija linije (ESRI 1987) l Slika 6. Topologija površine (ESRI 1987) Slika 7. Sosedski odnosi (ESRI 1987) VERIGA ZAČETNO VOZLIŠČE 1 1 2 4 3 4 4 2 5 4 •1 številka vozlišča 4 veriga (lok) ~ smer digitalizacije POLIGON A B c D • vozlišče A poligon ŠTEVILO VERIG 3 4 3 1 7 številka verige (loka} """" smer digitalizacije VERIGA 1 2 3 4 5 6 7 • vozlišče smer verige LEVI POLIGON 1 3 2 2 4 1 3 3 zaporedna številka verige 2 zaporedna številka poligona KONČNO VOZLIŠČE 2 1 3 5 5 SEZNAM VERIG -1' -2,3 2,-7,5,0,-6 -3,-5,4 6 DESNI POLIGON 2 1 3 4 3 4 5 G. V. 4/92 203 grafiko so rešili problem risanja karte, niso pa rešili izbora najboljših metod in sredstev kartografskega prikaza. lzrazne in vsebin~ sko ustrezne tematske karte lahko izdelajo le eksperti za določeno tematsko področje, kartografi in računalnikarji, ki medsebojno tesno in aktivno sodelujejo. V praksi pa vse pogosteje izdelujejo računalniške tematske karte sami eksperti za določeno strokovno področje, ki so povsem upravičeno glavni kreatorji vsebine tematskih kart, nimajo pa dovolj računalniškega in še manj kartograf- skega znanja. S kartografskega vidika je tak način izdelave kart nedopusten. 5. SKLEP Načrtovalcu služijo kartografske informa- cije kot vir podatkov pri predstavljanju sta- nja gozdov, prostorski analizi in odločanju. Učinkovitost odločanja je odvisna od kvali- tete kartografskih informacij, ta pa je odvis- na od podrobnosti, natančnosti in zaneslji- vosti izvornih podatkov, načina njihove pre- delave, obdelave in prikazovanja. Karta je rezultat miselnega procesa, ki se materiali- zira na določen način, zato je na karti shranjeno znanje o lokaciji, stanju, medse- bojni relaciji in dinamiki naravnih in družbe- nih pojavov, odvisno od znanja in usposob- ljenosti kreatorjev izdelave karte. Iz nekva- litetnih, irelevantnih, neažurnih podatkov ni mogoče izdelati uporabne karte; brez karto- grafskega znanja ni mogoče prevesti vse- bino informacij v kartografsko obliko; brez računalniškega znanja ni mogoče izdelati računalniške karte; brez ustreznega karto- grafskega znanja in usposobljenosti ni mo- goče uporabljati karte niti empirično (karto- metrija) niti logično (percepcija). Računalniška in druga oprema je nujno in prepotrebno sredstvo pri izdelavi temat- skih kart, vse vsebinske, organizacijske in tehnološke probleme in dileme, ki pri tem nastajajo, pa mora reševati človek. Da bi postali gozdarski kartografski pri- kazi (karte) kvalitetni in uporabni, moramo zagotoviti tekoče ažuriranje prostorskih po- datkov; vzpostaviti standarde za klasifikaci- jo, kvaliteto in vrednotenje kartografskih podatkov in prikazov, postopoma uvajati računalniške postopke v izdelavo tematskih 204 G. V. 4/92 kart, zagotoviti gozdarjem ustrezno karto- grafsko in računalniško znanje in ne nazad- nje ugotoviti dejanske potrebe po kartograf- skih prikazih. Povzetek Gozdarske karte nastajajo in se uporabljajo v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja, kar je treba pri izgradnji sistema gozdarskih kart upoštevati . Pri izdelavi gozdarskih kart razliku- jemo med splošnimi in tematskimi kartami. Splo- šne gozdarske karte predstavljajo topografijo in geometrijo prostora ter se izdelajo v fazi priprav- ljalnih del za izdelavo gozdnogospodarskih na- črtov, praviloma se izdelajo na osnovi obstoječih kart Slovenije. Tehnologija izdelave teh kart je klasična. Ocenjujemo, da se bodo v prihodnje izdelale temeljne in pregledne gozdarske karte še vedno klasično, publikacijske pa računalniško. Vzrok je v zahtevni in predragi vektorski digitaliza- ciji in hkratnem strukturiranem zajemanju podat- kov. Ko bo geodetska služba Slovenije izdelala korporirane baze podatkov za posamezne ele- mente temeljnega topografskega načrta {ITN) in temeljne topografske karte {TK), se bodo tudi temeljne in pregledne gozdarske karte začele izdelovati z računalniško tehnologijo . Tehnologija izdelave tematskih gozdarskih kart je še vedno pretežno ročno risanje in barvanje točkastih, linij- skih in površinskih znakov, razmnoževanje pa z barvnim kopirnikom. V prihodnje naj bi se tehno- logija izdelave tematskih kart prilagajala strojni računalniški obdelavi prostorskih podatkov in sa- mega gozdnogospodarskega načrta. že danes je mogoče izdelovati tematske karte s tehnologijo CAD {Computer Added Design), kjer je stopnja avtomatizacije pri izdelavi karte odvisna od posa- meznega programa {AutoCAD). Praktična upo- raba tehnologije CAD je bila preskušena pri izdelavi kart splošno koristnih funkcij gozda v merilu 1 : 50.000, pri tem so bili uporabljeni karto- grafski znaki, priporočeni za izdelavo tematskih kart gozdnogospodarskih območij {1991-2000) . Ko se bo v procesu gozdnogospodarskega načr­ tovanja uporabljala tehnologija G\S {Geographic Information System) ali LIS (land Information System), pa bo nujno tehnologijo izdelave temat- skih gozdarskih kart prilagoditi tej sodobni tehno- logiji obdelave prostorskih podatkov. Računalniški način izdelave karte se lahko razdeli na : zajemanje podatkov, kartografsko mo- deliranje in izdelavo kartografskega prikaza. Prvi problemi in dileme se pojavijo v fazi zajemanja podatkov, ko se je treba odločiti med terenskimi meritvami, aerofotogrametrijo in daljinskimi meto- dami zajemanja podatkov. Poleg tega je lahko zajemanje analogno ali digitalno, neavtomatično ali avtomatično, časovno prekinjeno ali nepreki- njeno. Rešitev je v tem, da se predpiše kvaliteta (natančnost) podatkov, metodo zajemanja pa se prepusti izvajalcu. Kvaliteta topografskih in temat- skih podatkov naj bi se predpisala glede na nivo odločanja, kar je pri računalniški izdelavi karte ------ velikega pomena (kapaciteta računalnika). Pro- blem, ki je skoraj nerešljiv, je ugotavljanje informa- cijskih potreb uporabnikov, saj ti pogosto ne vedo, kaj so potrebe in kaj želje. Pri računalniški obdelavi podatkov je velikega pomena strokovna klasifikacija in agregiranje ter časovno in prostor- sko določanje tematskih podatkov. Izkušnje kaže- jo, da je zelo težko priti do tematsko orientiranih podatkovnih modelov, ki se naj kartografsko pri- kažejo. Nič manjši problemi in dileme niso v fazi projektiranja korporiranih baz prostorsko določe­ nih podatkov, ko se je treba odločiti , kako zbrane podatke shraniti in urediti, da bo mogoče reševati posamezne naloge. Za računalniško izdelavo kart so poleg atributnih baz podatkov potrebne tudi grafične baze podatkov. Pri sistemih za kartograf~ sko obdelavo prostorskih podatkov se je treba odločiti med tehnologijo CAD in GIS. če je osnovna naloga tehnologije CAD avtomatizacija risanja in oblikovanje grafičnih in kartnih izdelkov, je osnovna naloga tehnologije GIS kreiranje raz~ ličnih kart (analizne, sintezne), vnos in vzdrževa- nje podatkov ter analize in sestavljanje prostor- skih modelov. V članku je podrobno opisan uporabniško orien- tiran programski ARC/INFO za mikro in osebne računalnike, ki deluje po tehnologiji GIS, kakor tudi vloga in pomen medsebojnega aktivnega sodelovanja strokovnjaka za določeno stroko, kartografa in računaln ikarja v procesu izdelave tematske karte. Uporabno računalniško tematsko karto je mogoče izdelati, če so na razpolago kvalitetni in problemsko orientirani podatki ter če imajo kreatorji izdelave karte ustrezno kartograf- sko in računalniško znanje in izkušnje. Uporabnik, ki nima ustreznega kartografskega znanja in us- posobljenosti , karte tudi ne more uporabljati niti empirično (kartometrija) niti logično (percepcija) . THE PROBLEMS AND DILEMMAS IN THE ELABORATING OF THE MATIC FOREST MAPS Summary Forest maps are worked out and used on the process of forest managing planning, which has to be taken into consideration in the process of the introducing of the forest maps system. ln the elaboration of forest maps, a distinction is made between general and thematic maps. General forest maps represent the topography and geo- metry of the space and are elaborated in the phase of the preparatory work for the elaboration of forest managing plans and are normally made on the basis of the already existing maps of Slovenia. The Technology of the elaboration of these maps is a classical one. It is estimated that the future basic and synoptic forest maps are stili going to be made in a classical way, publication maps, however, by means of a computer. The reason tot this lies in the complicated and too expensive vector digitalization and the simulta- neous structural acquiring of data. Once the Geodesic Service of Slovenia has made corpora- ted data bases for the individual elements of the basic topographic plan (BTP) and basic topogra- phic maps (TM), basic and synoptic forest maps will be made by means of computer technology. The technology of the elaboration of basic forest maps is stili represented by manual <;lrawing and colouring of point, line and area signs, the multi- plying by means of colour xeroxing . The future technology of the elaboration of thematic maps should be adapted to computer processing of space data and the forest managing plan itself. It is already possible to produce thematic maps by means of CAD technology (Computer Aided Design}, where the automatization stage in map elaboration depends on individual program (Auto- CAD). The practical use of CAD technology was tested in the elaboration of the maps indicating generally beneficial forest functions in the scale 1 : 50.000, where the cartographic signs recom- mended for the elaboration of the thematic maps of forest managing regions (1991-2000) were used . Once GIS (Geographic Information System) of LIS (Land Information System) technology is used in the process of forest managing planning, it will be necessary to adapt the technology of the elaborating of thematic forest maps to this modern space data processing technology. A computer supported way of the working out of a map could be divided into : data collecting, cartographic modelling and the working out of a cartographic presentation. The first problems and dilemmas arise in the phase of data collecting when a decision has to be taken as to field measurings, aerophotogrametry and remote mo- nitoring methods of data collecting. Besides, data collecting can be analogous or digital, nonauto- matic or automatic, interrupted or uninterrupted. A suggested solution is that the criterion be the quality (accuracy} of data and the choice of data collecling be left to the pertormer. The quality of topographic and thematic data should be determi- ned as to the decision level, which is of utmost importance in the computer supported map elabo- ration (computer capacity) . The problem, which is considered to be almost unsolvable, is the establishing of the need for information on the side of users. The latter often do not distinguish between needs and wishes. ln computer data processing, professional classification and aggre- gation as well as the time and space defining of thematic data are very important. It is known from experience that it is very hard to get thematic oriented data models which are to be cartogra- phically presented. The problems and dilemmas are no smaller in the phase of the planning of corporated data bases, which are defined as to the space, when a decision is to be made how the collected data should be saved and arranged so that individual tasks could be performed. Apart from attributive data bases, graphical data bases are also necessary tor computer supported map elaboration . A decision as regards cartographic space data processing has to be made between CAD and GIS technology. lf the principal task of CAD technology is the automatization of the drawing and the shaping of graphic products and G. V. 4/92 205 maps, tha basic task of GIS technology is the creating of various maps (analytic, synthetic) the entering and maintaining of data as well as the analyses and synthesizing of space models. The article gives a detailed description of appli- cation oriented ARC/INFO program package for micro and personal computers which operates in GIS technology as well of the role and significance of active cooperation of a professional in an individual branch, a cartographer and computer expert in the process of the elaboration of thema- tic map elaboration . An applicable computer the- matic map can be made if high quality data, which are oriented towards individual problems, are available and on condition map elaborators have the appropriate cartographic and computer know- how and experience. A user without the required cartographic knowledge and qualifications cannot make use of a map neither empirically (cartome- try) nor logically (perception). LITERATURA 1. Arnberger, E.: Thematische Kartographie - Revolution oder Evolution?, Bonn, Kartographi- sche Nachrichten, 33, (1983), 6. 2. Berden, P.: Možnosti uvajanja avtomat- skega kartiranja v gozdarstvu, (diplomsko delo), Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakul- teta VTOZO za gozdarstvo, 1990. 3. Bregant, 8.: Prostorska informatika, (ma- gistrslco delo), Zagreb, 1980. 4. Dale, P.F.: Problems and Research Needs in the Presentation of Land Information, Sur- veying and Mapping, 46 (1986) 2. S. ESRI : po ARC/INFO, Starter Kit. User's Guide, Redland, California, 1987. 6. Freitag, U. : Semiotik und Kartographie, Kar- tographische Nachricthen, 21 (1971) S. 7. Gašperšič, F.: Mehke informacije in njihov pomen v gozdnogospodarskem načrtovanju, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 2. 8. Gašperšič, F.: Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Slove- niji, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZDIT gozdar- stva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 1 O. 9. Golob, S. : Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 5. 1 O. Herzog, A.: Desktop Mapping - Desktop Publishing in der Kartographie, Geogr. Helv., 43 (1988) 1. 11. lmhof, E.: Kartographische Gelandedar- stellung, Berlin, 1965. 12. Junius, H.: Planungskartograhie : ARC/ INFO ein wirksames Hilfsmit1el beim Aufbau von Plannungsinformationssystemen, Kartographi- 206 G. v_ 4/92 sche Nachrichten, Bonn, Kirschbaum Verlag, 38 (1988) 3. 13. Jupe, 0. : The new technology: Will carto- graphy need the Cartographer? The Canadian Surveyor, 41 (1987) 3. 14. Juvančič, M.: Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji (doktorska disertacija), Ljubljana, Univerza E. Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1988. 1S. Juvančič, M.: Navodilo o vsebini in meto- dologiji izdelave in vzdrževanja geodetsko-karto- grafske dokumentacije pri gospodarjenju z go- zdovi v Sloveniji, Ljubljana, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, 1988. 16. Juvančič, M.: Oblikovanje sistema gozdar- skih kart glede na merilo in format lista karte, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 7-8. 17. Juvančič, M.: Navodilo o vsebini in meto- dologiji izdelave kartografskega dela območnega gozdnogospodarskega načrta (1991-2000), Ljub- ljana, 1990. 18. Katalog podatkov geodetske službe, Ljub- ljana, republiška geodetska uprava Slovenije, 198S. 19. Kovač, M.: Prostorska informatika v go- zdarstvu in njena perspektiva, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 32, Ljubljana, 1988. 20. Lovric, P.: Kartografska reprodukcija, Za- greb, Sveučilište u Zagrebu - Geodetski fakultet, 1983. 21 . Peterca, M., Radoševi6, N., Milisavljevic, S., Racetin, F. : Kartografija, Beograd, Vojnogeo- grafski institut, 1974. 22. Rase, W.-0. : RechnergestOtzte Zeich- nung von thematische Karten fOr die Raumplan- nung, Digitale Technologie in der Kartographie, Wiener Schritten zur Geographie und Kartogra- phie, Bd. 1, Wien, 1988. 23. Rojc, 8 .: Nove tehnologije v kartografiji, Geodetski vestnik, Ljubljana, Zveza geodetov Slovenije, 28 (1984) 4. 24. Rojc, B., Rozman, J., Radovan, D.: Avto- matizirana kartografija, (raziskovalna naloga), In- štitut za geodezijo in fotogrametrifo, FAGG, 1987. 2S. Rojc, B., Rener, R.: Kartografski informacij- ski sistem l. del, (raziskovalna naloga), Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, FAGG, 1989. 26. Salichtchev, K. A.: Cartographic Communi- cation: A Theoretlcal Survey, Graphic Communi- cation and Design in Contemporary Cartography, New York, John Wiley and Sans, 1981. 27. Šumrada, R.: Geografski in zemljiški infor- macijski sistemi, Geodetski vestnik, Ljubljana, Zveza geodetov Slovenije, 31 (1987) 4. 28. Technicka priručka hospodarskoj upravy lesov, Zvolen, Lesoprojekt - ustav pre hospdar- sku upravu lesov vo Zvolen, 1984.